- Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si S OC V Štajerski Ptuj, petek, 29. decembra 2023 Letnik LXXVI • št. 100 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Spodnje Podravje • Občine ob koncu leta do občanov bolj ali manj radodarne Z darili ali brez - naj bo srečno 2024! December je čas številnih prazničnih dogodkov in obdarovanj. Večina občin Spodnjega Podravja v tem času obdaruje otroke in starejše ljudi, le redke pa vse občanke in občane. Več na strani 3. Aktualno Ptuj • »Delale so se zlate kljuke na štrbunk sekrete!« O Stran 2 Podravje Majšperk • Občinske naložbe cenejše, kolesarke za 50 % dražje O Stran 4 Gospodarstvo Podravje • E-vozila za smetarje neuporabna O Stran 5 V središču Cirkulane • Kmetija AS Arnečič: »S kruhom si služimo kruh« O Strani 6 in 7 V središču • I Največ denarja iz šolskih skladOv za šole v naravi Ptujski nepremičninski trg 2023 Najdražji sklenje posel - hiša zaj 400.000 evro/ NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski TEDNIK radioPTUI 1 2 Štajerski Aktualno petek • 29. decembra 2023 Ptuj, Spodnje Podravje • Najvišja dosežena prodajna vrednost nepremičnine 400.000 evrov Cene rabljenih stanovanj prebile mejo 2.000 evrov Ob izteku leta 2023 so v številnih okoljih pripravili že tradicionalna srečanja s poslovnimi partnerji in strankami. Tudi v agenciji Re/Max Poetovio Ptuj, ki jo vodi Tanja Tučič. _ Cene posredovanja neomejene Odločitev ustavnega sodišča o razveljavitvi omejitev provizije pri nepremičninskem posredovanju nepremičninske družbe seveda pozdravljajo. »Gre za storitev, kije podvržena konkurenčnemu trgu in takšno omejevanje ni smiselno. Ni pa pričakovati, da bi se cene naših storitev bistveno spremenile, o tem naj odloča trg. Velikokrat gre namreč za zahtevne posle nižjih vrednosti, kjer pa bo sedaj mogoče nekoliko bolj prosto oblikovati ceno, ne več le do štirih odstotkov. Pri poslih nižje vrednosti to namreč komaj ali ploh ne zadošča za pokritje stroškov." poudarja Tanja Tučič. Foto: Črtomir Goznik „Namen dneva odprtih vrat je predvsem sproščeno druženje s poslovnimi partnerji in strankami, ki se jim na tak način zahvalimo za sodelovanje v iztekajočem se letu, hkrati pa si želimo dobro sodelovanje in zaupanje tudi v prihodnje," je povedala vodja nepremičninske agencije Re/Max Tanja Tučič. Lani so takšno druženje v decembru pripravili prvič. Ideja je bila očitno pozitivno sprejeta, saj je odziv zelo dober. Nove kupce seveda predvsem zanima, kako bo s cenami, ali naj še počakajo z nakupom, kakšna bo ponudba, ali se bo kaj gradilo in podobno. „Trg nepremičnin je bil letos živahen tako v Sloveniji kot tudi na Ptujskem. Cene so nekaj časa rasle, potem so se umirile in tako je ostalo tudi do konca leta. Ponudba je manjša od povpraševanja, kar pomeni, da pogojev za viden upad cen nepremičnin za zdaj ni. Seveda se cene nepremičnin na Ptujskem še vedno, kljub porastu, bistveno razlikujejo od cen v Ljubljani, na Gorenjskem ali ob obali,« je povedala Tanja Tučič. Cene obnovljenih ali novih stanovanj so tudi v Podravju presegle mejo 2.000 evrov/m2. »V povprečju se cene nepremičnin gibljejo od 150.000 do 200.000 evrov ali več v primeru novogradenj. Dosežena prodajna cena najdražje nepremičnine (hiše), ki smo jo prodali, pa je znašala okrog 400.000 evrov. Primerjava s prejšnjimi leti, predvsem z zadnjim letom, kaže na nekoliko bolj umirjen trg in zmanjšanje števila transakcij, predvsem v drugi polovici leta, na kar pa je vplivala tudi podražitev kreditov. Še vedno je zanimanje za nepremičnine veliko, tudi v smislu nakupa za naložbo," je o trgu nepremičnin še povedala Tučičeva. Najpogosteje ljudje iščejo primerna stanovanja, dvo- ali tris- obna, ki pa jih primanjkuje, ter družinske hiše, kjer pa so zelo pomembni dejavniki lokacija, starost in ustreznost posameznih nepremičnin, ki se prodajajo. Na trgu je veliko starejših hiš, potrebnih celovite obnove. Kupci nepremičnin kot naložbe plačajo z gotovino, drugi s krediti Potencialni kupci povprašujejo tudi po parcelah primerne velikosti, od šest do osem arov, kjer pa ima lokacija tudi zelo pomembno vlogo. Iskalci nepremičnin so mla- di pari, starejši, ki se selijo iz večjih hiš v manjše stanovanjske enote, ali družine, ki se selijo v večja stanovanja ali stanovanjske hiše. Večina jih vsaj delno pokriva kupnino s kreditom, nekaj pa s privarčevanimi lastnimi sredstvi. Tisti, ki kupujejo nepremičnine kot naložbo, velikokrat plačajo z gotovino. Nepremičnine so postale zelo priljubljen način za naložbo denarja, saj prinašajo mesečni dohodek od oddajanja, pa tudi zelo dobro ohranjajo ali celo povečujejo vrednost. Plačilo z gotovino je običajno tudi v primeru prodaje svoje ne- premičnine in istočasnem nakupu druge. V letu 2024 še ne pričakujejo padca cen „Nepremičninski trg se tudi v prihodnjem letu ne bo bistveno spremenil. Ne pričakujemo padca cen, saj je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. Se pa je trg že letos malo umiril, kar kaže tudi nekoliko manjše število transakcij kot leto poprej. Vsekakor pa je za naprej z gotovostjo težko karkoli napovedovati," odgovarja Tanja Tučič. mg Ptuj • Sprejet proračun 2024 z veliko iskanja krivde povsod naokoli »Delale so se zlate kljuke na štrbunk sekrete!« Sprejemanje proračuna Mestne občine Ptuj za naslednje leto je zaznamovala predvsem debata o »revnih« občinskih sredstvih in pomanjkanju investicij na vseh področjih. Očitno Ptujčane čaka leto »suhih krav«. Videnja svetnikov okrog tega, kako dolgo bo to obdobje trajalo, pa so precej različna. Županja Nuška Gajšek razloge za takšno alarmantno stanje v občinski blagajni vidi tudi v dejstvu, da so bile v preteklosti izvedene mnoge zgrešene investicije in da država Evropi očitno ne pošilja pravih informacij o razvoju: »Delale so se zlate kljuke na štrbunk sekrete!« 35,2 milijona evrov bo težak proračun MO Ptuj za leto 2024. Na prvotni predlog je bilo podanih 12 amandmajev, nekaj so jih izločili, večino zavrnili. Iskanje »krivcev« v preteklih mandatih Precej odgovornosti za trenutno stanje sicer svetniki prelagajo na prejšnje mandate in zgrešene investicije. Svetnik Alen Iljevec je dejal, da je sprejetje proračuna za prihodnje leto izjemno žalosten trenutek: »Prišli smo tja, kamor nismo želeli. Ne morem trditi, da je to krivda tega ali preteklega mandata, saj gre za dolgotrajno delo, ki očitno ni vodilo v pravo smer.« To, da smo prišli do točke, ko je investicijska stran prazna, je Iljevec označil kot alarmantno. Prepričan je, da bo treba poiskati prihranke tudi v javni upravi in zavodih ter skušati vsaj nekaj sredstev zagotoviti tudi za investicije. Njegov pogled v prihodnost ni optimističen, saj ne verjame, da v kratkem prihajajo boljši časi. Izpostavil je še, da so se v preteklosti delale megalomanske strategije, ki so ne-uresničljive, danes pa občina nima sredstev niti za en kilometer ceste. Hliš upa, da so dosegli dno Tudi Alen Hliš pogreša razvojno naravnanost občine, več vlaganj v urejanje gospodarske cone: »Sosednje občine nas prehitevajo po levi in desni! Upam, da smo na dnu v tem smislu, da se bomo lahko odbili in začeli stvari nadgrajevati v prihodnjih letih.« Prepričan je, da je »Očitno lažemo Evropi, kako hudo smo razviti!« Županja Nuška Gajšek razloge za to, da Evropa preveč sredstev namenja mehkim vsebinam, vidi tudi v napačno posredovanih informacijah, kijih dobivajo o razvoju posameznih držav: »Projekte si bomo morali zbirati zaradi dodane vrednosti, ne pa le zato, ker so na voljo evropska sredstva. V preteklosti smo delali projekte samo zato, da smo se lahko hvalili, koliko smo črpali evropskih sredstev. Nismo pa financirali osnovne infrastrukture, kije ključna in zaradi česar šepata razvoj in gospodarstvo. Žalostno je tudi, da na nivoju države očitno lažemo Evropi, kako hudo smo razviti, ker dobivamo denar za projekte, ki so 20 let pred našim časom in so namenjeni zelo razvitim skandinavskim državam. Potrebujemo osnovno infrastrukturo, vodovod, ceste, dobivamo pa denar študije, za pilotne projekte, ki trajajo tri leta, nato pajih naj financira lokalna skupnost. Žal ne moremo. Inja, tega seje v preteklosti nabralo, zato pa imamo nasedle projekte, ki nas stanejo.« Izpostavila je tudi novozgrajene kolesarke, samo vzdrževanje, čiščenje in pluženje bo občino stalo 100.000 evrov letno. nastopil trenutek, ko se je treba povezovati z drugimi občinami in posvetiti regionalnemu sodelovanju. V imenu stranke SDS je Nuša Ferenčič pojasnila glasove proti predlogu proračuna. Dejala je, da so kljub vsem preprekam od tega dokumenta pričakovali več. Žalosti jo, da prihajajo v drugo leto drugega mandata, spremembe pa niso vidne. Pogreša investicije v cestno infrastrukturo, vodo, kanalizacijo, regijsko povezovanje itn.: »Tega v tem predlogu proračuna ne vidimo.« Javni uslužbenci bodo morali stopiti • v v it v manjše čevlje Svetnici Sonji Žibrat se zdi pomembno, da je proračun realno zastavljen, in ne vsebuje neizvedlji- vih obljub. Zaveda se, da bo tudi na strani javnih zavodov potrebno varčevanje, ki je tudi predvideno, kar bi lahko pomenilo tudi nekaj slabe volje. Zmanjšujejo se namreč materialni stroški praktično vsem, ki se financirajo iz občinskega proračuna: »Vsi bodo iz dobro razho-jenih čevljev morali stopiti v neka druga obuvala, ki bodo najbrž imela manjšo številko.« Dženana Kmetec petek • 29. decembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Občine ob koncu leta do občanov bolj ali manj radodarne Za Markovčane in Gorišničane klobasa in bučno olje December je čas številnih prazničnih dogodkov in tudi obdarovanj. Večina občin Spodnjega Podravja v tem času obdaruje otroke in starejše ljudi, le redke pa vse občanke in občane. Občina Markovci se tovrstne prakse poslužuje i j -— že več let, v Gorišnici pa so letos prvič z domačimi dobrotami razveselili vsa gospodinjstva. Gesta omenjenih občin je za marsikoga zelo lepa in pozorna, se pa najdejo tudi taki, ki menijo drugače. Gorišniška občina je nabavila 1.500 paketov, vrednost enega paketa je 21 evrov, torej skupni strošek znaša 31.500 evrov. Do vseh hiš v občini so jih raznosili občinski svetniki. V vsakem paketu sta mesni in sirni izdelek, bučno olje, občinski časopis Vesti iz vasi in žepni koledarček, na katerem je tudi grb občine. Vsako gospodinjstvo je prejelo en paket, kjer so prijavljene več kot štiri osebe, pa dva. Sezname so pripravili glede na število oseb, ki so uradno prijavljene na določeni hišni številki. »Smisel obdarovanja ob koncu leta je, da izkažemo vsem našim ljudem pozornost in zahvalo, to je pozitivna stvar za vse naše občane. Ko bodo sedli za mizo in si postregli z dobrotami iz paketa, se bodo spomnili na svojo občino, svoj domači kraj,« je povedal župan Borut Kolar in dodal, da so odzivi izjemno pozitivni. V občini Markovci že več kot 10 let ob božično-novoletnih praznikih obdarujejo vse občane. Vedno izberejo nekaj uporabnega, pred leti so bili to na primer dežniki z napisom občine Markovci, šali, brisače ... Letos so v darilni paket zapakirali koledar občine Markovci, ki ga vključijo vsako leto, kemični svinčnik, manjšo salamo in bučno olje (250 ml). Delavci režijskega obrata so skupno razdelili 1.400 paketov, cena enega pa znaša 12,54 evra z DDV. Iz občinskega proračuna so za darila skupno namenili okoli 17.500 evrov. »Na- Takšna darila so v minulih dneh prejeli vsi Gorišničani. šim občanom želimo polepšati te praznične dni in jih razveseliti. Proračunski denar namenjamo za marsikaj, zato se mi ne zdi prav nič narobe, da ga damo za ljudi. Veliko našim občanom to darilo zelo veliko pomeni, saj nas pokličejo in se zahvalijo. Tudi na socialnih omrežjih lahko preberemo same pozitivne komentarje,« je povedal Gabro-vec in dodal, da bodo to prijazno gesto nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Poštnih stroškov nimajo, saj darila raznosijo delavci režijskega obrata. »Mi si česa takega kot bogate ravninske občine • V V* a • ne moremo privoščiti ...« Ostale občine Spodnjega Podravja ob koncu leta niso tako zelo Greifoner: »Z javnim denarjem ne moremo kupovati daril vsepovprek« Občina Starše je ena izmed tistih, ki namenja precejšnja sredstva za pomoč svojim občankam in občanom. Glede nakupa paketov in obdarovanja vseh prebivalcev občine pa je župan Stanislav Greifoner precej kritičen: »Občinski proračun prav gotovo ni namenjen tovrstnim praksam. Javnih sredstev pač ne moremo kar tako deliti med volivce. Za otroke in ranljive skupine je to vsekakor primerno, ne pa kar za vse občane. Ljudje so seveda vedno navdušeni, če kaj dobijo, ampak mislim, da gredo nekatere občine s takšnimi dejanji prav gotovo predaleč.« Foto: Občina Markovci radodarne oz. ne kupujejo prazničnih daril za vse občane. Nekatere za kaj takega nimajo sredstev ali pa zadostne podpore vodstva. Mestna občina Ptuj ne obdaruje vseh gospodinjstev v občini, kar tudi sicer ni bila praksa v preteklih letih. Stalnica v prazničnem decembru pa sta obdarovanje otrok in starejših. Podobno je tudi v občinah Ormož, Hajdina, Videm in Kidričevo. »Mi temu nismo naklonjeni in o tem nismo niti razmiš-l j ali. Je pa naše darilo vsem občanom že vrsto let bogat praznični program in drsališče v Parku pod zvezdami, kjer se lahko družijo in veliko lepega doživijo,« je povedal Anton Leskovar, župan občine Kidričevo. Cirkulančani vsako leto prejmejo koledar, lani so bili zraven piškoti, letos pa kemični svinčnik in občinsko glasilo. »Če bi dali več deset tisoč evrov za pakete, potem pač ne bi mogli denarja nameniti za kaj drugega. Mi si česa takega v primerjavi z ravninskimi občinami, ki imajo manjše stroške delovanja in vzdrževanja, pač ne moremo privoščiti, poleg tega smo letos še dodatno finančno obremenjeni zaradi sanacije številnih plazov. Bomo pa tudi v prihodnje namenjali pozornost vsem našim občanom in skrbeli za njihovo dobrobit,« je povedala Žumbarjeva in poudarila, da so kar nekaj denarja namenili za obdaritev otrok in starejših od 80 let. Estera Korošec Foto: CG Slovenija, Podravje • Kilogram mesa za 1,6 evra in kruh, kije cenejši od žemlje Kdo koga vodi za nos?! Kmetijsko ministrstvo je nedavno objavilo ceno košarice osnovnih živil. Glej ga zlomka, ponovno znižanje. Začudeni? To je še blag izraz za pogled na cene posameznih živil, ki so jih izvajalci popisa pridobili. Kilogram kruha za vsega 19 centov,jabolka za dobrih 22 centov po kilogramu, slaba dva evra za kilogram mesa. Verjetno je vsakdo, kije bil v zadnjem letu v trgovini ob takšnih popisnih cenah izbuljil oči. Ne le, da takšne cene niso poštene do proizvajalcev, pridelovalcev in kmetov, temveč niso niti realne. Začuda so jih brez vsakega pomisleka objavili na kmetijskem ministrstvu, kjer celo zatrjujejo, da so predstavljene cene povsem kredibilne in da predstavljaj koristne informacije za potrošnike in dostop do osnovnih živil po sprejemljivi oziroma najnižji ceni. Bum cena, najnižja cena, akcija, zajamčena cena . besede s katerimi trgovci potrošnike skušajo prepričati, da obiščejo dotično trgovino, saj da je njihova akcija ali cena res najboljša. Že bežen pogled na reklamne kataloge, ki na prvih straneh običajno oglašuje akcijske cene mesa, razkrije, da se cene svinjskega mesa gibljejo v najboljših primerih vsaj od štirih evrov za kilogram navzgor. Cena pšenične žemlje ali kajzerice je v številnih trgovinah že krepko presegla 20 centov, jabolka pa ob letošnji pozebi v slovenskih sadovnjakih skorajda nimajo cene pod evro po kilogramu. Statistika? Ne, izkušnje. Nisem lovka na cene, pa tudi ne imuna na akcije. Kalkulacija je namreč preprosta. Manj odšte-ješ za hrano, več plače, pokojnine ali štipendije ostane za ostale dobrine. Pa vendar hrano je treba pridelati, in jo je treba plačati. Od cen, ki jih postavljajo trgovci, potrošniki pričakujemo, da je pošteno plačan tudi pridelovalec. Za takšne cene gremo v vrste ... Pošteno bi bilo tudi, da trgovci ne prilagajajo cen vnaprej najavljenemu popisu in da bi tako reklamirane cene popisa veljale daljše obdobje od tiste ure, kolikor traja popis. Prepričana sem, da če bi potrošniki vedeli, da je cena za kilogram svinjskega stegna vsega 1,6 evra ali govejih zrezkov iz stegna 2,7 evra ali da je kilogram jabolk mogoče kupiti za 22 centov, bi si napolnili zamrzovalnike in si za ozimnico nakupili jabolk. In za to bi brez dvoma tudi stali v vrstah. Toda vrst pred trgovinami zaradi tovrstnih akcij ni bilo, prav tako o njih ni bilo nikjer, v nobenem katalogu, niti ene besede. Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice je javno povedala, da trditve novinarjev, da trgovci zavajajo in da prodajajo po cenah, ki jih potrošniki ne morejo videti na cenovnih tablicah, niso realne. Na kmetijskem ministrstvu pa se sklicujejo na strokovnost in profe- Foto: Jana Če bi v trgovinah res veljale takšne cene živil, kot so jih objavili na spletni strani primerjaj-cene.si, bi si lahko oddahnili vsi. sionalnost ter da si morebitnega prilagajanja podatkov ali napačne interpretacije ne bi privoščili. Ampak poraja se vprašanje, povsem enostavno, morda ostro in neposredno, za nekoga žaljivo, pa vendarle: kdo je tukaj nor oz. lepše kdo koga vodi za nos?! Tako oblikovane cene ne vzdržijo stro- škov pridelave, prodaje, ob tem bodejo v oči skorajda enake cene med trgovci. Če pa ta tabela prikazuje realne cene, potem bi morali živeti v cenovnem raju na Zemlji. Zanimivo, da je ob tako nizkih cenah v Sloveniji vse več revnih in da pod pragom revščine živi že četrt milijona prebivalcev. Popis živil, ki naj bi bil zgodba o uspehu, se je uvrstil v zvrst tragi-komedije, ki osupne vsakega gledalca, potrošnika, ki dobro ve, kaj si lahko v trgovini dandanes privošči za 15 evrov. In to zagotovo ni košarica z osnovnimi živili in tremi vrstami mesa. Mojca Vtič 2436 Štajerski Politika petek • 22. decembra 2023 Sv. Andraž • Pet sanacij po letošnjih neurjih Večino denarja bo prispevala država Odprava najnujnejših posledic škode, ki jo je letos povzročilo vreme na andraški infrastrukturi, bo skupaj stala dobrih 360.000 evrov. Investicijsko dokumentacijo za pet projektov so v paketu pripravili v lenarškem podjetju AGJ, dela pa bodo izvedena v prihodnjem letu. Najdlje, pol leta, bo trajala sanacija oziroma novogradnja mostu v Drbetincih, ki na cesti Trnovci-Vitomarci poteka preko pesniškega obrobnega jarka. Neurje je namreč obstoječega močno poškodovalo, spodkopalo in premaknilo je njegove temelje, v betonu so nastale razpoke, zaradi uničenih temeljev pa je poškodovana tudi zgornja konstrukcija, tako da ga je treba porušiti in postaviti novega. Investicija je ocenjena na 116.500 evrov, od katerih bo država iz sredstev za odpravo posledic neurij v letu 2023 prispevala 106.500 evrov. Most bo treba porušiti Na isti cesti se je pri hišni številki 7a zaradi razmočenosti terena sprožil zemeljski plaz, ki zdaj ogroža cestišče, novo kolesarsko pot, v primeru dodatnih premikov zemlje pa je lahko nevaren tudi bližnji stanovanjski hiši. Po besedah Mirana Čeha, direktorja občinske uprave, nabrežina ne miruje, doslej pa se ni še bolj splazila zgolj po zaslugi dreves, s katerimi je poraščen hrib ob cesti. Zadevo spremljajo; če bo potrebno, bodo cesto, na kateri so nastale večje razpoke, zaradi varnosti zaprli. Sanacija obsega postavitev kamnitega opornega zidu, dolgega 40 ter visokega od dva do tri metre, z ureditvijo nabrežine, odvodnjavanja in zasaditve, kar bo stalo 121.500 evrov, ki jih bo v celoti pokrila država. Foto: SD Letošnja neurja so tudi v občini Sveti Andraž, zlasti v Drbetincih, povzročila veliko škode na injrastrukturi. V Drbetincih proti Ostragovem jo je skupila tudi kanalizacija. Ob zadnjih neurjih se je namreč pokazalo, da je meteorna kanalizacija, ki so jo zgradili skupaj z novim krožiščem, za tako izjemne vremenske pojave nezadostna. Pred izgradnjo krožišča so bile meteorne vode v obrobni jarek Pesnice speljane po odprtem kanalu, zato so se ob velikih količinah vode lahko razlile, z izgradnjo pa so obcestne jarke zasuli, saj po njih poteka prometna infrastruktura, in jih nadomestili z zaprto meteorno kanalizacijo. V območje krožišča se meteorne vode trenutno stekajo z vseh hribov, zato je treba del teh voda preusmeriti v pesniški obrobni jarek pred krožiščem. Meteorni kanal bo speljan pod zemljo, tako da ne bo oviral kmetijske dejavnosti, investicija pa bo stala 43.945 evrov, od katerih bo šla večina, 38.246 evrov, iz državnega proračuna. 323.000 evrov iz državnega proračuna Sanacije je potrebna tudi makadamska cesta Oplot v Rjavcih, ki je bila v neurjih 17. julija in 3. avgusta v celoti poplavljena in zato močno poškodovana. Rekonstrukcija 730 metrov dolgega cestnega odseka je vredna 63.945 evrov, od katerih bo država zanjo prispevala 43.418 evrov. Zaradi majskih neurij in posledično podtalne vode pa je na cesti Drbetinci-Grdja prišlo do podora dela cestišča. Cilj projekta, ki je ocenjen na 15.042 evrov s sofinanciranjem države v višini 13.542 evrov, je ustrezno odvodnjavanje in zaščita pred nadaljnjim drsenjem, s katerim bodo preprečili nastajanje še večje škode, zaradi katere bi lahko bila cesta celo neprevozna, dostop do bližnje stanovanjske hiše pa onemogočen. Nastale razpoke se namreč širijo izven cestišča na sosednja zemljišča, ob vsakem novem dežju se udor še povečuje, razpoke pa večajo, čeprav jih redno zapolnjujejo z gramozom. Kot rečeno je vrednost vseh petih projektov skupaj dobrih 360.000 evrov, od katerih jih bo občini Sveti Andraž večino, dobrih 323.000 evrov, nakazala država iz sredstev za odpravo posledic po letošnjih neurjih. Senka Dreu Majšperk • Proračuna 2024 in 2025 pod streho Občinske investicije cenejše, kolesarke dražje za 50 odstotkov Medtem ko je občini Majšperk uspelo privarčevati pri izvedbi in gradnji občinskih projektov, je zabeležila 50 % podražitev del pri izgradnji kolesarskih avtocest skozi občino. »V debelih 20 letih se ne spomnim, da bi bili deležni 50 % podražitve projekta. To pomeni, da občina relativno dobro pripravlja projekte oz. da četudi je ekipa projektantov številčna in dobro služi, ni zagotovila, da ne zgreši za polovico,« je spremembe postavk komentiral svetnik Zlatko Žnidar. O drastični podražitvi kolesarskih stez od Majšperka do Ptuja, ki je projekt štirih občin, smo v Štajerskem tedniku že pisali, pa vendar podražitev na območju Majšper-ka obsega 650.000 evrov oz. dvig z 1,3 na 1,9 milijona evrov, kar bo seveda kril občinski proračun. In medtem ko se je projekt kolesark podražil za polovico, med drugim tudi zaradi pomanjkljivih popisov projektanta, so se številni občinski projekti pocenili. V okviru modernizacije občinskih cest so prihranili 30.000 evrov, končni račun bo za 90.000 evrov nižji tudi za kompe-tenčni center, čeprav so naročili še nekaj dodatnih del. Zaradi napačnih projektantskih izračunov oz. nepravilno ocenjenih količin je krepek prihranek tudi pri projektu ureditve infrastrukture v novem naselju nasproti trgovine Jager. Prihranili so dobrih 70.000 evrov. Gradbeno dovoljenje za CIDO Majšperk izdano Na decembrski seji so še v drugem branju potrdili proračuna za prihodnji dve leti, katerega osrednje investicije bodo dokončna ureditev cestne ter komunalne infrastrukture v novem naselju, izgradnja novega gasilskega doma v Stopercah, priprava dokumentacije za novogradnjo zdravstvenega doma ter širitev vrtca ... Svetniki so prikimali tudi izbiri datuma za 28. občinski praznik, osrednja prireditev bo 14. septembra. »Zakaj hitimo z izbiro datuma? Ker se na ta termin vežejo prireditve in s tem izbira ter rezervacija glasbenih izvajalcev. V okviru partici-pativnega proračuna je namreč predviden koncert skupine Mi2,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. Svetnike je obvestil še, da ima Foto: Mojca Vtič Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane že v rokah gradbeno dovoljenje za izgradnjo doma starejših v Majšper-ku, da gradnja optike poteka in da se s podjetjem Rune tedensko sestajajo in iščejo možnosti za priklop čim več objektov. Sejo pa je župan sklenil: »Gre za prvo leto našega skupnega delovanja. Kar nekaj zavez, pomembnih odločitev smo sprejeli. Leto 2023 je bilo relativno težavno - zaradi nestabilnosti, neprivlačnih razmer na trgu gradbeništva. Upam, da bo leto 2024 bistveno bolj predvidljivo in prijazno z vidika ponudb, s čimer bi lahko naše proračune še kaj rebalansirali in govorili o dodatnih projektih. Zahvaljujem se za sodelovanje, se vidimo na naslednji seji v novem letu.« Mojca Vtič Vlomi na Ptujski Gori Svetnica Irena Šerbakje tudi na decembrski seji ponovila željo krajanov po dodatnih lučeh javne razsvetljave pri domu krajanov in gasilcev Ptujska Gora. »Odkar so obnavljali fasado, je zaradi odstranitve svetil manj osvetljeno spodnje parkirišče in očitno so vlomilci v mraku bolj pogumni, saj seje zgodilo že več vlomov v avtomobile. Pri ljudeh, ki se udeležujejo prireditev ali telovadbe, je tako prisoten strah,« je opozorila. Župan Sašo Kodričje odvrnil, da bodo razsvetljavo uredili. »Vlomi pa niso le na Ptujski Gori, temveč tudi na drugih območjih občine. Zato smo že dali pobudo za več aktivnosti policistov PP Podlehnik na našem območju.« Slovenska Bistrica • Občina krči investicije Rekordna povprečnina je pesek v oči Ena izmed največjih nemestnih občin Slovenska Bistrica v letu 2024 načrtuje proračun v višini 30 milijonov evrov. Osrednja (znana) projekta prihodnjega leta sta dokončanje prizidka ZD Slovenska Bistrica in izgradnja zelenega parkirišča. Občine so podfinancirane, razpisov za milijonske investicije pa tudi še ni. »Napovedi so, da naj bi razpise dočakali po novem letu, vendar to sedaj že kar nekaj časa poslušamo,« je dejal župan Ivan Žagar ter dodal, da ponovno obstaja bojazen, da bodo projekti zamaknjeni v konec finančne perspektive, kar pomeni lovljenje rokov in dražje investicije. Tudi slovenjebistriški občinski svet je potrdil proračun za leto 2024, in sicer na decembrski seji, ki je skupno trajala dobrih sedem ur. Ponovno se je pokazal razkorak med željami, potrebami in zmožnostmi. »Občine bomo upravičene do 725 evrov povpreč-nine, medtem ko so bili izračunani stroški občin v višini 800 evrov. Ta razkorak se mora nekje poznati,« je opozoril Žagar. In pozna se pri investicijah. Medtem ko je v letu 2023 slovenjebistriška občina beležila kar 17,3 milijona evrov investicijskih odhodkov, jih bo v letu 2024 pol manj. Tako bodo v Slovenski Bistrici namenili 2,3 milijona evrov za končanje prizidka zdravstvenega doma v velikosti nekaj več kot 2.000 m2 površin z ureditvijo novega centralnega vhoda ter 900.000 evrov za sklenitev izgradnje zelenega parkirišča ob zdravstvenem domu. V proračunu imajo še več manjših projektov, obenem pa predvidenih deset tisoče evrov na projektih, s katerimi bi morebiti lahko kandidirali na razpisih. »Celotno dokumentacijo imamo pripravljeno za avtobusno postajo, kolesarsko povezavo do železniške postaje, prav tako urejamo dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja po mestu, kjer gre za ločitev fekalnih in meteornih vod, ter po ostalih aglomeracijah in vodovoda.« Načrtovane projekte nameravajo uresničiti, seveda pa bi dostop do evropskih sredstev izvedbo pohitril. »Zavedamo se, da je treba pomagati v poplavah prizadetim občinam in ljudem, vendar pa se ob tem ne sme zavreči razvoja preostalega dela Slovenije. Investicije namreč pomenijo razvoj.« Želja je tudi, da bi bila dinamika razpisov drugačna, kot je bila v mi- nuli finančni perspektivi oz. kot je slikovito dejal bistriški župan: »Pet let se nič ne zgodi, na koncu pa se hiti. Naenkrat je preobilica dela na trgu, posledično tudi povišanje cen. Milosti ni, podjetja se obnašajo, kot se, to je tržno.« Mojca Vtič Ptuj Slov. Bistrica Prihodki proračuna 34.633.777 € 30.376.379 € Odhodki proračuna 33.367.806 € 28.245.033 € Investicije 3.822.546 € 8.560.186 € Vir: Proračuna občin Prihodki in odhodki MO Ptuj in občine Slov. Bistrica Foto: Mojca Vtič Za zdaj osrednja investicija leta 2024 dozidava Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica Pred božično-novoletnimi prazniki je slovenjebistriški župan Ivan Žagar priredil tradicionalno srečanje predstavnikov društev, zavodov, gospodarstva in drugih, tokrat v novem plezalnem centru. Kako doseči vrh stene, je pokazal plezalec Nejc Petelinšek, župan Ivan Žagar pa je dodal: »Leto 2023je bilo zahtevno in polno izzivov, vendar znali smo jih preiti, kar kaže tudi naš plezalni center.« petek • 29. decembra 2023 Gospodarstvo Štajerski 5 Ptuj • Za 13 milijonov evrov zgradili 36 km kanalizacije Kljub investicijam še veliko sivih lis Mestna občina (MO) Ptuj je še danes pomanjkljivo opremljena s kanalizacijskim sistemom. Zato je tudi v minulem finančnem obdobju (2013-2020) gradila kanalizacijski sistem s pomočjo evropskih sredstev. Dela na 11-milijonskem projektu gradnje 32 kilometrov kanalizacije so v glavnem končali in večinoma plačali, gradili so na desnem bregu Drave, v Rogozni-ci, Kicarju, Novi vasi in Spodnjem Velovleku. Za novozgrajeni kanalizacijski sistem MO Ptuj ureja še dokumentacijo in pridobiva uporabna dovoljenja. Na sistem bodo predvidoma priključili okoli 700 objektov, občina je izdala 500 obvestil o možnosti priključitve. Vrednost gradnje je bila 10,8 milijona evrov, izvajalcu gradnje - Komunalnemu podjetju Ptuj - mora občina plačati še 500 tisočakov. Država in EU sta naložbo sofinancirali v znesku 6,5 milijona evrov, izplačilo zadnjega zahtevka, težkega 1,6 milijona evrov, v MO Ptuj pričakujejo te dni. V Grajeni gradijo sekundarne vode Občina je bila uspešna s prijavo še na en razpis, iz katerega financirajo dela na kanalizaciji v Grajeni, Suhi veji in na Mestnem Vrhu. Vrednost del bo blizu dva milijona evrov, polovico denarja prispevata država in EU. Zagotovili so denar za 3,7 kilometra kanalizacijskih cevovodov in dve črpališči. Črpališči v Suhi veji in Grajeni sta že zgrajeni, prav tako večina kanalizacijskih cevovodov. Na terenu bodo sedaj gradili še sekundarne cevovode, tam, kjer so primarni zgrajeni, pa se ljudje zaradi neiz-grajenih sekundarnih cevovodov doslej na javni kanalizacijski sistem niso mogli priključiti. Gre za območje Grajene, kjer so z urejanjem sekundarnih cevovodov začeli pri hišnih številkah od 1 do 9. Zaradi gradnje bodo „dvignili" kar nekaj cest, ki jih bo po končanju del treba preplastiti. In kje so te ceste? V upravi MO Ptuj so navedli: „Grajena 8a do Grajena 18, Štuki 42 do Mestni Vrh 88j, Grajena 29 do Grajena 35, Grajena 32a do Grajena 33, Grajena Komunalni prispevek za priključitev na kanalizacijski sistem znaša okoli tisoč evrov, odvisen je od velikosti in namembnosti objekta ter velikosti parcele. Komunalni prispevek lahko občani poravnajo obročno, v 12 mesecih. Izvajalec gradnje kanalizacije v MO Ptuj je bila Komunala Ptuj, delo je dobila po t. i. notranjem (inhouse) naročilu brez javnega razpisa. 31a do Grajena 40c in Grajena 43a (delno)." Brez podatkov o številu priključkov Čeprav bo lokalna skupnost zgradila novih 36 kilometrov kanalizacije, vsa območja s sistemom še ne bodo pokrita. Brez kanalizacije so še v Pacinju in na območjih razpršene gradnje, ponekod pa je že tudi tako dotrajana, da bi jo bilo treba obnoviti. Odgovora na vprašanje, katera območja bodo še pokrivali z javnim kanalizacijskim sistemom in katera z malimi komunalnimi čistilnimi napravami, na MO Ptuj za zdaj nimajo. Povedali so, da bodo izdelali projekte, podatki naj bi bili znani v roku pol leta. Prav tako nam v mestni upravi niso dali podatka, koliko uporabnikov je v MO Ptuj danes priključenih na kanalizacijski sistem ter koliko od teh je gospodinjskih, gospodarskih in neprofitnih priključkov. Pojasnili Skozi ptujsko čistilno lani 2,2 milijona m3 odplak V poslovnem poročilu Komunalnega podjetja Ptuj, kije koncesionar večine kanalizacijskih sistemov v Spodnjem Podravju, lahko preberemo, da so lani z dejavnostjo odvajanja 1,8 milijona m3 odplak v MO Ptuj ustvarili milijon evrov prihodkov. Milijon m3 je bilo odplak iz gospodarstva, ostalo iz gospodinjstev in neprofitnih uporabnikov, na primer šol, zdravstvenih ustanov in drugih. Na ptujski čistilni napravi so lani prečistili 2,2 milijona m3 odplak; dve tretjini so bile odpadne vode iz gospodarstva. Prihodek na dejavnosti čiščenja na čistilni napravi Ptuj je znašal 3,5 milijona evrov. so, da bodo podatki zbrani in ažuri-rani po izdanih odločbah za komunalni prispevek za nove priključke. Koliko bo občane stal priključek Ljudi na terenu zanima, koliko bodo dolžni plačati za priključitev na novozgrajeno kanalizacijo. „Komunalni prispevek se računa glede na bruto tlorisno površino celega objekta in deleža gradbene parcele ter faktorja namembnosti objekta, kar pomeni za vsako stranko drugi znesek. Povprečno znaša komunalni prispevek za kanalizacijo tisoč evrov za stanovanjsko stavbo. Možno je plačilo na 12 obrokov," so zapisali v kabinetu županje MO Ptuj. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje • Poskusno testiranje električnega vozila za odvoz odpadkov E-vozila za smetarje neuporabna So električna vozila primerna za opravljanje smetarske dejavnosti? V podjetju Čisto mesto Ptuj, ki komunalne odpadke odvaža na območju haloških občin, Kidričevega in Slovenskih goric, so poskusno testirali vozilo ter ocenili, da ima za izvajanje dejavnosti na tem terenu prekratek domet. „Vozilo je omogočilo štiri ure in pol dela, potem smo ga morali polniti. Pri nas je za zdaj tako, da manjkajo ustrezne polnilnice, za dejavnost bodo tovorna e-vozila primerna takrat, ko bomo lahko z enim polnjenjem delali osem ur. Na porabo pogona vpliva tudi pogosto ustavljanje vozila in teža kesona. Če bi se začeli posluževati e-vozil, to ne bo pred letom 2025. Kot rečeno, moramo priti do vozila, ki bo zdržalo delo polnega delovnika," je pojasnil direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič in dodal, da so smetarsko e-vozilo testirali v Slovenskih goricah. Kaj je pokazal rezultat? „Povsem električno smetarsko vozilo ima med 80 in 100 kilometri dosega, v primeru delovanja brez nakladanja in razkladanja pa med 180 in 200. Slednje zadostuje za pobiranje odpadkov v nekaterih občinah, medtem ko za druge, bolj oddaljene občine trenutno še ni dovolj. Sama cena nabave tovrstnega vozila je izredno višja od klasičnega smetarskega vozila, pa vendarle na dolgi rok prinaša nižji strošek uporabe in morda tudi vzdrževanja. Problem je domet, ki je za teren, ki ga pokrivamo, prekratek. Vozilo je verjetno ideal- no za mesta oziroma občine, ki so od mestnih središč minimalno oddaljene. Tam je z vozilom mogoče opraviti celoten teren, v primeru našega podjetja, ki pobira odpadke na periferiji, v občinah, ki so bolj oddaljene od mestnih središč in tudi na gričevnatih ter hribovitih območjih, pa je ta domet še premajhen. V večjih mestih, kjer so razdalje kratke in imajo ustrezno polnilno infrastrukturo, e-smetar-ska vozila že koristijo. V Londonu denimo so bolj ali manj vsa smetar-ska vozila električna." m topdom pomlad Transformaciji pogonov se tudi tovorni promet, kamor sodi smetarska dejavnost, ne bo mogel izogniti. Da bi smetarji dejavnost povsod v Sloveniji opravljali z e-vozili, še ni pogojev. Zahvaljujemo se vam za zaupanje ter vam želimo lepe praznike in izpopolnjeno leto 2024. m / GRADBENI CENTER POMMD Gerečja vas 36 b, HAJDINA Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 29. decembra 2023 Spodnje Podravje • Šolski skladi kot ena izmed oblik pomoči socialno šibkejšim učencem Največ denarja iz šolskih skladov za šole v naravi Za pomoč pri plačilu stroškov šole v naravi, plavalnega tečaja in drugih šolskih dejavnosti zaprosijo le redki starši učencev v spodnjepodravskih šolah. Glede na trenutno krizo bi najverjetneje pomoč potrebovalo več staršev, vendar raje stisnejo zobe, saj se ne želijo izpostavljati. Stroškov za razne dneve aktivnosti, ekskurzije in druge dejavnosti namreč ni malo. Vodstva šol sicer pozivajo vse tiste, ki ne zmorejo, da izpolnijo posebno vlogo in zaprosijo za pomoč pri plačilih. Večina šol ima za tovrstne primere predvidena sredstva v šolskih skladih. Osnovne šole največ sredstev za šolske sklade pridobijo ravno ob koncu leta, ko organizirajo razne dobrodelne dogodke. Zneski v šolskih skladih podra-vskih osnovnih šol se gibljejo med 2.000 in 10.000 evrov, odvisni pa so predvsem od radodarno-sti staršev in drugih donatorjev. Največ sredstev za šolske sklade osnovne šole pridobijo ravno ob koncu leta z organizacijo dobrodelnih bazarjev in prazničnih dogodkov. Največ pomoči za (najdražjo) zimsko šolo Na največji ptujski Osnovni šoli Ljudski vrt za zdaj ne opažajo, da bi se stiske staršev povečevale, saj so v prejšnjih letih prejeli podobno število vlog za sofinanciranje poletne šole v naravi in manjših stroškov obšolskih dejavnosti. Letos je nekaj več vlog za zimsko šolo v naravi, ki je največji strošek v času šolanja, saj morajo starši poleg stroškov bivanja kupiti tudi opremo za smučanje. Za plačilo poletne šole v naravi prejmejo subvencijo ministrstva za vzgojo in izobraževanje, zato lahko razdelijo dodatna sredstva vsem, ki zanje zaprosijo. »Že vrsto let nam pri subvencioni- ranju zimske šole v naravi pomaga Rotary klub Ljubljana, zadnji dve leti pa tudi Karitas Ptuj. Prav tako že nekaj let skoraj vsak mesec prejmemo donacijo od članov društva Šola zdravje, občasno pa tudi od različnih podjetij in posameznikov. S pomočjo teh donacij se lahko vsi naši učenci udeležijo zimske šole v naravi, zato smo vsem donatorjem izjemno hvaležni,« je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič. V preteklem šolskem letu so prejeli 25 vlog staršev za subvencioniranje raznih šolskih dejavnosti, od tega jih je bilo največ za pokritje stroškov zimske in poletne šole v Zbrana sredstva v šolskih skladih Osnovna šola: Zbrana sredstva Mladika 2.200 € Ljudski vrt 5.200 € Hajdina 10.000 € Kidričevo 3.600 € Cirkulane-Zavrč 7.500 € Destrnik-Trnovska vas 5.160 € Ivanjkovci 4.000 € Vir: osnovne šole Spodnjega Podravja (na dan 10. december 2023) naravi ter naravoslovni tabor za učence v 3. razredu. Starši so podali še približno 10 vlog za pomoč pri plačilu stroškov za plavalni te- čaj in zaključne ekskurzije. V tem šolskem letu so prejeli šest vlog za subvencijo poletne šole v naravi, 10 za subvencijo zimske šole v naravi Promocijsko sporočilo Hvala za izjemno leto v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju - Qcentru na Puhovi praznično vzdušje še kar ne pojenja - po toplem, umirjenem božiču je čas za priprave na vstop v novo leto. Tudi pri le-teh vam bo družbo delal Qcenter Ptuj. December je bil v Qcentru Ptuj res izjemen - pretekli teden je najmlajše obiskal še drugi od dobrih mož, Božiček. V družbi staršev, dedkov in babic so otroci Qcenter zapolnili do zadnjega kotička in nestrpno čakali na božičkov prihod - prinesel jim je lepa darila in obdaril prav vsakega od nadebudnežev, ki so ga prišli pozdravit. Temu je sledilo še obvezno fotografiranje in malčki so domov odšli navdušeniter polni lepih vtisov. Predzadnjo decembrsko soboto pa je nakupovalne ulice Qcentra prevzel duh dobrodelnosti, saj je potekal zaključek velike dobrodelne akcije Podravje na dlani - božično darilo na vsaki dlani, družbe Radio Tednik Ptuj. Obiskovalci so uživali ob glasbenih nastopih številnih glasbenikov - z nami so bili Friški kvintet, plesalci Plesne šole Samba, Isaac Palma, Žana Strmšek, Dejan Dogaja, Domen Kumer, 0D5 kvartet in Blaž Vidovič. Restavracija Gastro je poskrbela za dobrodelno juho, Rotary klub Ptuj pa za topel čaj in kuhano Tudi danes in jutri se še sprehodite po nakupovalnih ulicah in se prepustite prazničnemu vzdušju Ocentrovih prodajaln, kjer lahko izberete še tiste zadnje podrobnosti, kijih potrebujete za nepozabno silvestrovanje - pa naj bodo to kulinarične dobrote, svetleča praznična oblačila, modni dodatki in obutev, posode, v katerih boste postregli prigrizke ali pisana dekoracija, s katero boste okrasili prostor, kjer boste praznovali. Najboljše meso in biftek boste dobili v Supermarke-tu Tuš v Ocentru na Puhovi, kjer vam bodo ponudili številne mesne dobrote za nepozaben vstop v novo leto. Čas za izbor pravega novoletnega darila se izteka in če še niste prepričani kaj izbrati, zavijte v prodajalno Pandora v Qcentru Ptuj in izberite izjemen nakit, ki bo izrazil najlepša čustva in poskrbel za to, da bo vašim najdražjim vstop v novo ostal v najlepšem spominu. V trgovini Pandora lahko izberete obeske in zapestnice, prstane, verižice, uhane, zbirke Pandora, pa tudi obeske za ključe in torbice ter darila za prijateljice. Posebnost nakita Pandora pa je vsekakor njegova dodana zbirateljska vrednost, saj lahko zapestnice in obeske dopolnjujete še vrsto let -na posamezno zapestnico Pandora lahko namestite veliko majhnih obeskov in tako ustvarite nakit, katerega vrednost se bo z vsakim dodatnim obeskom povečala in sčasoma postala neprecenljiva. Želimo vam prijeten skok v novo leto 2024, ki najvsem prinese veliko sreče, zadovoljstva in prijetnih trenutkov, preživetih v največjem nakupovalnem središču na Ptuju -Ocentru na Puhovi. Haloze • Kmetija AS Arnečič je najbolj poznana po rženih hlebih kruha »S kruhom si služimo kruh« Na kmetiji Arnečič vsak dan diši po kruhu. Družinsko tradicijo peke kruha nadaljuje že tretja generacija. Suzana Arnečič Zamuda je bila že od malih nog vpeta v družinski posel, po študiju pa se je skupaj z možem zaposlila v domačem podjetju. Ljubezen do kruha staji privzgojili naprej babica, nato pa še mama Darinka. Prve hlebe kruha za prodajo sta babica in mama Darinka spekli že pred več kot tridesetimi leti, in sicer za trgovino Kmečki hram na Ptuju, kjer so prodajali lokalne izdelke z okoliških kmetij. Ker je bilo po njunem kruhu vedno več povpraševanja, so registrirali dopolnilno dejavnost peke kruha na kmetiji, leta 2011 pa odprli lastno podjetje. Tri leta prej so precejšnja sredstva investirali v izgradnjo poslovnega objekta in gradnjo klasičnih krušnih peči na drva. Rženi kruh še vedno po babičinem receptu Suzana, ki je sicer edinka, je začela postopoma pomagati mami, pred dvema letoma pa je v celoti prevzela vodenje družinskega podjetja. Krušne in pekovske izdelke prodajajo pod blagovno znamko Kruh pri Kovači, ki je hkrati tudi domače ime njihove kmetije. Najbolj poznani so po rženem mešanem kruhu, ki ga še vedno pripravljajo po babičini recepturi. »Uporabimo kakovostno rženo in pšenično moko, kvas, sol, vodo in kis. Svoj čar seveda naredi krušna peč na drva. Ker ne uporabljamo prav nobenih umetnih dodatkov, je vsaka serija kruha drugačna. Pri pripravi testa moraš imeti enostavno občutek, da znaš določiti, kdaj je premehko, kdaj pretrdo,« je postopek peke kruha opisala Suzana in dodala, da moraš ta poklic enostavno imeti rad in ga opravljati predano in srčno. fti?— ' / /V if£!t~- Foto: osebni arhiv Zelo dobro prodajajo tudi domače brizgane piškote različnih okusov, ki jih prav tako pečejo v krušni peči. Novost letošnjega decembra so pirini medenjaki. petek • 22. decembra 2023 V središču Štajerski 7 in eno vlogo za pomoč pri plačilu naravoslovnega tabora. Poleg tega so prejeli še dve vlogi za plačilo stroškov za športni dan, plavalni tečaj in zaključno ekskurzijo. Trenutno imajo v šolskem skladu na razpolago okoli 5.200 evrov, v povprečju pa okoli 6.000 evrov na leto. Veliko je odvisno tudi od donatorjev Na OŠ Breg opažajo, da v zadnjih letih prihaja več vlog oz. pro- šenj za pomoč pri plačilu različnih potrebščin, pa tudi za šole v naravi in plavalne tečaje. V šolskem skladu OŠ Mladika imajo vsako šolsko leto premalo sredstev, da bi lahko uresničili vse potrebe tako na socialnem področju kot nakupu dodatne opreme. Višina razpoložljivih sredstev je vsako leto odvisna od radodarnosti donatorjev. »Praviloma vsako leto starši zaprosijo za finančno pomoč pri plačilu stroškov šole v naravi, Sredstva šolskega sklada so večinoma namenjena subvencioniranju stroškov šol v naravi, taborov in drugih dejavnosti. Foto: Arhiv Svet24 Stroški šolskih dejavnosti vedno večja nočna mora za starše Starši so velikokrat postavljeni pred dejstvo, daje pač treba poravnati stroške raznih taborov, plavalnih tečajev in šol v naravi. Otroci domov prinesejo prijavnico in seveda pričakujejo, da se bodo tako kot njihovi sošolci udeležili neke dejavnosti. Marsikateri starš pa se sprašuje, od kod bo vzel npr. 100 evrov za tridnevni tabor v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti ali pa okoli 60 evrov za plavalni tečaj, pa deset evrov za obisk kina, pa 20 evrov za božično slikanje in pet evrov za nakup šolske majice, ki jo imajo čisto vsi. Poleg tega morajo za udeležbo na taborih otroku zagotoviti še ustrezna oblačila in obutev ter drugo opremo, seznami so po navadi kar dolgi. Učitelji sicer starše že na roditeljskih sestankih opozorijo, da jim lahko šola pomaga pri plačilih, vloge pa je treba samo pravočasno oddati, vendar se vsi tega ne poslužujejo.. plavalnega tečaja itd. Vsem prošnjam se trudimo ustreči, če ne v celoti, pa vsaj delno. V zadnjih letih, upoštevajoč zgolj prošnje staršev za pomoč, nismo opazili drastičnega porasta stisk med učenci in starši. Sicer pa to težko ocenimo, saj nimamo vpogleda v ekonomsko oz. finančno stanje družin,« je povedal ravnatelj Bogomir Širovnik. Število vlog je vsako leto zelo različno, nikoli pa ne presega števila deset. Hajdinska šola skozi vse leto organizira številne dogodke in akcije, s katerimi poskušajo zbrati čim več sredstev za šolski sklad. Trenutno imajo v njem že okoli 10.000 evrov, lani so jih imeli rekordnih 16.000 evrov. Ravnatelj Mitja Vidovič je poudaril, da so starši in drugi obiskovalci zelo radodarni na dobrodelnih prireditvah in podpirajo šolske projekte. Denar je v prvi vrsti namenjen za pomoč socialno šibkim učencem za najrazličnejše šol- ske aktivnosti in tečaje. Delno pa pokrijejo celoten strošek šol v naravi in plavalnih tečajev, kar pomeni, da imajo vsi učenci nižje zneske na položnicah. Manjši del sredstev porabijo za nabavo nadstandardnih didaktičnih pripomočkov, igrač ... V lanskem šolskem letu so pomagali 89 učencem. Petkova: »Stiske se povečujejo« Osnovna šola Kidričevo ima v povprečju v šolskem skladu okoli 4.000 evrov letno. Največ sredstev zberejo na raznih prazničnih dogodkih v decembru. Lani so starši in drugi obiskovalci prispevali okoli 1.500 evrov. V šolski sklad gre tudi denar iz akcij zbiranja odpadnega papirja, priprave kulturnih prireditev, deleža dohodnin, nekaj pa je tudi donacij. V lanskem šolskem letu so iz šolskega sklada pomagali 11 staršem, v letošnjem pa 12, in sicer za subvencioniranje šole v naravi, plavalnega tečaja in ekskurzije za nadarjene učence. V šolskem skladu OŠ Cirkulane--Zavrč je trenutno 7.500 evrov, v povprečju pa na letni ravni razpolagajo z okoli 5.000 evri. Glavni viri financiranja šolskega sklada so dobrodelne donacije ter razne akcije zbiranja prostovoljnih prispevkov. V prazničnem času imajo svojo stojnico na prireditvi Barbarno v Cirkulanah, pa tudi tradicionalni božično-novoletni koncert z bazarjem. Na obeh prireditvah v povprečju zberejo okoli 1.500 evrov. »V lanskem šolskem letu se je veliko staršev obrnilo na nas za pomoč pri raznih plačilih, kot so šole v naravi, prevozi in druge ekskurzije. Letos smo trem staršem sofinancirali stroške zimske šole v naravi. Opažamo, da se stiske staršev poveču- jejo, veliko več je tudi takih, ki so zaradi nizkih dohodkov upravičeni do brezplačnih malic in kosil,« je povedala ravnateljica Suzana Petek. Na OŠ Destrnik-Trnovska vas v povprečju za šolski sklad zberejo okoli 4.000 evrov na leto. Letos so že presegli 5.000 evrov. Večino sredstev, okoli 3.000 evrov, zberejo na tradicionalnem dobrodelnem božičnem koncertu. »Z denarjem iz šolskega sklada delno pomagamo vsem učencem pri plačilu poletne šole v naravi, učencem iz socialno ogroženih družin za plačilo obšol-skih dejavnosti ter nabavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov,« je povedal ravnatelj Drago Skurjeni. Dve tretjini denarja vsem, eno tretjino za socialno šibke V šolskem letu OŠ Ivanjkovci se na letni ravni zbere od 3.500 do 4.000 evrov. Ob zaključku koledarskega leta zberejo največ. Ravnateljica Nada Pignar je izpostavila, da delež sredstev iz šolskega sklada namenijo vsem otrokom šole in vrtca, saj financirajo zaključno fotografiranje in majice za mini maturante. Nekaj sredstev porabijo za postavitev ali nakup zunanjih igral. Okoli tretjino denarja razdelijo staršem, ki prosijo za pomoč pri financiranju šole v naravi ali drugih obveznosti. V lanskem šolskem letu so prejeli 20 vlog. Glavni vir financiranja so prostovoljni prispevki na predprazničnem bazarju, nakazila staršev v šolski sklad, dobrodelna nakazila in nakazila drugih donator-jev (v letu 2022 v skupni vrednosti okoli 800 evrov). Estera Korošec Foto: CG Vstajati je treba ■ • v» sredi noči ... Peka kruha je namreč izjemno naporna, saj ni lahko vstajati sredi noči, zakuriti peč, pripraviti testo in oblikovati hlebe. »Če želimo, da je sveži kruh že zjutraj na prodajnih policah, je treba začeti delati med drugo in tretjo uro zjutraj. V eni peki, ki traja dobre tri ure, lahko spečemo 120 hlebov kruha. Imamo namreč tri krušne peči, v vsako pa jih gre največ 40,« je povedala sogovornica, ki je mnenja, da lastno podjetje vsekakor ni za tiste, ki bi radi mirno spali in bili brez večjih skrbi. V enem dnevu lahko spečejo tudi 1.000 hlebov kruha Na dan v povprečju spečejo okoli 250 hlebov kruha, v času velike noči pa tudi tisoč, takrat jim na pomoč priskočijo sorodniki in prijatelji. Pri manjših opravilih že sedaj pomagata starejša otroka, leto in pol stara hčerka pa se zaenkrat s krušnim testom samo še igra. Mož Lenart je zadolžen za razvoz kruha do okoliških prodajaln, predvsem domačih mesnic, pomaga pa tudi pri peki in drugih opravilih. Ob nedeljah in ponedeljkih kru- ha ne pečejo. Trenutno ne razmišljajo o povečevanju količin, pa tudi ne o prodaji izdelkov v večje trgovine, saj želijo ostati domači, lokalni. Vsak dan znova pa iščejo rešitve in nove pristope, s katerimi bi proizvodnjo čim bolj optimizirali, si olajšali in poenostavili delo. Še vedno je namreč veliko fizičnega dela, kljub sodobnemu mešalniku za testo, v katerega gre 100 kilogramov moke naenkrat. Vsak hleb kruha ima pekarica v roki najmanj šestkrat, da ga oblikuje v želeno obliko. V redni ponudbi sta še koruzni in pisani kruh ter kruh s semeni, v času velike noči pečejo še razne praznične kruhe. Foto: osebni arhiv Foto: osebni arhiv Na kmetiji AS Arnečič v Gradiščah že več desetletij pečejo kruh. Domačo tradicijo je pred dvema letoma prevzela in jo nadaljuje Suzana Arnečič Zamuda. Glavna dejavnost H V« V «I • • Arnečičevih najprej vinogradništvo Ob peki kruha družina Arnečič obdeluje 3,5 hektarja vinogradov, ki so večinoma na haloških strminah. Obdelava je zato precej otežena, veliko je treba narediti ročno, cena vina pa ne odtehta tolikšnega vložka. Na letni ravni sicer pridelajo okoli 15.000 litrov vina. »Včasih smo bili vinogradniška kmetija z dopolnilno dejavnostjo peke kruha, sedaj pa živimo od kruha, vinogradništvo pa nam je bolj za sprostitev,« je še dodala Suzana, ki svoje otroke spodbuja Decembra pečejo sadni kruh Na kmetiji AS Arnečič - pri Kovači v Gradiščah že več kot 25 let decembra pečejo sadni kruh, ki gaje treba vnaprej naročiti. Recepturo iz leta v leto dopolnjujejo in izboljšujejo. Postopek peke sadnega kruha je izjemno zahteven in je po besedah Suzane Arnečič Zamuda prava umetnost. »Prvi dan je treba vse suho sadje oprati, očistiti in narezati, nato ga 12 ur namakamo v rumu, ki mu dodamo sladkor in začimbe. Suho sadje, ki mora biti dovolj sočno, vmešamo v testo iz mešanice bele in ržene moke. Vsak hlebec posebej oblečemo v testo brez sadja, pustimo vzhajati in nato spečemo v krušni peči,« je postopek priprave opisala Suzana. V kruh dodajo različne vrste suhega sadja, kot so marelice, slive, rozine, brusnice, fige, pa tudi mandlje in orehe. Njihov sadni kruh ima rok trajanja 12 dni, lahko pa ga uporabljate dlje časa, če ga hranite v zamrzovalniku. k temu, da sami izberejo svojo poklicno pot. Vsekakor bi bila vesela, če bi kateri izmed njih nadaljeval družinsko tradicijo, prav nič pa ne bo narobe, če bodo nekoč krušne peči na njihovi kmetiji ugasnile. Zaveda se namreč, da je to izjemno težka odločitev, saj je treba ob vsem lepem sprejeti tudi težke delovne pogoje: »Vedno je vroče, vstajati je treba ponoči, ves čas je treba gledati na uro, poleg tega se vedno malo obremenjuješ, ali bo peka uspela ali ne,« je še dodala sogovornica, ki je izbrala pravo pot, saj uživa v svojem poklicu. Obema z mamo Darinko je v največje zadovoljstvo, ko kupci pohvalijo njune izdelke in v njih zares uživajo. Estera Korošec 8 Štajerski Podravje petek • 29. decembra 2023 Sveti Tomaž • Sprejeli proračun 2024 »Še vedno smo v deficitu« Podobno kot v Ormožu so tudi v Svetem Tomažu »šle gladko skozi« predlagane nove cene komunalnih storitev. Kljub dvigu povprečnine župan Mirko Cvetko pravi, da dohodki občine ostajajo manjši od izdatkov. Razprave ni bilo gotovo zato, ker gre za minimalno podražitev pitne vode, urejanja odpadnih voda in zbiranja odpadkov, ki se bodo z novim letom v povprečju zvišale za poltretji evro. »V novo leto torej vstopamo s podobnimi cenami, kot so bile dosedanje,« je dejal župan Mirko Cvetko. Osrednja tema zadnje seje občinskega sveta v tem letu pa je bil proračun za leto 2024. Ta je od osnutka doživel nekaj rahlih sprememb, in sicer se je na prihodkovni strani povečal za 25.300 evrov, na odhodkovni pa za 74.991 evrov. »Do razlik je prišlo zlasti zaradi primerne porabe, ki se je s 700 povišala na 725 evrov na prebivalca; to bo sicer pokrilo določene stroške, a smo ne glede na to še vedno v deficitu v primerjavi z letošnjim proračunom.« Kar pa še ne pomeni, da proračun za 2024 ne bo investicijsko naravnan, pravi, saj so ga v občinski upravi kljub situaciji pripravili tako, da bodo dobrih 48 odstotkov denarja namenili vlaganjem v občino, in to v velike investicije. Kot je znano, so letos za 95.400 evrov dokončali izgradnjo primarne kanalizacije v zahodnem delu Svetega Tomaža, prihodnje leto pa bodo to investicijo zaključili še z izgradnjo sekundarnega voda. V najpomembnejši občinski dokument je med drugim vključena tudi sanacija lokalne ceste Trnovci-Mezgovci, ki je, kot jo je opisal župan, v kaotičnem stanju, zato je nujno potrebna obnove, svetniki pa so zanjo že potrdili tudi investicijsko dokumentacijo. SD Juršinci • Svetniki potrdili proračun 2024 Gospodarili bodo s 3,5 milijona evrov Svetniki občine Juršinci so na zadnji seji potrdili proračun za leto 2024. Ta bo težak 3,5 milijona evrov, med najpomembnejšimi investicijami bo sanacija plazov in vodotokov ter ureditev prezračevanja v šoli. Decembrska seja, na kateri so potrjevali proračun, je bila kratka, trajala je eno uro. Za oba projekta je občina pridobila sofinancerska sredstva države in EU. „Za sanacijo škode po neurjih smo od države prejeli 500.000 evrov. S tem denarjem bomo sanirali dva plaza, dve cesti in uredili odvodnjavanje meteornih vod, da pred vodo zaščitimo stanovanjske objekte. 600.000 evrov nas bo stala nadgradnja prezračevalnih sistemov v poslopju šole in vrtca," je pojasnil župan Robert Horvat in dodal pozitivno novico o razreševanju gordijskega vozla pri kolesarskih stezah. Občina je namreč prejela prve odločbe geodetske uprave, ki so podlaga za plačilo zemljišč. Da bi to izvedli čim prej, so se lastniki odpovedali možnosti pritožb na odločbo, prav tako so dosegli soglasje, da ostanejo na odkupni ceni, kot je bila dogovorjena, se pravi štiri evre za m2 zemljišča. Župan Horvat je povedal, da odpravljajo tudi nepravilnosti, ki so jih ugotovili pri tehničnem pregledu. Zahtevano prometno signalizacijo so večinoma že namestili, zdaj čakajo še na zaščitne varnostne ograje. MZ Svetniki so trem podjetjem prepolovili komunalni prispevek, saj menijo, da bodo njihove investicije pripomogle k razvoju ormoškega gospodarstva. Ormož • Delna oprostitev plačila komunalnega prispevka za tri podjetja Novi objekti in nova delovna mesta Med občinske spodbude za razvoj gospodarstva sodi tudi zmanjšanje plačila komunalnega prispevka, kije nekemu podjetniku odmerjen z odločbo. Ta lahko nato zaprosi, da mu ga znižajo za polovico. Svetniki so na svoji zadnji letošnji seji obravnavali tri takšne vloge, in sicer podjetij Žiher iz Mo-škanjcev in Gradbena dela Kelenc iz Zamušanov ter Gostilne Marta v Cvetkovcih, ki so za načrtovane gradnje skupaj dobili za dobrih 62.000 evrov odmerjenega komunalnega prispevka. 3,7 milijona evrov vredna investicija V skladu s pravilnikom o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v občini Ormož in po pridobitvi zelene luči na mestnem svetu pa ga bodo dejansko plačali nekaj čez 32.000 evrov, torej slabo polovico. Podjetje Žiher, ki se ukvarja z gradnjo montažnih hiš in projektiranjem ter prodajo Tilo programa, betona iz dveh lastnih betonarn ter gramoznih agregatov iz lastne gramoznice Jurkovec, širi proizvodnjo v ormoški obrtni coni. Vzhodno od obstoječega objekta namreč nastaja lesnopredelovalni center Žiher les, v katerem bodo sušilnica za sušenje lesa, žaga za razrez hlodovine ter objekt za obdelavo in spajanje lesa. Celoten proces predelave lesenih hlodov ter izdelave KVH in BSH lepljenih nosilcev bo digitaliziran, v podjetju pa načrtujejo, da bodo s proizvedenim konstrukcijskim lesom v osmih letih samozadostni, še več, viške bodo ponudili na trgu. Investicija je ocenjena na nekaj manj kot 3,7 milijona evrov, zaključena pa bo do prvega junija prihodnje leto. Celo 6o-odstotna oprostitev 91 redno in 12 pogodbeno zaposlenim delavcem se je na račun omenjene širitve proizvodnje v zadnjih treh mesecih že pridružilo deset novih, do zagona novega obrata sredi prihodnjega leta pa naj bi zaposlili še dodatnih šest delavcev. Zaradi pomembnosti investicije za Ormož je občinski svet podjetju komunalni prispevek, ki je znašal dobrih 45.600 evrov, znižal za polovico, na 22.800 evrov. Podjetje Kelenc v Veliki Nedelji dokončuje gradnjo še drugega stanovanjskega bloka. V njem bo sedem stanovanj s terasami, zraven pa bo tudi pomožni objekt, v katerem bodo kolesarnica in shrambe ter prostor za odlaganje smeti. Investicija, pri kateri sta uporabljeni okolju prijazna tehnologija in oprema, je vredna 520.000 evrov. Gradbincu Vladu Kelencu je bil odmerjen komunalni prispevek v višini 11.800 evrov, zaradi zagotavljanja dodatnih stanovanj, nujno potrebnih v občini, poleg tega načrtuje gradnjo vsaj še dveh blokov, pa je upravičen do delne oprostitve prispevka. Ta po ormoškem pravilniku znaša celo 60 odstotkov, saj gre za gradnjo večstanovanjskega objekta izven mestnega središča; tako bo Kelenc prejel položnico za slabih 7.000 evrov. Potrebe po dodatnih sobah Z nekdanjo pivnico in danes gostilno Marta ima njen lastnik Franc Tomažič Letonja velike načrte. V njej že zdaj poleg gostilne deluje vinska klet za degustacije, leta 2018 pa so v sosednjem objektu uredili še pet sob, ki nudijo skupno 13 prenočišč. Ker je povpraševanja po nastanitvah gostov več od ponudbe, se je odločil kapacitete povečati, obenem pa poslovanje dvigniti tudi na višjo raven, kar konkretno pomeni gradnjo dodatnih šestih sob za goste, ki bodo dosegale standard treh zvezdic. Novogradnja, ki je ocenjena na nekaj več kot 570.000 evrov in naj bi bila dokončana do konca prihodnjega junija, bo tudi energetsko učinkovita: postavili bodo namreč sončno elektrarno, lokalno re-kuperacijo in toplotno črpalko, v sklop investicije pa sodi še nakup električnih koles. V Gostilni Marta imajo štiri zaposlene, s širitvijo naj bi ti obdržali delovna mesta, obenem pa naj bi bilo na voljo vsaj še eno dodatno. Od odmerjenega komunalnega prispevka v višini 4.700 evrov bo investitor plačal polovico, torej dobrih 2.350 evrov. Senka Dreu Podravje • Prva izplačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) šele januarja Od 48 milijonov evrov na kmetijo le okrog 1.100 evrov Agencija za kmetijske trga je zadnjih osem let kmetom in kmetijskim podjetjem, ki kmetujejo na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami - torej na tako imenovanih OMD-območjih, plačila OMD nakazala že v tekočem letu, a novo programsko obdobje je prineslo nova pravila in zamik izplačil. V novem programskem obdobju je prišlo do sprememb in zamika izplačila okrog 48 milijonov evrov kmetom in kmetijskim podjetjem. Razlog naj bi bila tudi uvedba Sopotnika - to je satelitskega nadzora kmetijskih zemljišč in opravil kmetov. Namreč pravilna raba zemljišč in spoštovanje ukrepov, dogovorjenih v subvencijski vlogi, je pogoj za izplačilo subvencij. »Končne rezultate ugotovitev pregledov s pomočjo sistema za spremljanje površin lahko Agenci- ja objavi po 2. novembru 2023, ki je zadnji rok za spremembe in umike zahtevkov, vezanih na površino,« so pojasnili na ministrstvu. Ob tem pa se z letošnjim letom za OMD-subvencije uvaja plačilo dohodnine. Doslej so bila plačila za zemljišča z omejenimi dejavniki oproščena plačila dohodnine, politiki pa so, kljub nasprotovanju kmetov, sprejeli, da se 50 % prejemka všteva v davčno osnovo dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. 10 največjih prejemnikov OMD-izplačil I Znesek Naziv 64.285 € GO-KO, govedoreja 37.682 € PP Agro 22.098 € ''Pašna skupnost Velika Planina'' 21.508 € Jože Stariha, Črnomelj 20.990 € Agrarna skupnost Krasji Vrh 20.473 € Veterinarska fakulteta (LJ) 20.437 € Društvo rejcev drobnice Zg. Posočje 20.252 € Pašna skupnost Krnica-Bala 20.096 € Primož Krišelj, Preddvor 17.925 € Tina Žgajnar, Postojna . i ,• Foto: Mojca Vtič Plačila bodo kmetje prejeli šele prihodnje leto, ob tem pa bodo prvič vključena v odmero dohodnine. Kljub zamiku datuma pa je Agencija v sredini decembra že izdala odločbe za okoli 16.000 kmetij v skupni vrednosti 15 milijonov evrov. Izdajo ostalih odločb za zahtevke OMD 2023 bodo nadaljevali v januarju in februarja, ko so predvidena tudi prva nakazila. Za plačila območjem z naravnimi in drugimi posebnimi omejitva- mi je za leto 2023 predvidenih 48 milijonov evrov. Glede na simulacijo plačil za OMD 2023 je kmetij in kmetijskih podjetij, ki bodo prejela pozitivno plačilo, slabih 44.000, ti bodo v povprečju prejeli 1.130 evrov, kar pomeni okrog 149 evrov na hektar, so še izračunali na agenciji. Mojca Vtič Foto: SD Foto: MZ petek • 29. decembra 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Slovenija • Perutnina Ptuj v evropski iniciativi živilskih inovacij EIT Food Nove ideje za živila po meri potrošnikov Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani smo ta mesec zaključili s projektom EIT Food HUB (Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo) z izvedbo delavnic angažiranja in vključevanja potrošnikov. Letos poteka že četrto leto zapored. Namen brezplačnih delavnic je združiti mnenja potrošnikov in ustvariti dialog z živibkim podjetjem ter strokovnjaki z Biotehniške fakultete. Cilj je ustvariti inovativne, še neobstoječe kombinacije lastnosti, značilnosti in koristi novih živil. Kot rezultat delavnic udeleženci predstavnikom podjetja predstavijo ideje in zamisli za nova živila, ki naslavljajo potrebe zastavljene ciljne skupine, mladih, starih med 18 in 25 let. Interaktivne ustvarjalne spletne delavnice, na katerih je sodelovalo 21 slovenskih potrošnikov, starih od 18 pa vse nad 65 let, so potekale v oktobru in novembru 2023. Letos se je delavnicam pridružilo podjetje Perutnina Ptuj, s predstavnikoma Florijanom Cajzkom, vodjo razvojnega oddelka, in Gregorjem Sokom, tehnologom. Cilj delavnic, ki vsako leto potekajo tudi v drugih evropskih državah, je poleg ustvarjanja novih idej za živila tudi osveščanje podjetij o specifičnih potrebah potrošnikov, izmenjava zamisli, pogledov in preferenc potrošnikov ter vzpostavitev dialoga med podjetji in potrošniki. Delavnice na ta način živilska podjetja spodbujajo, da sodelujejo s potrošniki, poslušajo njihovo mnenje, na ta način spoznajo njihove potrebe in želje in nato na trgu predstavijo živilske izdelke, prilagojene določeni ciljni skupini. Delavnice je pod vodstvom izr. prof. dr. Aleša Kuharja, vodje EIT Food Hub Slovenija, koordinirala Ema Luna Karara Geršak z Bioteh- niške fakultete, pri tem pa so ji pomagale tudi izr. prof. dr. Mojca Korošec, Anja Mrhar, Anja Kokelj, Lara Tekavc, Neža Leben in Tina Simčič. 0 pomenu delavnic Delavnice angažiranja oz. vključevanja potrošnikov postavljajo potrošnike v središče ustvarjalnega procesa, sprostijo njihov ustvarjalni potencial in jih opolnomočijo, da predlagajo spremembe, ideje in rešitve, kijih nato podjetja uporabijo kot vodilo za razvoj novih živilskih izdelkov. Delavnice tako na preprost način nestrokovnjakom omogočajo spreminjanje lastnosti izdelkov, ne da bi pri tem morali obvladati strokovni besednjak in poznati sestavine in proizvodne procese. Potrošnike, ki so sodelovali v projektu, pa je Perutnina Ptuj tudi nagradila z obiskom podjetja, mesta Ptuj, ogledom znamenitosti, kosilom in darilnim bonom. Ji Foto: PP Izkušnje z delavnic bodo prenesli v nov izdelek Poleg mladih potrošnikov, ki so sestavljali dve eksperimentalni skupini, so na delavnicah sodelovali tudi starši in stari starši, z namenom, da podelijo svoje izkušnje, izrazijo mnenje in predstavijo svoj pogled na svoje otroke, vnuke ter njihove prehranjevalne navade. Udeleženci so v skladu z raziskovalnim protokolom, ki so ga razvili na Univerzi v Varšavi, razpravljali o prehranjevalnih navadah mladih, o njihovem odnosu do hrane, nakupnih navadah, ob spoznavanju njihovih navad in preferenc, pa so s pomočjo različnih ustvarjalnih nalog razvili nove ideje za rastlinske mesne nadomestke. Tako so nastala različna živila, kot so klobasa iz stročnic, brezmesna pašteta z grahom, proseni medaljončki v koruzni panadi, instant juha z beljakovinskimi koščki, klobasa v obliki rožice, ipd. Vse te raznovrstne ideje bo podjetje Perutnina Ptuj v prihodnje razvilo in združilo v mesni nadomestek, ki ga bo v prihodnjem letu predstavilo tržišču. Mladi stavijo na okus in ceno, manj na embalažo Poleg velike mere ustvarjalnosti, ki so jo udeleženci delavnic pokazali na srečanjih, so potrošniki v nizu srečanj navezali nova poznanstva, spoznali proces razvoja idej in konceptov novih živil, spoznali segment rastlinskih mesnih nadomestkov in uživali v sproščenem in nasmejanem vzdušju. Med delavnicami smo spoznali tudi prehranjevalne in nakupne navade potrošnikov. Mladi, stari med 18 in 25 let, na prvo mesto pri nakupovanju živil postavljajo okus in ceno, nekoliko manj pa so jim pri odločanju o nakupu živil pomembna lokalnost in velikost pakiranja ter videz embalaže. Na spletnih delavnicah so udeleženci pokazali izjemno mero kreativnosti, ekipnega duha in sposobnosti razmišljanja izven okvirjev. Potrošnike, ki so sodelovali v projektu, pa je Perutnina Ptuj tudi nagradila z obiskom podjetja, mesta Ptuj, ogledom znamenitosti, kosilom in darilnim bonom. T. Z. Foto: PP Markovci • Ingrit Ivanuša prejemnica priznanja za 30 let dela v gostinstvu Priznanje za 30 let odrekanj, da so postali prepoznavni Na dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije že po tradiciji podelila priznanja za kakovost gostinske ponudbe 2023 in za 30 let, 40 in 50 let poslovanja v gostinstvu. Za 30 let gaje s Ptujskega prejela tudi Ingrit Ivanuša, gostilna in okrepčevalnica Palaska v Novi vasi pri Markovcih. »Zame je to priznanje za 30 let odrekanj, da smo iz nič postali to, kar smo, prepoznavni. Začetki so bili zelo težki. Nisem gostinka po poklicu, sem vzgojiteljica. Začneš delati z entuziazmom, ker si pripravljen delati. Naša ponudba je zelo široka, ponujamo juhe, predjedi, glavne jedi, morske jedi, pice, sladice. Naša specialiteta je ribja plošča. Gostje so iz bližnje okolice, veliko jih je s Ptuja in Maribora. Prihajajo tudi tujci iz Češke, Poljske, Avstrije, Hrvaške. Gostilna jim je zelo všeč, ker je pri nas prijetno, domače. Delamo v eni izmeni, bolj ali manj družinski člani," je povedala Ingrit. Na podelitvi priznanj je predsednika OZS Blaža Cva-ra v imenu vseh prejemnikov prosila, da naj že nekaj naredijo, da jim bo boljše, da bodo lahko delavce boljše plačali. Velik problem pa je kader, saj so ob mali dodani vrednosti plače male, vsi pa se tudi bojijo dela ob praznikih, sobotah, nedeljah. Slovenski gostinci tudi ne verjamejo, da bi v tradicionalnih slovenskih gostilnah stregli roboti ali Indijci. Gostinstvo ima perspektivo, je prepričana. Neurejene razmere na vrhu države in nestabilno pod- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ingrit Ivanuša s priznanjem za 30 let dela v gostinstvu jetniško okolje pa so tisto najtežje v tem trenutku. Dokler se to ne bo spremenilo, smo vsi obsojeni na životarjenje. „Zaradi nestabilnega okolja hčerka tudi noče prevzeti gostilne, ker noče življenja pustiti v gostilni. Ostajam nosilka dejavnosti, kljub temu da sem že delno upokojena. Vse hudo so dali skozi Gostilna in okrepčevalnica Palaska z menoj, zavedajo se, da je kruh drugje boljši, ni tako naporno. Mi pa delamo vse vikende, vse praznike, nič ni prostega časa, ker nas je malo. V gostilni nas skupaj z menoj dela pet. Ena od zaposlenih pri nas dela že od vsega začetka, 30 let. Saj če se ne bi tako dobro razumeli, bi že zdavnaj obupali. Rada delam, vztrajala bom, dokler bom lahko. Mnogi so že omagali, jaz pa kljub temu še upam, da bo boljše. Energijo nam dajejo ljudje, ki te pohvalijo, hvaležni gostje, ki vedo, koliko truda je vloženo v pripravo jedi. Vesela sem, ko vse pojedo; tistim, ki ne pojedo, hrano zavijemo," pravi Ingrit Ivanuša, ki ob tem opozarja še na druge probleme samostojnih podjetnikov: neplačano bolniško odsotnost, nimajo odpravnine ... Devet inšpekcij z različnih področij pa je tistih, ki lahko gostincem tako ali drugače zagrenijo življenje. Pridejo in listajo po Uradnem listu od člena do člena, gostinec pa naj bi jih vse poznal. »To je nemogoče! Delaš v kuhinji, vodiš nabavo, vse delaš, ob tem pa bi moral poznati še vse zakone.« MG Ptuj • Izbirajo najemnika za lokal na tržnici Zainteresirana dva gostinca Lokal na ptujski tržnici po odpovedi sedanjega najemnika vendar ne bo prazen. Na razpis ptujske občine v začetku tega meseca sta se prijavila dva ponudnika, in sicer podjetnik Slavko Jurgec, s. p., ProGFK, iz Puhove ulice 12a iz Ptuja in Prime Agencija iz Maribora. Minimalna izhodiščna najemnina znaša 500 evrov, a v tej ceni ni zajet najem opreme in uporabe zunanje terase. »Ponudbi sta trenutno v fazi pregleda izpolnjevanja pogojev in ocenjevanja, eno vlogo je še treba dopolniti,« so pojasnili na MO Ptuj. Rok za oddajo ponudb se je sicer iztekel v sredo, 19. decembra, odločitev o izbiri pa še ni sprejeta. O tem, koliko sta bila ponudnika pripravljena ponuditi, na občini še ne želijo govoriti, dokler postopek ne bo dokončen. Je pa najnižja izhodiščna najemnina nekoliko nižja kot lani in znaša 500 evrov. »Pred kratkim smo prejeli obvestilo najemnika poslovnega prostora za izvajanje gostinskih storitev na tržnici, da zaradi prevelikih stroškov in pomanjkanja kadra prosi za sporazumno prekinitev najemne pogodbe. Sporazumna prekinitev najemne pogodbe bo z dnem 31. 12. 2023, tako da bo cel december lokal še obratoval. Da pa bo možno čim hitreje v novem letu 2024 znova zagotoviti gostinsko ponudbo na mestni tržnici, je bilo treba takoj začeti postopek javnega zbiranja ponudb za oddajo poslovnega prostora,« so pojasnili na MO Ptuj. Obiskanost in uspeh poslovanja bosta odvisna predvsem od kakovosti storitev, a bo pri izbiri - tako kot prvič - štela le višina ponujenega zneska mesečne najemnine. Dženana Kmetec Foto: CG 10 Štajerski Kultura petek • 22. decembra 2023 Knjigarnica NOVO LETO Novo leto naj bo Obetavno, Veselo, Objemajoče. Ljubeznivo, Enostavno, Trdnega zdravja, Obarvano s spoštovanjem. Ljubi bralci, zraven tega povzemam še besede cenjene ilustratorke in slikarke Urške Stropnik Sonc, avtorice tokratne ilustracije Knjigarnice: Uporabite le najboljše sestavine za peko piškotov v letu 2024. In uporabite najboljše življenjske sestavine vsak dan v letu, ki prihaja. Srečno! Liljana Klemenčič www.tednik.si Štajerski tednik - časopis z najboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK Ptuj • Prva likovna razstava dijakov in dijakinj umetniške gimnazije Kreativnost mladih ne pozna meja Ptujski gimnazijci so tokrat na ogled postavili svoja umetniška dela. Gre za dijake, ki obiskujejo umetniški oddelek likovne smeri. Odprtje razstave je bilo pred dnevi na stopnišču Fiirstove hiše v centru mesta, na ogled pa bo vse do aprila 2024. Večina mladih likovnikov doslej še nikoli ni javno razstavljala svojih slik, risb ali drugih umetniških izdelkov. Večinoma so ustvarjali za potrebe pouka ali pa zaradi veselja do likovnega ustvarjanja. V tem šolskem letu pa so jih mentorji seznanili, da bodo imeli možnost sodelovati na skupni razstavi. Prejeli niso prav nobenih navodil ali napotkov, zato je razstava skoraj v celoti njihovo avtorsko delo. Mentor Tomaž Plavec se je na odprtju počutil, kot da bi sam prvič razstavljal, in pohvalil vsa dela, ki krasijo bele stene stopnišča Fürstove hiše. »Razstava je pisana, saj sem želel, da sodelujejo vsi naši dijaki in dijakinje. Pozvali smo jih, da ustvarjajo doma, da se pokažejo kot avtorji in nas presenetijo. Zelo redko namreč vidimo vsa tista dela, ki nastanejo izven šole. Na razstavo smo uvrstili tudi nekaj skupinskih kiparskih izdelkov in risb,« je povedal Plavec in dodal, da bo razstava sedaj šele začela živeti. Med drugim dijakom omogoča, da prvič vidijo svoja dela z neke druge perspektive, tudi kot gledalci. V naslednjih mesecih jo bodo prav gotovo še večkrat obiskali, analizirali in razpravljali o tem, kaj bi lahko še izboljšali, nadgradili, morebiti tudi izpustili. »To je na nek način študijska, didaktična raz- stava, ki bo še nekaj časa glavna tema naših pogovorov, hkrati pa z njo želimo spodbuditi tudi radovednost javnosti in ljudem prikazati, kaj sploh počnemo v umetniškem oddelku ptujske gimnazije,« je dejal Plavec in čestital vsem sodelujočim. Obiskovalci lahko na razstavi vidijo različne ideje, pristope od študijskih do zelo kreativnih. »To je tista individualnost, ki jo je treba poudarjati, da lahko vsak najde svoj izraz. Pri tem je glavna naloga mentorjev usmeritev in podpora pri iskanju življenjskih poti, ki so lahko zelo različne,« je dodal mentor Dušan Fišer. Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj, je v svojem nagovoru poudaril, da so izjemno ponosni na vse mlade ustvarjalce, predvsem pa ga veselijo številni projekti, ki so jih v teh štirih letih uspešno izpeljali. Prepričan je, da je bilo odprtje umetniškega oddelka prava odločitev. Prve generacije dijakov in dijakinj umetniškega oddelka so pokazale veliko talenta, ustvarjalnosti in delovnega elana. Izobraževanje na umetniški gimnaziji likovne smeri je sicer namenjeno bodočim likovnim pedagogom, arhitektom, dekoraterjem, resta-vratorjem, kustosom, slikarjem, kiparjem, grafikom, likovnim kritikom ter modnim, grafičnim, notranjim, tekstilnim, vizualnim, industrijskim in spletnim oblikovalcem. Estera Korošec Hajdina • Decembrske aktivnosti kulturnega društva Skorba Številni praznični dogodki Kulturno društvo Skorba, ki ga vodi predsednica Renata Gabrovec, je ob koncu leta pripravilo več prazničnih dogodkov. Začeli so že novembra, ko so imeli kreativne rokodelske delavnice. Izdelovali so adventne venčke in pripravljali Miklavževe šibe. V torek, 5. decembra, se je nato v vaški dvorani oglasil Miklavž s svojim spremstvom. Obdaril je vse predšolske in šolske otroke, za vsakega je pustil majhno presenečenje. Prihod Miklavža so pospremili mladi gledališčniki, odigrali so predstavo Pazi, kdo te gleda. Dvorana je bila polna, večer pa lep in doživet. „Domov smo odhajali s toplino v srcu, nasmehom na obrazu ter z zlato šibo, pomarančo in bomboni v roki. Da je bilo veselje še večje, so otroci prejeli vstopnice za kopanje. S sabo smo odnesli tudi spoznanje, da so največja darila med nami, to pa so ljubezen, radost, prijaznost, družina, prijateljstvo in veselje," je dejala predsednica KD Skorba Gabrovčeva. Naslednji termin prazničnega druženja v Skorbi je bil 17. december, tretja adventa nedelja. Člani kulturnega društva so ponovno vabili z zanimivim programom. Poskrbeli so za otroško gledališko predstavo, prižgali lučke, oglasil se je Božiček, ki se ni pripeljal s sanmi, temveč s Tomosovim mopedom. Druženje pri vaškem domu je bilo prijetno in vzdušje praznično. Božiček je z darilci razveselil vse navzoče, še posebej najmlajše. V družbi župana Stanislava Glažarja so predstavniki vaškega odbora prerezali tudi otvoritveni trak ob novih igralih, ki so jih v Skorbi dobili v okviru participativnega proračuna. Sledili so nastopi mladih glasbenikov, povabilu organizatorjev so se odzvali Luka Šlamberger in Žlaht-neži, Lina Malinger z Narmejem in Evo, Mia Veselič in Tilen Zelenko. Bogato obložene s kulinaričnimi dobrotami so bile tudi stojnice. „Ni potrebno veliko za lep dan. Le skupaj stopiti, s sabo dobro voljo prinesti, nekaj energije za delo dodati, naše talente skupaj zbrati, dobrote iz domače pečice dodati, Grinch bar odpreti in že se piše božična pravljica na vasi," je več kot zadovoljna po uspešni prireditvi povedala Renata Gabrovec. Zadnji v venčku decembrskih dogodkov je bil na praznični 26. december, ko goduje sv. Štefan. Priredili so božično-novoletni koncert. Zaigrali so tamburaši KUD Majšperk in zapeli pevci mešanega pevskega zbora Gandin. Kulturni ustvarjalci KD Skorba pa niso poskrbeli samo za praznično dogajanje v domačem kraju, ampak so s svojimi kulturnimi utrinki razveselili še druge. V spremstvu Miklavža so gostovali v hajdinski šoli in vrtcu ter Gostilni Čelan, kjer so jih pričakale članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Mladi gledališčniki KD Skorba so se odpravili tudi na gostovanje v Dom upokojencev Juršinci, kjer so stanovalcem pričarali praznično vzdušje. m petek • 22. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Juršinci • Pol leta po plazu, kije mladi družini odnesel hišo Najtežje trenutke jim je uspelo prebroditi s pomočjo dobrih ljudi Sredi letošnjega maja se je družina Vrtič-Honomihl iz Juršincev srečala s situacijo, v kateri se ne bi želel v življenju znajti nihče izmed nas. Po letih gradnje doma so čez noč ostali brez strehe nad glavo. Pod hišo in ob njej se je sprožil zemeljski plaz, hiša je začela drseti po pobočju. V hiši več ni bilo varno bivati, zato sta se mlada starša Tea in Tomaž z otrokoma preselila k sosedom. To je bila rešitev v sili. Sosedom, ki so jih vzeli pod streho, sta še danes nadvse hvaležna. Ker so uvideli, da v hiši ne bo več mogoče živeti, saj so razpoke okoli nje postajale iz ure v uro večje, so v treh dneh s pomočjo pridnih rok sorodnikov, prijateljev in sosedov iz hiše pobrali, kar je šlo. Danes je hiša popolnoma „gola", brez strehe in čaka na rušenje. S pomočjo juršinskega župana Roberta Horvata sta Tea in Tomaž začela iskati začasni dom. Želeli so ostati v Juršincih, saj sta bila otroka vajena okolja in bivanja med svojimi vrstniki. Danes sta oba osnovnošolca, Lucija obiskuje prvi in Jaka tretji razred. Po vztrajnem iskanju je družini uspelo najti lepo urejeno hišo, v katero so se pred poletjem preselili. Delno so jo opremili s svo- jim pohištvom in že to je bil majhen obliž na globoko rano, ki jim jo je prizadejala majska ujma. Oba otroka imata v najemniški hiši pohištvo iz svojih otroških sobic, tako da sta začutila, da je tudi tukaj njun dom, na katerega so se vsi štirje kar hitro navadili. V najemniški hiši so začasno, kakor hitro bo mogoče, si ponovno želijo na svoje. „Smo v nakupu parcele, gradili bi na Ku-kavi. Najprej bo treba urediti dokumentacijo, pridobiti dovoljenja, potem bomo začeli graditi," sta ob našem obisku tik pred božičem povedala Tea in Tomaž. Zelo hvaležna sta tudi vsem, ki so jima pomagali prebroditi najtežje trenutke - vsem tistim, ki so pomagali z delom, in preostalim, dejansko celi Sloveniji, ki je zanje zbirala denar. Organizirale so se dobrodelne akcije v občini Juršinci, za družino so sredstva zbirale dobrodelne organizacije in tudi mediji. Tomaž, Tea, Lucija in Jaka se že veselijo, da bodo čez leto ali dve lahko zaživeli ponovno v svoji hiši. Danes so lahko že optimisti Situacija, v kateri sta se Tomaž in Tea znašla v maju, je bila zelo neizprosna. Hišo, v kateri sta si ustvarila dom, sta kupila pred desetimi leti. Bila je v „surovem" stanju. Počasi sta jo dograjevala in urejala po svoje, prostor po prostor. Ogromno sta postorila sama. Zato je bila bolečina ob izgubi doma še toliko težja, saj je bila hiša praktično delo njunih rok. Za hišo sta imela tudi kredit. A drugega, kot zapustiti nevarni objekt, ki se je zaradi plazu premikal po klancu navzdol, jima ni preostalo. Obrnili so nov list in danes, pol leta po nesreči, so optimisti. Z dobrodelnimi prispevki se je zbralo kar nekaj denarja, da bosta lahko začela znova. Prejela sta tudi zavarovalnino. „Vsem, ki so nam pomagali, se iskreno zahvaljujeva. Če te pomoči ne bi bilo, si ne znava predstavljati, kako bi bilo. Pozitivno je že bilo, ko smo se preselili v najemniško hišo. Zdaj smo našli parcelo. Ko bomo uredili dokumentacijo, bomo začeli graditi. Želeli smo ostati v Juršincih, parcelo smo iskali kar nekaj časa. Otroka imata tukaj vrstnike, tudi nama okolje odgovarja. Želja je, da bi se v svoj dom preselili čim prej oziroma kakor hitro bo šlo," sta povedala Tea in Tomaž. Župan: »Obrtniki bodo še pomagali« Zadovoljen, da se situacija ugodno razpleta, je župan Robert Horvat, ki se je tudi sam veliko angažiral pri pomoči družini. „Sreča je bila, da je bila hiša zavarovana. Tudi naši občani so se izkazali s pomočjo in finančnimi prispevki. Če bodo gradili, sem prepričan, da jim bomo obrtniki še pomagali. Veseli nas, da se je družina odločila ostati v našem okolju," je dejal župan Horvat. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Zgodbe, kijih piše življenje: Amalija in Frančišek Gerdak Prva stanovalca enote v Žabjaku sta zakonca, poročena že 68 let Amalija in Frančišek Gerdak sta prva stanovalca nove enote Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku. Že maja sta bila sprejeta v del za začasne namestitve, zdaj sta se preselila v pritlični del objekta, kjer imata novo domovanje. Zakonca, ki sta skupaj že neverjetnih 68 let, sta se selitve zelo veselila. Amalija in Frančišek Gerdak sta prva stanovalca nove enote Doma upokojencev Ptuj. »Zelo lepo nama je, že maja so nas izjemno lepo sprejeli. Počutila sva se kot kralj in kraljica, zdaj nas je v domu že nekaj več in se res vsi zelo lepo razumemo. Sestre so izjemno delovne in prijazne, tudi ponoči nas pridejo pogledat, nas pobožajo, nam namenijo lepo besedo,« zadovoljna s svojim novim domovanjem pravi 88-letna Amalija Gerdak. Rada plete in ustvarja, v domu ima veliko možnosti za kreativnost, kar s pridom izkoristi. Vesela je, da jih je v enoti v Žabja-ku vedno več, pravi, da je tako več življenja in druženja. Zaveda se, da v domačem okolju sama z možem takšne kakovosti življenja ne bi več mogla imeti. Amalija težko hodi, pomaga si s hojico, medtem ko je njen mož na vozičku. Čeprav sta bila v drugem delu stavbe že od maja, ko so namenu predali prvi del objekta, za začasne in dnevne namestitve, in je vse doslej bilo v njem in ob njem pravo gradbišče, ju to ni motilo. »Lepo pa je, da je vse zdaj urejeno. Nama je res vse všeč. Tudi hrana je odlična. Že prej sva je bila vajena, saj sva imela dve leti na dom naročeno kosilo iz Doma upokojencev Ptuj,« pravita zakonca Gerdak. Njuna skupna življenjska pot se je začela davnega leta 1955, pred 68 leti. Tudi Frančišek, ki šteje že častitljivih 91 let, je zadovoljen, tako kot žena izjemno uživa v domu. Malo se pošali, da še po tolikih letih kdaj pa kdaj med njima pride do kakega nesporazuma ali manjšega prepira: »Pa se hitro zmeniva, drug drugega potolaživa, se sporazumeva.« Nekaj časa je bila njegova žena v Rogaški Slatini, zdaj sta vesela, da sta ponovno skupaj v odlično opremljenem, sodobnem objektu. Amalija je rojena v Podlehniku, Frančišek na Ptuju, družinski dom sta si skupaj ustvarila na Turniščah. »Vesela sva, da sva imela to srečo in sva dobila mesto v Žabjaku, sin je blizu in lahko pogosto pride k nama na obisk, zmeraj sva vesela obiskov domačih,« pravita Gerda-kova, ki sta tudi uradno sodelovala pri odprtju enote v Žabjaku. Na čakalnem seznamu za sprejem v dom je še vedno več sto prosilcev, čakalne dobe so (pre)dolge, tudi do tri leta. Želja vodstva doma je, da bi lahko čim več stanovalcev sprejeli v najkrajšem možnem času. Dženana Kmetec Cirkulane • Ptujski obrtniki so pokazali veliko mero dobrodelnosti Najlepše božično darilo za Matejo Mateja Muršec iz Cirkulan bo letošnje božično-novoletne praznike preživela na toplem. Njen dom sredi strmih haloških bregov v Paradižu ima novo fasado z izolacijo, streho in žlebove. Dobrodelna akcija, ki je združila številne ptujske obrtnike, se je tik pred prazniki uspešno končala. Mateja je bila ob pogledu na prenovljeni dom vidno ganjena, hkrati pa izjemno hvaležna, da še obstajajo dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati. Foto: Franjo Tolič Krovci so tik pred koncem leta poskrbeli še za novo streho. Skupna akcija ptujskih obrtnikov je uspela, Mateja je za božič dobila novo fasado in streho. Domači obrtnik Franjo Tolič, pobudnik in koordinator humanitarne akcije, je izjemno vesel, da so se ptujski obrtniki odzvali v tako velikem številu ter pomagali v obliki dela in podarjenega materiala. Njihova prizadevanja je moralno podprla tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ptuj. »V preteklosti smo ptujski podjetniki že večkrat pomagali ljudem v stiski, v času kovida pa so tovrstne akcije nekoliko zamrle. Letos smo jih ponovno obudili, hkrati pa si prizadevamo, da bi jih v prihodnje nadaljevali naši mlajši kolegi,« je povedal Tolič, ki že vrsto let prepoznava stiske ljudi v domačem okolju in jih poskuša blažiti. Tokrat so izboljšali bivalne pogoje Mateji, ki živi sama, nima redne zaposlitve in se težko preživlja. Njeni skromni dohodki ne bi zadostovali za vsa nujna popravila na bivalnem vikendu, kamor se je preselila že pred vrsto leti. Streha je bila dotrajana, stene pa brez izolacije, zato je notranje prostore vsako zimo zelo težko segrela. Na pomoč so priskočili številni ptujski obrtniki in podjetja Izolacijsko fasado so dokončali že sredi oktobra letos, za izvedbo so poleg Toličevih poskrbeli še Marjan Lozinšek, predsednik sekcije slikopleskarjev pri OOZ Ptuj Srečko Vrabl, Branko Goričan, Daniel Fric, Kristijan Murkovič, Safed Muhmetovič in Vili Kramberger. Podjetje Jup je doniralo velik del fasadnega materiala. Sekcija krovcev in kleparjev pod vodstvom Franč-ka Lenarta je prevzela menjavo kritine ter namestitev žlebov, odtočnih cevi in snegolovov. Polovico kritine je Mateji podarilo Kleparstvo Petrovič, žlebove in odtočne cevi Krovstvo Peter Matjašič, Kamnoseštvo Daniel Vrbančič pa okenske police. Marko Strgar, Marjan Purg in Franček Lenart so s svojimi delavci v zgolj enem dnevu zamenjali strešno kritino. Preostali del fasadnega materiala in kritine je plačala Karitas, ki je prav tako v celoti podprla omenjeno akcijo. Če bi vsa izvedena dela in material ovrednotili, bi prav gotovo prišli do zneska 10.000 evrov. Estera Korošec Foto: CG 12 Štajerski Kronika petek • 29. decembra 2023 Ptuj • Ptujska pravljica 2023 Vrhunec v nedeljo December se bliža h koncu, mesto pa je, predvsem v dragi polovici tega meseca, oživelo. Drsališče je ves čas obratovanja polno ljubiteljev drsanja. Posebej pestro je dogajanje od dneva, ko se je začela Ptujska pravljica, namenjena vsem generacijam in na kateri se je predstavilo že veliko domačih kreatorjev ter glasbenikov. Danes, v petek, bo na sporedu še Cirkus Ganibilo. Mali veliki teater jutri, v soboto, ob 17. uri, pripravlja predstavo Katka Škratka. Vrhunec bo seveda nedeljsko Otroško silvestrovanje na Mestnem trgu, ki ga pripravlja naša medijska družba v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj. Odštevali bomo z Rokom iz BQL in Niko Zorjan. 31. decembra prirejajo na mestnem trgu silvestrovanje, občinstvo bo zabaval Recesija band. Letošnji program v sklopu Ptujske pravljice je raznolik, edina pripomba obiskovalcev je, da bi lahko trajal dlje, ves december in ne le nekaj dni. DK Zamušani • Veselje ob prvih jaslicah Vaščani kupili figure Jaslice v Zamušanih so letos postavili prvič, in sicer na pobudo veteranov PGD Zamušani. Pri realizaciji so pomagali tako člani društva kot ostali vaščani, na ogled pa so vse do 6.januarja. Foto: PGD Zamušani Prostor pred gasilskim domom u Zamušanih letos krasijo jaslice. Ker društvo ni imelo denarja za nakup jaslic, so vaščane pozvali, da si lahko izberejo katero izmed figur in jo kupijo. V povprečju je bilo treba za eno figuro odšteti 70 evrov. »Odziv ljudi je bil res velik in hvaležni smo vsem, ki so naš projekt prepoznali kot nekaj lepega in pozitivnega. Naša želja je bila povezati med seboj različne generacije,« je povedal Blaž Vozlič, vodja mladine. Vrednost celotnega projekta je okoli 1.000 evrov, od tega so ročno izdelane jaslice stale 500 evrov. Tik pred prazniki so veterani postavili jaslice in namestili še ograjo. 30 otrok je izdelovalo okraske ter jih obesilo na smrečico. Druženje se je nato nadaljevalo ob praznični glasbi in domačih dobrotah. EK Ormož • Božiček ni pozabil na pionirje GZ 300 daril za gasilski podmladek V Domu kulture Ormož so Božička z nestrpnostjo dočakali tudi najmlajši člani ormoške gasibke zveze. Foto: GZO Ormoške gasilske pionirje je v kulturnem domu obiskal in obdaril Božiček. Ker je imel v decembru ogromno stroškov in dela, so mu pri nakupu daril na pomoč priskočili v podjetju Fagus GIS, pri pripravi daril pa njegovi pomočniki, ki so za mlade gasilce zapakirali kar 300 daril. Kot pravijo v GZ Ormož, ki združuje okoli 2.000 članov v 15 prostovoljnih gasilskih društvih, so zelo ponosni na svoj podmladek in verjamejo, da bodo nekoč postali »čisto ta pravi« gasilci. Zbrane sta nagovorila predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in župan Danijel Vrbnjak, pred obdaritvijo pa so si ogledali še predstavo otroškega mladinskega društva Fridina mišnica iz Slovenske Bistrice. Podravje • Pogled v karte ne da vedno odgovora, ki bi si ga želeli Leto 2024 v znamenju števila 8, poudarjen bo ego V decembru ne manjka upanja in dobrih želja, kakšno naj bo novo leto. Mnogi se v zvedavosti, kaj lahko pričakujejo, obrnejo tudi na vedeževalce, astrologe in druge svetovalce. Intuitivna svetovalka, zvočna terapevtka in učiteljica kundalini joge Renata Damiš pravi: »Leto 2024 bo v znamenju števila 8, ki simbolizira neskončnost, manifestacijo, neskončno obilje in tudi ego.« Mariborčanka Renata Damiš se s svetom energij ukvarja že leta. »Že od nekdaj sem imela odlično intuicijo in dober senzor za energije drugih ljudi, je pa trajalo veliko let, da sem pri sebi to sploh ozavestila in začela še poglabljati.« Pravi, da se te umetnosti ali spretnosti ni mogoče naučiti, priučiti, preprosto jo človek ima v sebi ali pa ne. Pripomoček, ki ga uporablja za intuitivno svetovanje, so angelske, orakeljske in tarot karte. Prve je kupila pred kakšnimi 15 leti, sedaj ima v svoji zbirki vsaj 15 različnih setov. A ključne niso le karte. »Moja največja kanala sta predvsem jasnočutnost in jasnove-dnost, preprosto intuitivno začutim in vem določene stvari. Vase me posrkajo tudi slike, barve, simboli in sporočila, ki jih zaznam in dobim v trenutku, ko delam vpogled določeni osebi. Vse pa delam intuitivno, tako da pogosto dobim popolnoma drugačno sporočilo, ki včasih preseneti tudi mene.« Ne vedežuje iz kart, ampak bere energije Mnogi bi ob omembi kart najprej pomislili na vedeževanje, od katerega ljudje pričakujejo čudežno podano rešitev za njihove težave. »Intuitivni svetovalci ne vedežu-jemo, ampak beremo energije, ki nam kažejo, kakšen bo izid situacije, če bo oseba še najprej nadaljevala s svojimi programi in vzorci in ravnjo zavesti enako kot do sedaj. S tem torej na nek način vendarle potipamo v prihodnost, a to še ne pomeni, da bo izid res takšen, ker lahko vsak posameznik v vsakem trenutku s svojo svobodno voljo vpliva na sebe in udeležene akterje ter s tem na popolnoma drugačen rezultat. Tako dejansko spreminja svojo 'usodo'.« Več žensk kot moških, a vprašanja so podobna Za pogled v prihodnost, nasvet ali usmeritev največkrat zaprosijo ženske. »Najbrž zato, ker smo bolj intuitivne, ker bolj kot moški kopljemo po sebi, več delamo na sebi ter smo bistveno bolj kot moški Foto: Pexels, osebni arhiv pripravljene narediti pozitivne spremembe,« razmišlja Da-miševa. Dodaja pa, da se vprašanja med spoloma bistveno ne razlikujejo. Vedno znova pa intuitivno svetovalko presenetijo ljudje, ki jih zanima, ali bodo kdaj zadeli na loteriji ali pa če bodo kdaj nesramno bogati. Odgovor na takšna vprašanja, pravi Damiševa, je namreč večplasten in osebe, ki jih to zanima, bi morale najprej pogledati predvsem vase. »Ljudje pričakujejo, da jim bo nekaj padlo kar z neba in se zgodilo samo od sebe, ne da bi v to vložili določen napor. Namesto da bi se vprašali, kaj pa morajo narediti, da se nekaj uresniči in zakaj si nečesa sploh želijo. Sama sicer verjamem, da je na tem svetu vse mogoče. Nekaterim je res namenjeno, kot pravimo usojeno, da neke stvari dobijo, se jim zgodijo kar tako, ker je takšna pač njihova pot, za katero so podpisali že pred svojim rojstvom. Vendar 95 % nas mora kar popolnoma spremeniti svoje programe, vzorce in prepričanja, da bi se neke stvari zgodile.« Besede lahko spreminjajo usode Vedeževanje, prerokovanje, intuitivno svetovanje pa je tudi velika odgovornost, česar bi se morali ponudniki teh storitev pošteno zavedati, saj marsikoga napovedi zaznamujejo na nadaljnjih poteh, odločitvah. Renata pravi, da se te 'zelo velike odgovornosti' zaveda. »Sama vedno čutim odgovornost, da ljudem povem resnico, hkrati pa, da to vedno predam na sočuten in pozitiven način na pozitiven način. Izrečene besede so energija kot vse ostalo, lahko zabolijo, lahko ubijajo, lahko spreminjajo usode. Ljudje se tega še vedno ne zavedajo dovolj dobro.« Vsak bo prejel račun ... In kakšno naj bi bilo leto prestopno leto 2024? »V letu 2024 se Renata Damiš je intuitivna svetovalka, zvočna terapevtka in učiteljica kundalini joge, ki se s svetom energij ukvarja že leta. bo zelo jasno pokazalo, kdo je vsa ta leta delal na sebi, se tudi kaj naučil in kdo še ni opravil svojega dela. Tisti, ki so pripravljeni, bodo končno res doživeli kvantne preskoke. Tisti, ki še niso, bodo pa naslednje leto zelo zelo intenzivno porinjeni v reševanje svojih ranjenih še nerazrešenih aspek-tov predvsem preko drugih oseb. Marsikdo bo dobil pogum, da bo končno jasno in glasno spregovoril svojo resnico, tudi tisti najbolj tihi. Število 8 pa spodbuja tudi tiste na položaju in oblasti h kopičenju še več moči, v še večji materializem ... Naslednje leto jim bo sicer res še šlo, bodo pa tisti, ki zlorabljajo svoj položaj in pretirano delujejo v materialnem, dobili zato izstavljen račun v prihodnjih letih.« Mojca Vtič Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti. Ml -2/6 -1/9 3/7 3Z3 7/10 1/10 2/12 5/11 Danes bo v zahodni, južni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno, na severu in vzhodu pa delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem na Primorskem in Notranjskem bo občasno rahlo deževalo. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, v severni Sloveniji do -2, najvišje dnevne od 9 do 14, v severnih krajih okoli 6 °C. ¿23 7/13 6/9 Napoved za Podravje 2/11 7/12 13v • n e s Nedelja 31.12. delno oblačno pretežno oblačno Ponedeljek 1.1. oblačno mm Vir: ARSO Nogomet Jovan in Jovanovic statistično pred vsemi Stran 14 Nogomet Aluminij v sredini, a bližje nevarni coni kot vrhu Stran 14 Božičkov tek Ko institucije ne prevzamejo odgovornosti ... Stran 15 Šah Poslovil se je legendarni Janko Bohak Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika • Kristjan Čeh tednik íPoiluíají¿ naí na íuítounzm. íjilitu! RADIOPTUJ tea. ¿ptettc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Olimpijada v Parizu prioriteta, pomembno tudi evropsko prvenstvo v Rimu Kristjan Čeh je bil izbran za najboljšega slovenskega atleta tudi v letošnjem letu, v katerem je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti v zadnjem metu finala izgubil zlato, ki ga je branil. Orjak iz Podvincev olimpijske medalje še nima, igre prihodnje leto v Parizu bodo tako tudi „popravni izpit" za OI leta 2021 v Tokiu, kjer je bil peti. V japonsko prestolnico je tedaj prišel brez trenerja in se v svojem olimpijskem krstu še ni znašel tako, da bi lahko stopil na zmagovalni oder. 24-letnik je v tem času tekmovalno dozorel, v zadnjih letih pod vodstvom estonskega trenerja Gerda Kanterja, nekdanjega olimpijskega zmagovalca in svetovnega prvaka v metu diska, pa začel zbirati medalje na največjih tekmovanjih in tudi prestižna priznanja. Lani je bil med drugim izbran za slovenskega športnika leta, letos pa je zasedel 4. mesto. Letos je bil ponovno prvi v izboru Atletske zveze Slovenije. Trenutno je na treningih v Estoniji. „Mislim, da sedaj Tallinn poznam celo bolje kot domači Ptuj, če se pošalim. Tam imam zelo dobre pogoje za trening pozimi, neprimerno boljše kot pri nas. Na voljo so namreč tri dvorane, v katerih lahko mečem disk, ena je tako velika, da lahko mečem nemoteno tako kot na prostem," je pojasnil Čeh. Diamantna liga 2024 se bo začela na Kitajskem, končala v Belgiji Prireditelji diamantne lige so sporočili koledar atletskih mitingov v letu 2024. Uvodno tekmovanje najvišjega kakovostnega razreda bo 20. aprila v kitajskem Xiamenu, sklepno pa 13. in 14. septembra v Bruslju. Prihodnje leto bodo med 26. julijem in 7. avgustom na sporedu tudi poletne olimpijske igre v Parizu, zadnji miting diamantne lige pred naj- večjim športnim tekmovanjem na svetu bo 20. julija v Londonu. Koledar diamantne lige v letu 2024: 20. april Xiamen (Kitajska) 27. april Šanghaj (Kitajska) 10. maj Doha (Katar) 19. maj Rabat (Maroko) 25. maj Eugene (ZDA) 30. maj Oslo (Norveška) 2. junij Stockholm (Švedska) 7. julij Pariz (Francija) 12. julij Monte Carlo (Monako) 20. julij London (Velika Britanija) 22.avgust Lozana (Švica) 25. avgust Vroclav (Poljska) 29. avgust Rim (Italija) 5. september Zürich (Švica) 13./14. september Bruselj (Belgija) aFoto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh: „Rekord je odvisen tudi od počutja, dnevne forme, razmer - za dolge mete so slednji zelo pomembni. Res dolgi meti se nekako zgodijo." V zimski sezoni le na dveh tekmah V Tallinnu se pripravlja in živi z estonsko metalko kladiva Anno Mario Orel. Tam ga čaka tudi ena od dveh tekem v zimski sezoni, obe bosta v dvorani. „V Berlinu bom v okviru tamkajšnjega velikega mitinga tekmoval 23. februarja. Stena je od kroga za izmet oddaljena 67 m, tako da ne vem, ali bo po mojih metih še dovolj prostora ali pa bo disk priletel v steno. Želim namreč izboljšati neuradni dvoranski svetovni rekord, ki je v lasti mojega trenerja Kanterja, ki je orodje vrgel okrog 69 metrov in pol. Nato bo v začetku marca še druga tekma v dvorani, ki jo bodo pripravili v Estoniji," je povedal Čeh. Pozimi po omenjenih tekmah izven dvoran ne bo tekmoval. „Iz-pustil bom tudi zimski evropski pokal v metih. Lani sem v uvodu v sezono vrgel le slabih 63 m v res hudem mrazu, to ni bila prijetna izkušnja," se je ob spominu na mrzle in vetrovne razmere 26. februarja na zimskem državnem prvenstvu v metih v Domžalah slovenski rekorder vidno stresel po vsem telesu. Tedaj je povsem zamenjal vremenske razmere po treh tednih priprav na Kanarskih otokih. „Poletno sezono bom prihodnje leto začel 10. maja v Dohi, če bo na tej uvodni tekmi diamantne lige na programu disk. Prihodnje leto želim imeti čim več metov prek 70 m, tekmovanj bo precej. Že v začetku junija bo prva velika tekma poletja, evropsko prvenstvo v Rimu. Jasno je, da se bom osredotočil na OI v Parizu, a pomemben bo tudi nastop v italijanski prestolnici. Obenem že vem, da tam ne bo tekmoval Litovec Mykolas Alekna, tako da je že en tekmec manj," se je zasmejalo Čehu. »Stahl je bil letos moj veliki tekmec« 21-letni Alekna je lanski evropski prvak in svetovni podprvak, letos je bil na SP bronast. Ta bo še dolgo tekmec Čeha, manj kariere pa ima pred seboj Daniel Stahl. 31-letni Šved bo v Parizu branil olimpijski naslov, v Budimpešti pa je letos po Dohi 2019 drugič postal svetovni prvak in je poleg zlata na SP letos odvzel Čehu tudi lansko zmago v diamantni ligi. „Stahl je bil letos res v izjemni formi, bil je moj veliki tekmec. Bil je zelo dobro pripravljen, tehnično dovršen, z novim trenerjem je nekoliko manj vadil kot prej in vse to mu je očitno koristilo." Čeh pa se sicer ne obremenjuje s tekmeci in vadi po istem receptu, s katerim sta s Kanterjem skrojila minulo sezono. „Nič nisva spremenila, isti načrt dela je in tudi urnik. Le ena sprememba je, ki pa sem jo začel že v prejšnji sezoni. S počepom in startom na sredini kroga za izmet začnem, s tem sem na nek način povečal krog in tu vidim svojo prihodnost za daljše mete. V letošnji sezoni sem to na tekmah le testiral, po njej pa tak način ves čas treniram," je dejal Čeh. V zadnjih letih ni imel sezone, ko ne bi popravil svojega in s tem tudi slovenskega rekorda. „Zadnja leta je napredek manjši, ne meri se ga več v metrih. Gre bolj počasi, a gre naprej. Zagotovo pa sem bil 72,5 metra sposoben vreči disk že v letošnji sezoni. Na tekmi na Finskem sem imel mete čez 72 m z majhnimi prestopi, a se mi tedaj tehnično ni izšlo. Sedaj delamo v moji ekipi na tem, da ne bi naredili iste napake." Lov na rekorde, kot že omenjeno, bo začel že v zimi 2024. „Najprej bo na vrsti Kanterjev dvoranski rekord. Ko ga bom dosegel, bom zelo blizu očetu Mykolasa Alekne. Kanter je tretji vseh časov, drugi pa Virgilijus Alekna. In potem je tudi svetovni rekord zelo blizu. Lepo bi bilo to doseči na eni tekmi, mogoče največji v sezoni. Ampak pustimo času čas." „Rekord je odvisen tudi od počutja, dnevne forme, razmer - za dolge mete so slednji zelo pomembni. Res dolgi meti se nekako zgodijo. Virgili-jus Alekna ima npr. že zelo dolgo časa olimpijski rekord (69,30 m iz Sydneyja 2000, op. a.). Vse te številke imam sedaj v glavi, res je. A se želim čim bolje pripraviti na olimpijsko sezono in ne nazadnje tudi uživati na olimpijski tekmi v Parizu," si je zaželel Čeh. Stfl Futsal • KMN Meteorplast Šic bar, 1. SFL Robert Grdovic: »Dobivamo preveč zadetkov« V 1. slovenski futsal ligi so v prvem delu sezone odigrali 11. krogov. Zaradi udeležbe ekipe Dobovca v ligi prvakov, ki ima zaradi tega odigrani dve tekmi manj od tekmecev, pogled na razpredelnico ni realen. V vodstvu je vrhniški Siliko (11 tekem, 28 točk), drugi je Dobovec (9 tekem, 21 točk), tretje mesto pa si delita Meteorplast ŠIC bar (11 tekem, 17 točk) in Oplast Kobarid (10 tekem, 17 točk). Ljutomerčani, ki so pred sezono doživeli kar nekaj sprememb v igralskem kadru, branijo bronasto kolajno iz sezone 2022/23. »Medtem ko smo z igro v napadu lahko zadovoljni, saj smo dosegli 53 zadetkov in smo primerljivi z vodilnima ekipama, je bilo v obrambi precej slabše. Dobivamo preveč zadetkov. Prejeli smo jih 49, več jih je končalo le v mrežah Bronxa (58) in Dobrepolja (52),« je povedal trener Meteorplasta ŠIC bara Robert Grdovic. Hrvaški strateg na ljutomerski klopi bo imel težave s sestavo ekipe, predvsem za obrambne naloge, tudi v nadaljevanju prvenstva. Z novembrske reprezentančne akcije se je poškodovan vrnil Lovro Trdin, sredi decembra pa se je z mavcem na nogi znašel reprezentant Tilen Rajter, ki ima počeno stopalnico in ga do začetka februarja ne bo na parketu. Po 11 odigranih tekmah je za ljutomerski klub lep pogled na listo strelcev. V vodstvu je nekdanji igralec Ptuja Patrik Pasariček (Dobovec, 14 zadetkov), sledita pa igralca Mete-orplasta ŠIC bara Ante Matan in Alen Ruis s po 11 zadetki. Blizu vrha je tudi Adrijan Trstenjak, ki je dosegel deset zadetkov. Igralce Meteorplasta ŠIC bara je na vseh 11 tekmah prvega dela sezone spremljalo 2.140 gledalcev. Nekoliko slabši je bil obisk na tekmah v Ljutomeru (5 tekem, 650 gledalcev), je pa ljutomerska ekipa od vseh osmih prvoligašev najbolj gledana na gostovanjih (6 tekem, 1.490 gledalcev). NŠ Foto: Črtomir Goznik Adrijan Trstenjak (Meteorplast Šic bar, v modrem dresu) je v enajstih krogih zabil deset zadetkov. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 22. decembra 2023 Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL Jovan in Jovanovič statistično pred vsemi Gašper Jouan je u jesenskem delu zbral najueč igralnih minut izmed vseh igralcev Aluminija. Sandro Jouanouič si je z dobrimi predstavami u rdeče-belem dresu prislužil tudi vpoklic v slovensko reprezentanco U-21. Nogometaši Aluminija z 18 osvojenimi točkami na 19 tekmah jesenskega dela sezone 2023/24 prezimujejo na 8. mestu prvenstvene tabele. Neposredno pred njimi sta ekipi Mure (25) in Domžal (23), za njimi pa Kalcer Radomlje (17) in Rogaška (11). Pogled na seznam igralnih minut pri moštvu iz Kidričevega pove, da je na vrhu Gašper Jovan (1886). Bočni branilec je tudi edini igralec v rde-če-belem dresu, ki je zaigral na vseh tekmah prvega dela sezone. Blizu tega dosežka sta bila tudi Tomis-lav Jagič in Sandro Jovanovič, a sta morala zaradi zbranih štirih rumenih kartonov prisilno pavzirati na zadnji tekmi proti Rogaški. Jovanu je do popolne minutaže (1710) zmanjkalo le 24 minut, pod takšen dosežek pa so se jeseni podpisali le štirje igralci v 1. ligi: Matija Kavčič, Matija Orbanič (oba Bravo), Sandi Nuhanovič (Kalcer) in Gašper Tratnik (Domžale). V Kidričevem je priložnost za igro dobilo 25 igralcev, na klopi se je na posameznih tekmah znašlo še nekaj mladincev: Marko Simonič, Maj Škoflek, Aleks Repina, Leo Čeh, Alen Colnarič, Klemen Rahle, Domen Brumec, Lan Jovanovič. Edini izmed naštetih je nekaj igralnih minut dobil Simonič. Med vratnicami so se izmenjali kar trije vratarji: na začetku sezone Tibor Banič, po poškodbi ga je zamenjal Samo Pridgar, vmes pa je ob poškodbi Pridgarja priložnost dobil tudi Jan Petek. Slednji je bil s 17 leti (prag polnoletnosti je prestopil decembra) najmlajši vratar lige, svoje delo pa je na večini od sedmih tekem oddelal povsem spodobno in je bil eno od prijetnih presenečenj najmlajšega dela moštva. V centralni branilski vrsti sta največ priložnosti dobila Luka Koblar in Rok Schaubach, v zadnjem delu sezone pa je v ospredje stopil Ale-ksandar Zeljkovič. Trener Robert Pevnik je iskal rešitve tudi z Mariem Šubaričem, občasno tudi s kapeta-nom Tinom Martičem. Ta je bil najbolj polivalentni igralec šumarjev, saj je med sezono zaigral na številnih igralnih mestih, od centralnega in bočnega branilca pa vse do vseh mest v zvezni vrsti. Ko je bilo treba loviti rezultat, se je zaradi odličnega skoka znašel tudi v napadu ... Tako sploh ni naključje, da je ob Sandru Jovanoviču najboljši strelec moštva. V zvezni vrsti so bili najbolj konstantni Tomislav Jagič, Gal Gore-nak in Sandro Jovanovič, a so imeli različne usmeritve: prvi in drugi s poudarkom na obrambnih nalogah, tretji z več zadolžitvami v napadalnih akcijah. Jovanovič se je pri tem zelo izkazal in je bil v prvem delu sezone najbolj izstopajoča figura moštva. To je bilo še posebej opazno po odhodu Marka Bresta v Olimpijo, ko je bil prav Jovanovič tisti, ki je največkrat povlekel voz naprej. V zaključku sezone so se mu baterije sicer počasi že praznile, a je vmes vseeno dočakal debitantski nastop v mladi slovenski reprezentanci. Letošnji prišlek iz velenjskega Rudarja je bil ob tem najboljši strelec (3) in podajalec (5) Aluminija. V napadalnem smislu se je največ pričakovalo od prišleka iz Brd, Bamba Sussa. Za 21-letnega Gambijca pa je bila prva liga vendarle kar precejšen kakovostni preskok, za katerega je potreboval nekaj časa. Dva gola v jesenskem delu sta zagotovo manj od pričakovanj, a se prav v tem segmentu skriva veliko notranjih re- zerv za pomladanski del. Kakšen gol manj od pričakovanj je prispeval tudi Daniel Skiba, ki pa ga je ustavila poškodba. V zaključku sezone je do dveh golov prišel tudi Tin Matič, ki si je zaupanje trenerja po prihodu iz Celja (posoja) pridobil šele v zaključku sezone. Ko smo omenjali rezerve v ekipi sami, ne gre prezreti Marka Brkljača in Artema Bilyija. Hrvaški vezist (v Kidričevem je na posoji iz zagrebškega Dinama) bi moral biti po vseh napovedih glavni kreator igre Aluminija, a je po uvodnem prilaganju staknil poškodbo, ki ga je za dlje časa oddaljila od igrišč. Tudi ukrajinski ve-zist bi lahko prispeval večji delež, a je pri igralcih na posoji (Bilyi je igralec Celja) vedno treba upoštevati še kakšen faktor več ... Jože Mohorič Igralne minute igralcev Aluminija: GašperJovan Tomislav Jagic Tin Martič Sandro Jovanovič Luka Koblar Gal Gorenak Bamba Susso Rok Schaubach 1686 1553 1486 1448 1304 1113 1088 1063 Aleksandar Zeljkovič 913 Gašper Pečnik 777 Mario Šubarič 737 19 ,0 Samo Pridgar 720 1o 17 Jan Petek 630 18 Artem Bilyi 596 15 Daniel Mikolaj Skiba 487 17 Marko Brest 442 17 Filip Kosi 419 15 Žan Baskera 408 12 Loren Maružin 15 Jakov Katuša 12 Tibor Banič 8 Marko Brkljača 7 Tin Matič 13 Tom Kljun Marko Simonič 396 9 383 15 360 4 302 8 273 8 218 3 8 1 5 Najboljši strelci Aluminija: 11 3 zadetki: Sandro Jovanovič, Tin 16 Martič; 2 zadetka: Tin Matič, Marko Brest, Daniel Mikolaj Skiba, Bamba Susso, Gašper Jovan; 1 zadetek: Jakov Katuša, Žan Baskera, Artem Bilyi, Rok Schaubach, Tomislav Jagič. Najboljši asistenti Aluminija: 5 asistenc: Sandro Jovanovič; 3 asistence: Gašper Jovan; 1 asistenca: Tomislav Jagič, Rok Schaubach, Loren Maružin, Jakov Katuša. Artem Bilyi, Marko Brkljača. Nogomet • Mlajše selekcije Aluminij v sredini, a bližje nevarni coni kot vrhu Pred kratkim se je končal jesenski del sezone v 1. mladinski ligi EON NextGen. Naslova jesenskih prvakov so se razveselili igralci Mure, ki so zbrali enako število točk kot Olim-pija, a imajo Prekmurci precej boljšo gol razliko (+24) od Ljubljančanov (+17). Le dve točki zaostajata vrsti Maribora in Brinja, kar obeta zelo zanimiv spomladanski del sezone. Mladi Kidričani so v zadnjih treh tekmah tega dela sezone igrali z močnimi tekmeci iz vrha tabele. Ob porazih na gostovanjih z Olimpijo (3:0) in Koprom (3:2) so iztržili zgolj eno točko z remijem proti Mariboru (1:1). Predvsem na tekmi s Koprom so bili izjemno blizu remiju, a so v izdihljajih tekme prejeli gol, ki je pomenil poraz ... Koper - Aluminij 3:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Brumec (2.), 1:1 Mar-setič (59.), 2:1 Rizvič (74.), 2:2 Kosar (82.), 3:2 Marsetič (92.). ALUMINIJ: Lan Jovanovič, Luka Schaubach, Nikola Popovič, Marko Simonič, Črt Vukovič, Maj Škoflek, Rene Škerget, Domen Brumec, Enej Kramberger, Klemen Rahle, Din Glo-dič. Na klopi: Nik Šmigoc, Alen Colnarič, Aleks Repina, Gal Kosar, Leo Čeh, Tino Hamler, Cene Grbavac, Anej Roman Leljak, Jaka Žerjav. Trener: Simon Vidovič. „Zadnjih treh tekem še zdaleč nismo odigrali slabo, prav nasprotno. Proti Olimpiji smo bili povsem enakovredni 70 minut, imeli celo dva 'zicerja' pri izidu 0:0, nato pa nesrečno prejeli kar tri gole. Poraz 3:0 zagotovo ni kazal realnega razmerja moči na igrišču. Z Mariborom smo remizirali v zelo težkem srečanju, po zaostanku smo se vrnili v igro in imeli celo priložnost za zmago. To je bilo zelo pozitivno. Od tekme v Kopru smo si obetali vsaj točko, a smo v tekmi preobratov na koncu v sodniškem podaljšku ostali brez nagrade za trud. Ena točka v teh treh tekmah je manj, kot bi si zaslužili glede na pri- Foto: Črtomir Goznik Mladinci Aluminija so jesenski del sezone v 1. mladinski ligi končali na 10. mestu. kazano, a tako se je odvijal celoten jesenski del. Na odmor smo posledično odšli z mešanimi občutki," je dejal trener Simon Vidovič. »Smo blizu tekmecem, a zelo težko prihajamo do točk« Trener mladinske vrste Aluminija je nato podal splošno oceno jesenskega dela: „Ta del sezone je bil izjemno zahteven, to velja predvsem iz tega vidika, ker smo v zadnjih dveh ali treh sezonah izgubili kar nekaj igralcev, ki so bili še pri kadetih nosilci igre. Posledično je v izenačeni konkurenci za nas vsaka tekma nepredvidljiva in se močno borimo za pozitiven rezultat - smo blizu tekmecem, a zelo težko prihajamo do točk. Na kar nekaj preizkušnjah je zmanjkala kakšna malenkost in smo ostali brez točk. V vsem skupaj je pozitivno to, da nas praktično nihče ni nadigral, v veliki večini tekem smo bili povsem enakovredni tudi tistim ekipam iz vrha tabele. V isti analizi pa ugotavljamo, da zelo težko prihajamo do točk proti ekipam iz spodnjega dela lestvice. Statistika kaže, da bi morali biti glede na malo število prejetih golov v vrhu lestvice (le štiri ekipe so prejele manj golov, op. a.), po danih golih pa blizu dna lestvice (le tri ekipe so jih dosegle manj, op. a.). To pa nikakor ne pomeni, da igramo obrambno, prav nasprotno, ustvarjamo si kar lepo število priložnosti. Žal nam v zaključkih zmanjka nekaj malega športne sreče ali kakovosti." Kakšna pa bi bila ocena letošnjega spremenjenega ligaškega tekmovanja, v katerem sta se mladinska in kadetska liga ločili in da lahko v mladinski ekipi nastopata dva igralca do 21. leta starosti? „Moje mnenje in opažanja gredo v smer, da je to ligo le še bolj izenačilo. Tudi sami koristimo pravilo dveh starejših igralcev, redno sta jeseni igrala Maj Škoflek in Klemen Rahle. Ali sta dva leto starejša igralca razlog za izenačenost lige, si ne bi upal reči, dejstvo pa je, da letos nobena ekipa posebej ne izstopa, tako v pozitivnem kot negativnem smislu." Spomladi vas nedvomno čaka težko nadaljevanje, saj je prednost pred ekipami iz dna lestvice minimalna. „Ekipi Ilirije in Nafte sta v zadnjem krogu zmagali proti Gorici in Krki, s tem pa se je v spodnjem delu lestvice stanje zelo zgostilo. V klubu smo po-tihem upali, da bo naš naskok pred spodnjim delom večji, a smo se obenem zavedali, da se lahko hitro kaj zalomi - v mislih imam že omenjene odhode. Takšna je realnost, Aluminij tudi v prihodnje ne bo mogel računati na kakšne okrepitve, ampak bomo še naprej delali v okviru možnosti, ki nam ïtmiM >~m 9 Mm jih omogoča proračun. Dejstvo je, da imajo močnejši klubi z večino mladincev že sklenjene pogodbe, s temi pa ne moremo tekmovati. Kakšna osvežitev ekipe v zimskem premoru pa bi bila seveda dobrodošla, malo sveže energije bi ji zagotovo koristilo," je zaključil Vidovič. Ta bo ekipo na pripravah na spomladanski del ponovno zbral v drugem tednu januarja. Jože Mohorič 1. mladinska liga EON NextGen 1. MURA 18 2. OLIMPIJA 18 3. MARIBOR 18 4. BRINJE GROSUPLJE 18 5. A2S CELJE 18 6. KOPER 18 7. DOMŽALE 18 8. KALCER RADOMLJE 18 9. RUDAR VELENJE 18 10. ALUMINIJ 18 11. BRAVO MASTERC. 18 12. TABOR SEŽANA 18 13. KRKA 18 14. GORICA 18 15. NAFTA 1903 18 16. ILIRIJA EXTRA-LUX 18 11 5 2 11 5 2 11 3 4 11 3 4 8 5 5 7 7 4 7 6 5 8 1 9 8 1 9 5 4 9 5 4 9 5 4 9 5 3 10 4 4 10 4 3 11 4 2 12 52:28 38 33:16 38 37:18 36 38:20 36 32:23 29 35:26 28 41:29 27 40:35 25 36:45 25 20:26 19 18:33 19 16:31 19 23:36 18 19:34 16 26:46 15 25:45 14 Foto: Črtomir Goznik Simon Vidovič Najboljši strelci: 18 zadetkov: Jaka Domjan (Mura); 12 zadetkov: Marcos Tavares (Maribor); 11 zadetkov: Elmir Avdič (Rudar Velenje Korektbau); 10 zadetkov: Vid Štefanec (Domžale); 9 zadetkov: Mihajlo Pavlovič (Tabor Sežana), Maj Blažič (Gorica); 8 zadetkov: Dino Kojič (Olimpija Ljubljana), Hanan Durakovič, Matej Malenšek, David Ščira (vsi Kalcer Radomlje), Aleks Ristič (Brinje Grosuplje), Luka Turudija (Mura)... Strelci za Aluminij: 4 zadetki: Maj Škoflek; 3 zadetki: Domen Brumec, Klemen Rahle; 2 zadetka: Gal Kosar, Leo Čeh, Miha Gajšek; 1 zadetek: Črt Vukovič, Tino Hamler, Marko Simo-nič, Rene Škerget. petek • 29. decembra 2023 Šport, rekreacija Štajerski TEDNIK 15 Božičkov tek Ko institucije ne prevzamejo odgovornosti, 1 • • 1 • • v • 1 • voljo izgubijo se zanesenjaki ... Božičkov tek, ki je bil na Ptuju izveden 11. sezon zapored in se ga je lansko leto udeležilo že krepko več kot 300 tekačev in pohodnikov, od najmlajših do starejših, je bil v prejšnjih letih na dan samostojnosti in enotnosti odlična popestritev prazničnih dni. A le do letos, ko se organizatorjem - v širši krog so se zapisali Zavod za šport Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Vaška skupnost Hajdoše, Turistično društvo Ptuj in ekipa Božiček Ptujski - ni uspelo poenotiti glede izvedbe tega priljubljenega dogodka... Foto: Črtomir Goznik Letos se je spontano zbralo le nekaj posameznikov ... Na lanski, 11. izvedbi Božičkovega teka se je zbralo več kot 300 tekačev in pohodnikov. Čeprav je šlo v osnovi za rekrea-tivno-turistični dogodek, je eden od razlogov ... v političnih razhajanjih. Z napovedano ukinitvijo Zavoda za šport Ptuj oz. njegovo pripojitvijo k „ptujskemu super zavodu", je bilo mogoče pričakovati, da bo večji del odgovornosti pri organizaciji dogodka prevzel Zavod za turizem Ptuj, a se to ni zgodilo v zadostni meri. Res je, da so bili tudi v preteklosti gonilna sila projekta posamezniki, a so imeli Poslovil se je legendarni Janko Bohak Ko smo se v Šahovskem društvu Ptuj nekako že pripravljali na dva visoka jubileja, go-letnico društva in obenem go-letnico častnega člana Janka Bohaka, je kot strela z jasnega odjeknila novica, da si nas ti, Janko, tiho zapustil. Še nekaj dni pred tem sta kramljala s predsednikom društva Danilom Polajžerjem, ki niti slučajno ni slutil, da je to vajin zadnji pogovor. Kot po navadi si bil tudi tokrat razpoložen in obljubil, da se boš med prihajajočimi prazniki kaj oglasil v društvenih prostorih, morda celo na kašnem prazničnem turnirju. Vendar je usoda hotela drugače in je proti tvoji volji namesto tebe ona naredila zadnjo potezo. Tvoji šahovski prijatelji smo ob tem ostali brez besed. S ponosom se bomo spominjali priložnosti, da smo lahko bili del tvoje bogate in neizmerno uspešne šahovske zgodovine. Bil si legenda in vzor številnim mladim generacijam, ki so prav po tvoji zaslugi postali vrhunski šahisti. Sam si pustil neizbrisen pečat ne samo v ptujskem in slovenskem šahovskem prostoru, ampak tudi širše. V ptujsko društvo si se vključil leta 1952 in kmalu postal nezamenljiv člen tako v tekmovalnem, organizacijskem in funkcionarskem smislu. Zaupane so ti bile najvišje vodstvene funkcije, tudi mesto predsednika, in vse si vestno in odgovorno s presledki opravljal več kot 60 let. Šahovska javnost pa se te bo spominjala predvsem po tvojih odličnih tekmovalnih uspehih, tako posameznih kot ekipnih. Prav pri slednjih sta skupaj z Janezom Podkrajškom največkrat nosila glavno breme na prvi in drugi šahovnici domačega društva in bila pravi trepet mladim vse do vajinih poznih tekmovalnih let. Preveč bi bilo naštevati vse tvoje uspehe na različnih področjih. Ogromno bogastvo si nam zapustil z zapisi tvojih in naših skupnih uspehov v knjigi »Ptujski šah, kronika 1935-2005«, ki je izšla ob sedemdesetletnici delovanja društva. S tvojim soglasjem sem iz nje tudi sama velikokrat črpala podatke ob pripravi raznih poročil in člankov. Morda bi kdo ob pregledu omenjene knjige pomislil, da je to, Janko, tvoja avtobiografija, saj skoraj ni strani (teh je v njej 286), kjer ni omenjeno tvoje ime. Pa to še zdaleč ni prava resnica. Resnica je v dejstvu, da si bil več kot 70 let osrednja, visoko cenjena šahovska osebnost, ki je v prostor vedno prinesla mirnost, zaupanje, spoštovanje. Veselil si se zmag, ob porazih pa si znal obdržati Janko Bohak (1935-2023) svoje dostojanstvo in nasprotniku odkrito čestitati, ne glede na njegovo starost. Da je pred tabo bogata šahovska pot, si dokazal že takoj ob vključitvi v društvo, ko si še istega leta na prvem močnem hitropoteznem turnirju osvojil sedmo mesto. Petkrat si bil društveni prvak, ničkolikokrat zmagovalec letnih hitropoteznih in pospešenih turnirjev, član prvega moštva ob osvojitvah naslovov republiških in kasneje državnih prvakov. Poseben pečat si pustil v dopisnem šahu, kjer si štirikrat sodeloval na finalnih turnirjih za dopisno prvenstvo Jugoslavije, trikrat na polfinalnih turnirjih za svetovno prvenstvo in se leta 1985 uvrstil na kandidatski turnir, na katerem si osvojil naziv mednarodnega mojstra v dopisnem šahu. Ob ustanovitvi Sveta za dopisni šah pri ŠZS si bil njegov predsednik ter delegat na več kongresih ICCF. Leta 2003 si prejel srebrno, leta 2008 pa še zlato medaljo ICCF, imenovano Bertl von Massov. Posebno poglavje obsega tvoje sodniško udejstvovanje vse od leta 1975, ko si postal šahovski sodnik, leta 1981 pa mednarodni sodnik FIDE, mednarodne šahovske federacije. V Sloveniji skoraj ni bilo najvišjega šahovskega turnirja, naj si bo domačega ali mednarodnega, kjer nisi opravljal funkcije glavnega sodnika. Kot glavni sodnik si se podpisal domala pod vse mednarodne turnirje in državna prvenstva, organizirana na Ptuju. Impozanten pa je podatek, da si sodil na osmih šahovskih olim-pijadah; od Dubaja leta 1986, Soluna 1988, Novega Sada 1990, Moskve 1994, Erevana 1996, Eliste 1998, Carigrada 2000 in Bleda 2002, kjer ti je bila zaupana vloga glavnega sodnika na moškem delu olimpijade. V svojih vitrinah hraniš tudi številna priznanja, med njimi srebrno in zlato plaketo Šahovske zveze Slovenije, zlatega konjička kot najvišje priznanje slovenskih dopisnih šahistov. Leta 2003 si bil kot prvi na proglasitvi športnika estne občine Ptuj nagrajen s Priznanjem za življenjsko delo na področju športa. Krona priznanj pa je gotovo Bloud-kova plaketa, najvišje državno priznanje na področju športa, ki si jo prejel leta 2014. Dragi Janko, tvoji šahovski sopotniki te ne bomo pogrešali le za šahovnico, ampak tudi v vsakdanjem življenju. Širša javnost bo pogrešala tvoje izvirne članke, ki si jih desetletja kot član športnega uredništva objavljal v Štajerskem tedniku in v nekaterih drugih slovenskih medijih. Šahovsko društvo Ptuj vabi svoje člane in druge ljubitelje šahovske igre na turnir v spomin na legendo ptujskega šaha Janka Bohaka, od katerega smo se poslovili v tem tednu. Turnir bo v torek, 2. januarja 2024, ob 9. uri v društvenih prostorih v Budini, Belšakova ulica 20a. Vabljeni. ustrezno podporo pri institucijah. Svoje so naredili tudi skrhani odnosi na relaciji Ptuj-Hajdina. Ironija je, da se je pred 11 leti vse začelo ravno z idejo o povezovanju med občinama ... Tako so tudi največji zanesenjaki dvignili roke in priložnost za lep dogodek, ki je bil mestu v ponos in je imel tudi velik razvojni potencial, je letos žal splavala po vodi. Ali samo za eno leto ali za vedno? Jože Mohorič Mali nogomet • Zimska liga Videm Člani 2. KROG: ŠD As - ŠD Lancova vas 4:4, ŠD Tržec-R21 - KMN Majolka 2:4, ŠD Videm - ŠD Zgornja Pristava 2:5, ŠD Selan - ŠD Pobrežje 7:4, ŠD Videm - ŠD Tržec-R21 6:6, ŠD Pobrežje - ŠD Zgornja Pristava 1:6. 1. ZGORNJA PRISTAVA 3 3 0 0 16:5 9 2.ŠDSELAN 3 3 0 0 17:9 9 3. KMN MAJOLKA 2 2 0 0 6:3 6 4.ŠDAS 2 110 7:6 4 5.ŠDLANC0VAVAS 2 0 11 6:9 1 6. ŠD VIDEM 3 0 12 11:16 1 7. ŠD TRŽEC-R21 4 0 13 12:18 1 8. ŠD POBREŽJE 3 0 0 3 6:15 0 RAZPORED TEKEM (6. i.): ŠD Se- lan - ŠD Zgornja Pristava (16.00), ŠD AS - KMN Majolka (16.40), ŠD Videm - ŠD Pobrežje (17.20), ŠD Tržec-R2i -ŠD Lancova vas (18.00), ŠD AS - ŠD Videm (18.40), ŠD Pobrežje - ŠD Lancova vas (19.20). Najboljši strelci: 8 zadetkov: Rok Horvat (ŠD Zg. Pristava); 6 zadet- kov: Žiga Krušič (ŠD Tržec-R21); 5 zadetkov: Jaka Vajda (ŠD Selan); 4 zadetki: Marko Panikvar (ŠD Selan), Domen Klajnšek (ŠD Videm). Veterani 2. KROG: ŠD Tržec - ŠD Zgornja Pristava 1:5, ŠD Selan - ŠD Pobrežje 3:1, ŠD Videm - KMN Majolka 2:6. 1. ZGORNJA PRISTAVA 2 2 0 0 16:3 6 2. KMN MAJOLKA 2 2 0 0 15:5 6 3. ŠD SELAN 2 2 0 0 14:5 6 4. ŠD TRŽEC 2 0 0 2 4:14 0 5. ŠD VIDEM 2 0 0 2 6:17 0 6. ŠD POBREŽJE 2 0 0 2 3:14 0 RAZPORED TEKEM (6. 1.): ŠD Tr- žec - ŠD Pobrežje (14.00), ŠD Videm - ŠD Zgornja Pristava (14.40), ŠD Se-lan - KMN Majolka (15.20). Najboljši strelci: 5 zadetkov: Aleš Čeh (ŠD Selan); 4 zadetki: lan Emer-šič, Sandi Mlakar (oba KMN Majolka), Andrej Dugolin (ŠD Zg. Pristava). UR Naj ob koncu zaključim z mislimi, ki si jih leta 1986 vpisal v šahovski bilten blejskega festivala in nato v uvodu tvoje knjige Ptujski šah, kronika 1935-2005: »Šah je edina igra, ki ji je vredno posvetiti čas. Vendar šah ni samo igra, je tudi kulturna vrednota, s katero se meri družbeno ekonomska razvitost nekega naroda in njegova sposobnost za ustvarjalno delovanje. Šah je prijetna in sproščena zabava ter cenena rekreacija, je pa tudi trdo delo, ki zahteva ustrezen profesionalni odnos in organiziranost. Mojstrska šahovska partija je kot umetniška slika, v kateri se skrivajo vedno novi barvni odtenki, je kot velika stavba, v katero je arhitekt -šahovski mojster - vgradil neizmerno število poti. Šah je nepredvidljiv, poln presenečenj, v njem je staro vedno novo in obratno.« Vse zapisano še kako odraža tvojo šahovsko pot, dragi Janko, ki je dolga več kot 70 let. S hvaležnostjo za vse, kar si na tej poti naredil za prepoznavnost šahovske igre, našega in tvojega društva, mesta Ptuja in Slovenije, ti izrekamo iskreno zahvalo. Silva Razlag, v imenu Šahovskega društva Ptuj Veteranska ekipa ŠD Selan Konjeniški šport Veliki izziv pred KK Ljutomer - 150 let kasaškega športa v Prlekiji Kasaški klub (KK) Ljutomer je v gostilni Zorko pripravil družabno srečanje, namenjeno sponzorjem in donatorjem dirk v Ljutomeru, županom občin, rejcem in voznikom najuspešnejšega kluba pri nas, kjer je predstavil dogodke, ki se bodo zvrstili prihodnje leto ob 150. obletnici prvih kasaških dirk v Prlekiji. Predsednik kluba Branko Kristl je povedal, da bo ob tem visokem jubileju najbolj slovesno 9. avgusta 2024 s konjeniško akademijo v parku 1. slovenskega tabora v Ljutomeru, dan kasneje pa bo ljutomerski hipodrom gostil slovenski kasaški der-bi. Za častnega pokrovitelja in hkrati udeleženca derbija je bila prošnja naslovljena predsednici RS Nataši Pirc Musar. KK bo pripravil dve razstavi - ena bo v organizaciji Pomurskega muzeja v Murski Soboti, druga pa v izvedbi ljutomerske knjižnice. V sklopu praznika občine Križevci bo 14. septembra potekal simpozij o pomenu reje in prirejanju kasaških dirk. Pričakuje se, da se bodo zbrali najvidnejši predstavniki s tovrstnega področja. Klub bo izdal tudi primerno publikacijo, po sklepu občinskega sveta Občine Ljutomer pa bo prihajajoče leto v znamenju naziva Prleških vrednot in Ljutomerskega kasača. NŠ Foto: ČG 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 29. decembra 2023 Podravje • Božično obdarovanje Leo kluba in Rotaract kluba Izpolnili skromne želje kar 244 otrok Ko so pred osmimi leti člani ptujskih Leo kluba in Rotaract kluba začeli dobrodelno decembrsko akcijo Božično obdarovanje, se jim niti sanjalo ni, kakšne razsežnosti bo dosegla čez nekaj let Letos so podrli vse rekorde in obdarili 127 družin ter individualne želje izpolnili kar 244 otrokom. jr 1 MF )E ALJAl. &TAR5F/17LET. Letos TI pisem PRVIČ, VFM DANISFAJ bil PRIDEM LETOb AVPAK SEM VE*LIk O BOLAN IN ?0 BOLMICAH ZATO SEM TUDI bOLj ŽIVAHEN. PARADI ZDRAVIL (MAn A^TMO IhJ VČASIH TE J KO DIHAM ZA BO?lČ ^ llUM ZDRAVJA KER PA VER ^ETWQ HIHAV 5TEVILKE ob MOJEGA ZDRAVNf-A BOM VESEt VSAKEGA M&lL A IfcA 7£ M P L 14f KOV L 1N ver-FL kCtfft "v ' " " TVOJ A L\A i V JMk __JL Želje otrok so zelo skromne. Božično obdarovanje je eden izmed projektov, v katerem so mladi, člani obeh omenjenih klubov, združili moči in pomagajo pomoči potrebnim. »Zbiramo materialna in finančna sredstva, iz katerih sestavimo prehransko-higienske pakete, name- njene druž i nam, ter jim s tem polepšamo boži čno-novoletne praznike. Za pridne otroke, ki pišejo Boži čku, pa nam njihove želje pomaga izpolniti širša javnost,« pravi Maks Lašič, predsednik Leo kluba Ptuj. Lani jim je uspelo s paketi obdariti 100 druži n in s tem izpolniti individualne želje več kot 200 otrok. Druži nam pakete in darila dostavijo či ani društev na dom v kostumih Boži čkov in ostalih pravljičnih bitij ter jim tako skušajo pričarati praznično vzdušj e, za katerega bi bili prikrajšani. To seveda terja tudi veliko angažmaja in prostega časa članov društev, ki pa to počno z velikim veseljem. Želje otrok so skromne: topla pižama, bunda, kakšna igrača, športni copati, starejše deklice prosijo za ličila, fantje za žogo ... Letos so izpolnili vse želje iz pisemc, zato je veselje na obeh straneh toliko večje. Pri uresničevanju želja jim pomagajo donatorji, sponzorji in mnogi drugi. Na facebook profilu so ustvarili tudi povezavo, preko katere se lahko tisti, ki želijo sodelovati, registrirajo, preberejo željo in jo pomagajo izpolniti. Zmeraj poskrbijo, da darila pridejo v prave roke. »Veselje otrok, ki nas spremlja vsako leto, nas vedno znova z velikim veseljem vrne k temu projektu, s ciljem polepšati praznike otrokom in družinam, ki si to res zaslužijo,« pravijo člani Leo in Rotaract kluba. Gre za enega njihovih največjih projektov. V obeh klubih so združeni mladi od 18. do 30. leta starosti. Ana Krajnc iz Rotaratc kluba Ptuj opaža, da je letos veliko pisem, v katerih so si otroci zaželeli zelo skromna darila, topla oblačila in obutev: »Nekaj, kar se nam zdi samoumevno. Najbolj pa me je ganilo pismo deklice, ki si je zase zaželela le zdravje in da bi njena mamica bila manj žalostna.« Maks Lašič iz Leo kluba Ptuj ugotavlja, da so družine njihovih obiskov in seveda daril izjemno vesele. Čeprav nimajo veliko, jih zmeraj z veseljem pogostijo s piškoti in sokom, kar jim ogreje srce. Božično obdarovanje je akcija, ki je posebna tudi po tem, ker je povezala oba kluba, njihovi člani decembra veliko časa preživijo skupaj, prav z namenom, da širijo humanitarnost in čut za sočloveka. »Veseli me, da smo se na Ptuju povezali praktično vsi dobrodelni klubi. Želim si, da se ta čut za humanitarnost prenese še naprej, da pomagamo čez vse leto. Skupaj zmoremo več, to je tudi naš slogan, zato smo akcijo lahko razširili za več kot dvakrat,« je zadovoljen Lašič. V obeh klubih pa medse vabijo tudi nove člane. Več jih bo, večji bo lahko obseg tovrstnih akcij, ki gotovo prispevajo k lepši prihodnosti. Dženana Kmetec W Willi K VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Na obzorju se bodo pojavile nove delovne naloge in dolžnosti, ki bodo od vas zahtevale precejšnje napore. V osebnem življenju boste v petek in soboto zelo občutljivi, zato pretita tako stres in prepir. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Še nekaj dni bo vaša zaveznica zvezda Venera, ki vam bo prinesla izboljšanje v ljubezenski zvezi. V soboto se posvetite izboljšavam v domačem okolju. V službi se vam bo nabralo veliko dela. petek • 22. decembra 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 -tfcfi....... m FINALE 9. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ril d J lir !>!jtmn ■ h Mone-Polje j Štajerski .radioPTUJ Največji Slovenski otroški festival in še ena neverjetna zgodba pevskih talentov slovenskih osnovnih šol. Posnetekfinala 9. sezone si lahko ogledate na TV Veseljak Golica: • nižja kategorija v soboto, 6. januarja, ob 20.00 • višja kategorija v nedeljo, 7. januarja, ob 20.00 Vabljeni k ogledu! VeUKA DOŽlCNA aODROdElNA AKCIJA PacTauje na moji dlani -Pošlji SMS z bESEdo NADLANIALI * NADLANI5 „ na 1919 Podjetja - vaših darov bomo veseli z nakazilom na o TRR: SI56 0215 0001 8478 105 - Rotary klub Ptuj. Informacije na radioptuj@radio-tednik.si. radioPTUJ Štajerski HvaIa! S Tvojo pOMOČjO bo dARilo Tudi NA TiSTi dlANi, kjER SiCER NE bi bilo. rad io cel ¡e novi tednik Pošljite SMS na številko 1919 - z SMS-om Nadlani boste darovali en evro, če boste zapisali Nadlani5, pa boste za otroke namenili pet eurou. Naj bo praznični december čas, ko stopimo skupaj in naredimo nekaj dobrega. )CITE|STAJERSKI TEDNIK_ biteJKivlačno MagWdjo Fotografije so simbolične NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: Datum naročila: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica E-naslov: Podpis: mi ! '.sWrttl ^feJissfî Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. decembra 2023 Mali oglasi NEPREMIČNINE STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PRODAMO - Ptuj, center - pogled na grad, samostojna, lepo vzdrževana hiša, 1.1961, 261 m2, zemljišče 855 m2, Cena:220.000€. Kontakt: ^ D c A y 051 455 010 • rcc/» «MA ujitjjuiu ^ POETOVIO 02/62088 16 www.re-max.si/Poetovio ARNUŠ r^V OKNA VRATA d.o.o. RAZNO OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO PRODAM kavč s posteljo in predalom, lepo ohranjen, ter dve oblazinjeni jedilni klopi, novi, dolžine 140 cm. Tel. 041 915 368. OSEBNI STIKI MOŠKI, 67 let, nekadilec, rad potuje, išče mlajšo damo ali gospo do 60 let za skupna potovanja. Zaželeno vsaj malo znanja angleščine. Možna trajna veza. Tel. 070 159 475. PVC okna, vrata, senčila 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj noua Relia www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KUPIM traktor, cepilnik, vitlo in druge priključke. Tel. 041 680 684. PRODAMO prašiče, 50 kg. Cena po dogovoru. Tel. 031 514 117. PRODAM prašiča, 250 kg, in 30 odojkov. Tel. 051 335 017. PRODAM svinjo, težko 260 kg. Tel. 02 755 31 21. PRODAM kosilnico Gorenje Muta okrogli priklop, generalno obnovljeno z Akme motorjem, 9 konjev, s koso 1,27 m dolžine in Akme motor, generalno obnovljen. Cena po dogovoru. Telefon 051 376 732. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj fry /RadioPtuj /RadioPtuj PROGRAMSKI NAPOVEDMK Z 61ASB0 DO SRCA Bodite 40-letnici Ans. Braneta Klavžarja I Starpoint prodajno okno I Koncert ans. ZADETEK 2018 I Tam v meglicah nad mursko vodo i Božično dogajanje na Vidmu l Božična prireditev na OŠ Videm I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja l Božična prireditev vrtca Markovci i Predavanje p. Karia Gržana i 100 let pihalne godbe Markovci i Starpoint prodajno okno i Video strani / Jstarši, dražba Radfe-Tednik Ptuj in Zavod za turizem Ptuj pripravljata 1 fledeUa, 31. december; ob 10.30 pred fTlestno hišo na Ptuju. Z mmi BODO SILVESTROVALI niKA ZORJfln in BQL ROK TER ZmAGOVALKA PROJEKTA OTROCI POJEJO ŽAHA STRmŠEK. ČAKAJO VAS ŠE SLADKA PRESEHECEnJA. DEDEK mRAZ in OTROŠKI ŠAmPAOlEC ZA SUPER SKOK V LETO 202M NADSTREŠKI HIR"^ v^i v III DG RAJ EL KBSS, radioPTUI Štajerski TEDNIK O dem Dravske elektrarne Maribor TTlEDIft imPEX Skupina ANpro Group petek • 22. decembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.segiila@radhHediiik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radioJtednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK Poti življenja so drugačne, kot si človek predstavlja v mladosti. Med smeh in veselje zaidejo solze in žalost, med načrte za prihodnost poseže kruta sedanjost, se naselijo vse sorte bolečine, tudi telesne, da človek pod težo omaga. Naši dragi in ljubljeni ženi in mamici Tanji Mesarec IZ BOROVCEV živeča v Nemčiji - Mainzu s solzo v očeh ob misli na tisti daljni 29. decembrski dan v letu 2013. Predvsem pa z iskreno hvaležnostjo, da smo te imeli in s srčnim spominom na vse dragocene skupne trenutke, ki jih bodo za večno ohranila naša srca. Tvoji hčerka Manca, sin Amadej in mož Vinko Ne budite naše mame, v sanjah k njej smo vsi prišli, se od nas je poslovila, v večnem miru naj zdaj spi... ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice Terezije Horvat IZ BUKOVCEV 171A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sovaščanom, ki ste pospremili našo mamo na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za opravljen obred, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir, hvala za darovane sv. maše in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate in hvaležna misel, luč je, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi Janeza Majcna Z MESTNEGA VRHA 61B se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste in nam še vedno v teh težkih trenutkih, stojite ob strani. Vsi žalujoči Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rad bi prišel, oh rad, a tja me več ne bo, ker vzel sem slovo. SPOMIN V teh dneh bo minilo eno leto od 30. 12. 2022, ko je moral zapustiti ta svet Anton Horvat IZ HAJDOŠ 78A 1941-2022 Vsi tvoji Umrli so Umrli so: Franc Šegula, Pacinje 35, roj. 1960 - umrl 14. decembra 2023; Miran Lesjak, Kidričevo, Čučkova ul. 7, roj. 1948 - umrl 14. decembra 2023; Janez Majcen, Mestni Vrh 61b, roj. 1944 - umrl 15. decembra 2023; Srečko Krajnc, Nova vas pri Ptuju 96, roj. 1973 - umrl 15. decembra 2023; Marija Strašek, roj. Debeljak, Grajena 68, roj. 1950 - umrla 16. decembra 2023; Alojz Meško, Polenci 16a, roj. 1946 - umrl 16. decembra 2023; Antonija Horvat, roj. Napast, Lovrenc na Dravskem polju 72, roj. 1930 - umrla 16. decembra 2023; Anton Angel, Kidričevo, Kajuhova ul. 9, roj. 1950 - umrl 16. decembra 2023; Angela Rogelj, roj. Solatnik, Ptuj, Trubarjeva ul. 7, roj. 1932 - umrla 17. decembra 2023; Marija Vuk, roj. Emeršič, Hrastovec 24f, roj. 1937 - umrla 17. decembra 2023; Terezija Horvat, roj. Pukšič, Bukovci 171a, roj. 1934 - umrla 18. decembra 2023; Ana Kacijan, roj. Turnšek, Hajdoše 28, roj. 1924 - umrla 18. decebra 2023; Angela Kodrič, roj. Kodrič, Strajna 12, roj. 1946 - umrla 18. decembra 2023; Jožef Munda, Apače 2a, roj. 1949 - umrl 18. decembra 2023; Ivan Lamberger, Dragonja vas 24, roj. 1966 - umrl 19. decembra 2023; Stanko Peteršič, Dornava 72, roj. 1940 - umrl 21. decembra 2023; Ivan Božidar Bohak, Ptuj, Žgečeva ul. 6, roj. 1935 - umrl 21. decembra 2023. £3 V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini. A kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ... In življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedek Janez Meznarič BUKOVCI 88, MARKOVCI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Mir in duhovniku Janezu Maučecu za opravljeno pogrebno slovesnost, hvala govornici Martini Horvat za poslovilne besede. Prav tako hvala Toniju Sotošku za odigrano skladbo in komornemu zboru Glasis za odpete pesmi. Zahvaljujemo se tudi za darovane sveče in maše. Vedno bo ostal v naših spominih in naših srcih. Žena Tilčka, hčerka Romana in sestra Marija z družinama Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo za večno ostal. SPOMIN Tako bo minilo eno leto, odkar si nas zapustil Franc Leber *2. 12. 1930 - f31. 12. 2022 Hvala vsem, ki obiščete njegov grob. Počivaj v miru! Žena Mira, sin Ljubo z ženo Jasmino ^rn KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 Štajerski Križem kražem petek • 29. decembra 2023 Ptuj • Lana Kostanjevec z novimi izzivi Ustvarjanje za bolj živo mesto Ptuj • Dobri mož v nakupovalnem središču Qcenter Božiček obdaril več kot 500 otrok Ptujska umetnica in ilustratorka Lana Kostanjevec se v zadnjem času vse bolj posveča Tudi letos je družba Radio-Tednik Ptuj skupaj s partnerji na različne načine poskrbela za ustvarjanju unikatnega nakita iz polimerne gline in epoksi smole ter pravih sušenih cvetlic praznično obdarovanje otrok. Med drugim smo v sodelovanju z nakupovalnim središčem v okviru lastne blagovne znamke Mizlola. Qcenter Ptuj organizirali prihod Božička, kije prav vsakemu otroku prinesel zelo lepo darilo. . Í) KrfitiS"^ Ta vključuje tudi izdelavo uhanov na klip, ki jih na trgu nakita zelo primanjkuje oz. jih sploh ni. Dejavna je tudi na drugih področjih umetnosti oz. ustvarjanja. Ima pa tudi svojo spletno stran, na kateri se predstavlja s svojimi izdelki. Izobrazila se je v vizualnem komuniciranju in trženju. Tako se ukvarja tudi z urejanjem izložbenih oken. Lani je uredila izložbo Art ateljeja v Murkovi ulici, kjer je tudi delala. V letošnjem letu je zgodbo nadaljevala, k sodelovanju sta jo povabila brata Nemec, ki imata na Prešernovi 11 podjetje GR Browery za proizvodnjo in prodajo pijač. Izložbeno okno lokala je odela v decembrsko pravljično podobo, v okviru katere so svoje mesto dobili njuni izdelki, med katerimi je tudi veliko zimskih čajev. V duhu prazničnega časa je poslikala tudi izložbena okna ptujskega TlC-a oz. Zavoda za turizem Ptuj. Izdeluje tudi plakate in ilustracije. V letu, ki se izteka, je s čudovitimi barvnimi ilustracijami opremila prvo ilustrirano otroško pravljico, ki jo je pisateljica Maja Horvat naslovila s Tulipanko. Pred tem pa je Lana s črno-belimi ilustracijami opremila tudi njen prvi mladinski sodobni roman Želim si postati ptica. Pogovarjata pa se že o novih skupnih projektih. Trenutno pa dela na svoji prvi otroški zgodbici, Lisička in zajček. Lana s svojo kreativnostjo in ustvarjanjem želi prispevati k bolj zanimivim in privlačno urejenim izložbam. Med letom je njihova podoba bolj žalostna, decembra jim praznična okrasitev to podobo sicer izboljša, a je tega še vedno premalo. Ni potrebno veliko, da izložba zacveti in dodatno nagovori kupce. Še največ tovrstnih OKNA, VRATA à -, GARAŽNA VRA^1 j www.naitors.si NAIS ORS, Tel.: 02 74113 BO. Mob: 031793 Z04 GoriSnica 1. GoriSnica Nasmejani obrazi otrok ob prihodu Božička so tisto, kar največ šteje. Foto: Črtomir Goznik Lana Kostanjevec je letos v praznično podobo odela nekaj izložbenih oken v starem mestnem jedru. Na fotografiji izložbeno okno GR Browery, proizvodnja in prodaja pijač, na Prešernovi 11. pozitivnih zgodb lahko najdemo v Prešernovi ulici, izjemna pa je izložba nove otroške butične trgovine Svet v malem v Miklošičevi ulici. „Načrtov za prihodnost mi ne manjka. Želim razširiti ponudbo blagovne znamke Mizlola. Veliko izzivov je povezanih z novo službo, tudi grafičnimi projekti," je še povedala Lana Kostanjevec. mg Dobri možje k pridnim otrokom decembra prihajajo drug za drugim. Miklavž, Božiček, dedek Mraz, prav vsi so dobrodošli. Naša medijska družba zraven ustvarjanja radijskih in časopisnih vsebin izvaja tudi razne prireditve, namenjene zelo širokemu krogu ljudi, od koncertov do dobrodelnih akcij. Tokrat smo s partnerji, ki nam pri takih dogodkih zmeraj pomagajo, nakupovalnim središčem Qcenter, skupaj obdarili kar 500 otrok. Bogata darila, polna sladkarij, sadja, pokrival, nalepk in marsičesa drugega, smo razdelili prejšnji teden in tako osrečili mnogo otrok. Naslednji v nizu zabavnih in veselih dogodkov bo Otroško silvestrovanje, ki ga 31. decembra ob 10. uri prirejamo na Mestnem trgu. Dženana Kmetec s> O za ribe Moje sardine Ba«^™^;^ odtisom. 00000000000000000<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: DK bo leto, ki prihaja, Letos je na Ptuju vse pravljično in čarobno, osvetljeno s tisočerimi lučkami. Pravljični je sejem, pravljično je drsališče, pravljični je vrtiljak in pravljični je Mestni trg. Vse, kar pa se je že dogajalo v pravljičnem decembru z bogatim otroškim in glasbenim programom, ter se še bo jutri in v nedeljo, do izteka le-tega, pa je potekalo pod motom Ptujčani za Ptuj. Da bi le bilo tako pravljično tudi leto, ki prihaja, uspešno za vse! Še danes in jutri si bo mogoče ogledati jaslice v pravljičnem gozdu Rdeča kapica v Krčevini pri Vurbergu. Poglej v muzej, praznične dejavnosti za družine, pa bodo potekale še do 2. januarja. Začeli so jih 23. decembra. Danes pa bo še ob enajsti uri potekalo brezplačno praznično obarvano družinsko vodstvo v ptujskem gradu za vse tiste, ki bodo kupili vstopnico. Zavod za turizem Ptuj in družba Radio-Tednik Ptuj tudi letos pripravljata doživeto in bogato silvestrovanje za najmlajše na Mestnem trgu, ki se bo začelo v nedeljo ob 10.30. Nastopila bosta Nika Zorjan in Rok iz BQL-a. S svojim nastopom pa bo razveselila tudi Žana Strmšek, zmagovalka 9. sezone Otroci pojejo v mlajši kategoriji. Na ptujskem silvestrovanju na prostem pa bo zabaval Recesija Band. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa je 21. decembra povabil na ogled razstave pod naslovom Kaj smo odkrili?, ki bo na ogled v Salonu umetnosti še do 21. maja 2024. Razstava je nastala v sodelovanju PMPO in PJP, d. o. o. (Kaja Stem-berger Flegar in Jasna Vinder). Av- torici razstave sta Iva Cigler in Mojca Vomer Gojkovič. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Planinsko društvo Ptuj 2. januarja vabita na tradicionalni pohod Po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri na dvorišču knjižnice. Po kratkem kulturnem programu se bodo odpravili po Prešernovi ulici in preko Panorame na grajensko stran do Potrčeve domačije. Od tu bodo nadaljevali pot na Drsteljo do domačije Matija Murka. Druženje bodo zaključili v Okrepčevalni Lacko v občini Destrnik. Turistična zveza Slovenije je izdala katalog športnih doživetij, ki bogatijo mladinski turizem. V njem so predstavljeni najboljši turistični športni produkti iz kar 30 slovenskih osnovnih šol ter 20 srednjih in višjih šol iz Slovenije, BiH, Srbije, Italije in Portugalske. Med 30 osnovnimi šolami turistične Foto: Črtomir Goznik Bo v letu 2024 MO Ptuj predstavila projekt za ureditev območja nekdanjega Koteksa ob Dravi? produkte na temo športni dosežki bogatijo mladinski turizem predstavljata tudi OŠ Ljudski vrt Ptuj z (Z)migaj se in OŠ Sveti Tomaž z Aktiviraj se po tomaževsko. OŠ Ljudski vrt je v okviru teme ustvarila nov turistični produkt, ki bo skozi šport in znamenitosti dodatno obogatil naše mesto Ptuj. Razmišljali so o tem, kako bi pritegnili mlade, da bi znamenitosti spoznali na drugačen način. Organizirali so športna doživetja po Ptuju (Z)migaj se. V OŠ Sveti Tomaž vabijo mlade in vse mlade po srcu, da se jim pridružijo na posebnem športnem dogodku. Pripravljajo športne igre, ob katerih bodo preizkusili svoje spretnosti in se potegovali na nagrade. Navdih so iskali v pastirskih igrah. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj je bil drugi ptujski mestni statut vrnjen iz Avstrije na Ptuj, ki ga je vrsto let hranila Nacionalna knjižnica na Dunaju, da leta 1983, bo prejel Jože Sok (Sodinci, Velika Nedelja). Danes sprašujemo, koliko je star ptujski Evropark. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (termalni park) in koledar Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za leto 2024. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. januarja 2024. f NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Koliko je star ptujski Evropark? $ Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.