Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Črna kronika Ptuj • Zakaj je Aktualno Podravje < Podjetništvo Slovenija • Do Kukovec napadel Omrežnina za vodo leta 2017 bo 180 Volgemuta ostaja enaka pogodbenih pošt O Stran 24 O Stran 6 O Strani 8 in 9 Ptuj, petek, 6. marca 2015 letnik LXVIII • št. 18 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 »I04t3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si t 61 Zavrč • Slovesno odprtje nove tribune in zmaga domačinov Dvojno zmagoslavje Zavrčanov Prav vsi govorci na sredini slovesnosti ob odprtju nove tribune v zavrskem športnem parku so poudarjali vlogo Romana in Mirana Vuka. Oba sta dejansko najzaslužnejša, da se lahko najmanjši slovenski nogometni prvoligaš odslej ponaša s sodobno tribuno s približno 1000 sedeži. »Priča smo odprtju petega najsodobnejšega stadiona v Sloveniji. Haložani smo potrpežljivi in vztrajni, danes pa nas preveva tudi ponos,« je v slavnostnem govoru poudarila Marta Bosilj in dodala: »Tukaj bodo imeli mladi odlično možnost treniranja!« Politika Ormož • Na seji posredovala policija O Strani 6 in 7 Podravje Ptuj • V starem mestnem jedru se umivajo v lavorju O Stran 9 Šport Košarka • Olgica v finalu državnega tekmovanja O Stran 12 Nogomet • Novi stadion krstili z prestižno zmago O Stran 11 ■iriff^p rm je in kdaj O Stran 7 Cvetko nepravno-obsojen: Je šlo za prikrito provizijo? O Stran 3 /¡&era zdravniški recepti« Zdravniku Ognjenoviku bodp sodili, sopbto|enka priznala krivdo Center iz rok Volkove v roke Javnim službam .¿■v _____■ Jfc "j 4% O Strani 2 in 3 O Strani 2 in 3 2 Štajerski Aktualno petek • 6. marca 2015 Ptuj • Javne službe prevzemajo šotor v Gajkah Kje imajo preveč zaposlenih in kdo Center ponovne uporabe Ptuj, ki je začel obratovati septembra lani, je v ponedeljek že zaprl svoja vrata. Ne sicer dobesedno, in najverjetneje pod novim imenom. Padajo pa že očitki partnerjev v tem projektu: kdo si je obetal denar od ptujske občine, pa v šotor v Gajkah? Visokoleteči načrti Centra ponovne uporabe (centra) so se na Ptuju očitno hitro razblinili. Po le nekaj mesecih od odprtja so se partnerji v tem projektu razšli. Najbrž dokončno, čeprav uradno še niso rekli zadnje. Center, ki so ga odprli na lokaciji zbirnega centra Gajke, je doslej deloval v sodelovanju socialnega podjetja Marinke Vovk, Javnih služb Ptuj in Mestne občine Ptuj. Po dogovoru ob odprtju naj bi ptujska občina in Javne službe Ptuj zagotovili materialne pogoje za delovanje, podjetje Vovkove - ta ima mrežo 9 centrov ponovne uporabe - pa logistiko in potrošni material. A očitno dogovor o partnerskem odnosu ni bil jasno opredeljen in ne zapisan. Vovkova naj bi računala na sredstva s strani občine za kritje najemnine, a ker jih ta ni zagotovila, Javne službe Ptuj pa ne želijo prevzeti še tega stroška, so se pri tem razšli. Uvodnik Višja položnica odvoza smeti zaradi „socialnega" podjetja?!? Od ponedeljka naprej Vov-kova več ne upravlja Centra ponovne uporabe na Ptuju; če dejavnost v šotoru na Gajkah ostane pod tem imenom, pa želi licenčnino v višini 480 evrov mesečno. Kar je precej visok znesek tudi za Alena Hodnika, direktorja Javnih služb Ptuj, ki so nov upravljavec šotora. „Možnost, da pokrijemo li-cenčnino, sicer še ostaja, a tudi drugačno rešitev imamo pripravljeno. Pogoji, pod katerimi so želeli delati dosedanji upravljavci, za nas niso bili sprejemljivi, zato smo upravljanje prevzeli sami," pojasnjuje Hodnik. Težava je kot zmeraj nastala zaradi zagotavljanja financ. Ker občina ni zagotovila sredstev za najemnino šotora (razlog naj Nehajte soditi, da ne boste sojeni Kako že pravijo: politika in Cerkev sta ločeni. Vsi pa vemo, da to ne drži. Politiki izrabljajo Cerkev, Cerkev politike. Roke si stisnejo, kadar je pač to potrebno. In tako so ponovno strnili vrste pred grožnjo, imenovano družinski zakonik. Tako je duhovnik naše župnije nedeljsko mašo pred obravnavo tegazakona v Državnem zboru, pa tudi župnijski listek Zvonček, zlorabil za širjenje enoumja o tem, kako novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje socialne in ekonomske pravice državljanov, kakopak negativno vpliva na Cerkev in življenje vernikov. Svoje prepričanje in prepričanje Cerkve je pričevalec evangelija še pospremil s svojo interpretacijo členov novele brez kančka dvoma v glasu. Tako je izpostavil, da je sprejet zakon grožnja nam in našim denarnicam. Tako je, denarnicam. Češ, koliko nas bodo sedaj stale umetne oploditve žensk v istospolnih skupnostih. Seveda gospod ni niti črh-nil o več stomilijonskih dolgovih mariborske nadškofije. Institucije, ki je namesto za duše svojih vernikov skrbela za finančne naložbe. Izza ambona (mize božje besede) je še poudaril, da se s sprejetjem novele omejujejo pravice staršev, da vzgajajo otroke v skladu s svojim prepričanjem, da se bo od zdaj naprej promoviralo istospolne prakse ter spremembe spola v vrtcih in šolah itd. Res ne vem, od kod ta interpretacija. Govoril je še o idealni družini, o ljubečem očetu in materi. Naj zgolj dodam, da je vsaka tretja ženska žrtev nasilja, podatki o pojavnosti družinskega nasilja pa nas tudi ne morejo navdati z optimizmom. Nikogar ne želim obsojati, navsezadnje vsak gleda na svet in si razlaga njegov potek, kot meni, da je prav. Toda ne odobravam, da se vero zlorablja za širjenje nazorov nekaterih. Saj ta ista vera tudi uči: Nehajte soditi, da ne boste sojeni. S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno se bo sodilo vam, in s kakršno mero odmerjate, s takšno bodo odmerjali vam. Izkazujte čast vsakršnim ljudem, ljubite vse svoje brate. Mojca Vtič bi bil tudi ta, da se je menjalo vodstvo občine, na čelu z županom), naj bi Vovkova predlagala, da se del stroškov delovanja Centra ponovne uporabe krije iz sredstev za ravnanje z odpadki. To bi po besedah Hodnika pomenilo zvišanje položnice za odvoz smeti, na kar pa ni pristal. Upoštevajoč dejstvo, da bi potemtakem Javne službe morale zagotoviti logistiko, infrastrukturo, brezplačno najemnino in materialna sredstva, Vovkova pa zgolj izdelke in zaposlene - izkupiček pa bi bil njen -, je bilo seveda to za Hodnika nesprejemljivo. Zato so ubrali drugo pot in dejavnost v šotoru prevzeli sami. Tam bodo zaposlili ljudi iz Javnih služb, a kljub prevzemanju te dejavnosti bodo izmed trenutno 138 zaposlenih, kolikor jih imajo, razmišljali o krčenju delovnih mest. In ravno to vidi Vovkova kot razlog, da ji pogodbe niso podaljšali. „Imajo preveč zaposlenih in ne vedo, kam z njimi. To ne bi smela biti dejavnost Javnih služb, socialnih podjetij se namreč ne bi smelo tako upravljati," je prepričana Vovkova. A tudi njene obljube o zaposlovanju ranljivih skupin se niso ravno uresničile. Na Ptuju so namesto obljubljenih štirih zaposlitev imeli le eno zaposleno, ki pa službe zaradi prenosa centra na Javne službe ni izgubila, ampak so jo prestavili v drug center. Vovkova sicer pravi, da niti ne želijo delati, kjer niso zaželeni, poudarja pa, da so ljudje Center ponovne uporabe na Ptuju odlično sprejeli. „Dejavnost smo jim pripeljali na dvorišče, in ker nismo imeli pogodbe podpisane, so nam dali odpoved, to je vsa filozofija," še pojasnjuje. O tem, da je vodenje v okviru njene mreže Centra ponovne uporabe imelo nekatere prednosti, priznava tudi Hodnik. Center ponovne uporabe na Gajkah To vidi predvsem v tem, da so izdelki lahko krožili med centri. A kot pravi, naj bi po Sloveniji v nekaterih občinah že obstajale podobne dejavnosti na zbirnih centrih in poskušali bodo v povezavi s temi početi enako: po določenem času izdelke, ki se niso prodali, enostavno odpeljati drugam. Ptuj • Začetek sojenja zaradi domnevno neupravičeno izdanih zdrav Soobtoženka krivdo priznala, z V sredo se je na ptujskem okrožnem sodišču začelo sojenje zdravniku ginekologu Dejanu Ognj ali uradnih pravic. Spomnimo. Ognjenovik naj bi neupravičeno spisal in izdal več receptov za draga zdravila. Recepti so bili izdani na imena in v breme zdravstvenega zavarovanja oseb, ki za boleznimi, za katere so bila zdravila predpisana, sploh niso bolehali. Pri izdaji receptov naj bi obdolženi zlorabil tudi štampiljke drugih zdravnikov, svojih sodelavcev. Kot so po obsežni kriminalistični preiskavi julija lani povedali policisti, naj bi storilci v letih 2012 in 2013 skupaj ponaredili 76 zelenih receptov za draga biološka onkološka zdravila v skupni vrednosti 500.000 evrov. Ker gre za res draga zdravila, ta predpisujejo po posebnem postopku in le za to pristojne osebe. Na predobravnavnem naroku sta obe strani, tožilstvo in obdolženi, predlagali zaslišanje več prič. Okrožna državna tožilka Diana Šeruga Sagadin je za zaslišanje predlagala priče, Foto: Črtomir Goznik Zdravila z domnevno spornimi recepti so se dvigovala v 17 lekarnah na območju Ljubljane, Maribora in Ptuja (lekarne Ptuj, Breg in Top-lek). Fotografija je simbolična. Znidaričeva krivdo priznala, Kolar se s tožilstvom še pogaja Na zatožni klopi skupaj z Ognjenovikom sedita medicinska sestra Vesna Žnidarič in Zdenko Kolar. Prva je krivdo za očitano kaznivo dejanje že priznala. Žnidariče-va je namreč Ognjenoviku, tako je priznala tožilstvu in sodišču, dala v roke svojo zdravstveno kartico in kartico na ime Natalija Zemljarič. Na vsako izmed kartic sta bila izdana recepta za po tri škatlice izjemno dragega zdravila Afinitor 10 mg; skupno torej šest škatlic. Ena škatla zdravila Afinitor stane dobrih 3.000 evrov, predpisuje se za zdravljene onkoloških obolenj. Za naklepno pomoč pri goljufiji je okrožna sodnica Katja Kolarič Žnidaričevi naložila devet mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta ter 1.054 evrov denarne kazni, ki jo mora plačati v roku 10 mesecev. Tudi obdolženi Zdenko Kolar se s tožilstvom pogaja o morebitnem priznanju krivde. V torek se bo Kolar v spremstvu svoje zagovornice pogovoril s tožilstvom, za sredo bo predvidoma sodnica Kolaričeva zanj razpisala predobravnavni narok. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG petek • 6. marca 2015 Aktualno Štajerski 3 želi le javni denar deloval še bo, ampak odslej pod upravljanjem Javnih služb Ptuj je izvisel, in kdo ima preveč zaposlenih, pa jih bo sedaj „porinil" 500 evrov zgolj za ime? Po besedah Hodnika se pravzaprav tudi v prihodnje ne bo veliko spremenilo. Izdelke bodo zagotavljali na tri načine: iz zbirnih centrov, odvoza kosovnih odpadkov in tistega, kar ljudje pripeljejo sami. Vse stvari bodo pregledali, jih pripravili za vnovično uporabo in bodo na voljo po simboličnih cenah. Vprašanje, ki ostaja, je le še, ali bodo ostali v mreži in plačevali licenčnino 480 evrov mesečno ali bodo raje delali pod drugim imenom (enako dejavnost) in teh nekaj sto evrov namenili za kaj drugega. Dženana Kmetec niških receptov dravniku bodo sodili enoviku. Obtožnica ga bremeni goljufije in zlorabe uradnega položaja ki so sostorilstvo pri izvršenem kaznivem dejanju že priznale, pa tudi zaposlene na gineko- loškem oddelku ptujske bolnišnice. Zagovornik obdolženega Ognjenovika je v dokazni spis Foto: Črtomir Goznik Ginekolog porodničar Dejan Ognjenovik je zaradi očitanega kaznivega dejanja v priporu od julija lani. Na sodišče je prišel vklenjen v lisice in v spremstvu dveh pravosodnih policistov. predlagal štiri postavke. Prvič: naj se iz kadrovske službe Splošne bolnišnice (SB) Ptuj pridobi evidenca o Ognjenikovi prisotnosti na delovnem mestu. Drugič: naj se od kadrovsko-fi-nančne službe SB Ptuj pridobijo podatki o tem, koliko je bolnišnica Ognjenoviku za storitve plačevala (op. a. poleg redne plače) še na njegov s. p.. Tretjič: da se preveri ura dviga posameznih zdravil v lekarnah. In četrtič: da se opravi izvedensko mnenje grafologa. Obdolženi Ognjenovik za zaslišanje predlaga direktorja Lekarniške zbornice Slovenije Milana Goluba, sodelavki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Nedo Toplek, Ljudmilo Belšak, Jurija Fursta, Rozeto Hafner, Alberta Petra Frasa, Tatjano Žvegla, Antonijo Šegula in Alenko Rak. Če (in ko) bo obdolženim krivda za domnevno storjena kazniva dejanja dokazana, jih najbrž pred sodiščem čaka še civilno-pravni postopek. V zvezi z domnevno neupravičenim izdajanjem dragih zdravil na recept so bili domnevno oškodovani ZZZS ter zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Adriatic. Mojca Zemljarič Marinka Vovk, hobotnica podjetij in evropski milijoni Marinka Vovk je ustanoviteljica mreže centrov ponovne uporabe, ki v Sloveniji delujejo na več lokacijah. Centri so se vzpostavili v sklopu projekta Use - reuse, ki sta ga sofinancirala Evropska unija ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Za projekt in centre ponovne uporabe je socialno ministrstvo v štirih letih namenilo okrog milijon evrov. Nosilec in izvajalec projekta je bil Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ) iz Slovenskih Konjic. Lastnik zavoda je Franc Zver, partner Marinke Vovk. V Ormožu je Vovkova ustanovila tudi socialno podjetje Center ponovne uporabe (CPU). Zanimiva je mreža podjetij, v katerih sta Vovkova ali njen partner Zver lastnika oziroma solastnika. Podjetja se lastniško prepletajo eno v drugo ali eno z drugim. Zver je 100-odstotni lastnik in prokurist v ORZ, ki je po podatkih Su-pervizorja v petih letih prejel 1,6 milijona evrov javnega denarja. Od tega okrog milijon za projekt Use - reuse. Preko ORZ ima Vovk lastniški delež tudi v RC Preko - razvojnem centru za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov s sedežem v Gornji Radgoni. RC Preko je od 2011 do 2014 prejel 1,4 milijona evrov javnega denarja. Nadalje je Zver 100-odstotni lastnik družbe Eko, registrirane za odvoz in deponiranje komunalnih ter drugih odpadkov s sedežem v Slovenskih Konjicah. Zver je direktor podjetja, Vovkova prokuristka. Iz javnih sredstev je podjetje Eko v dobrem desetletju prejelo nekaj več kot 42.000 evrov. Preko podjetja Eko Zver obvladuje večinski, skoraj 90-odstotni delež v ekološkem centru za aplikativno ekologijo EKO - TCE s sedežem v Vojniku. Vovkova je direktorica, Zver prokurist. Podjetje je v zadnjih šestih letih prejelo 122.000 evrov javnega denarja. Družba EKO - TCE je 100-odstotni lastnik socialnega podjetja CPU (Center ponovne uporabe) s sedežem v Ormožu. V zadnjih treh letih je CPU prejel 75.000 evrov javnega denarja. Direktorica CPU je Vovkova, Zver prokurist. Povezave med družbami smo povzeli po spletni aplikaciji Supervizor. Obstaja možnost, da sta Zver in Vovkova neposredno ali posredno lastnika oziroma solastnika še kakšnega podjetja. Pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev se najbrž mrežita še s podjetji svojih prijateljev ali formalno rečeno poslovnih partnerjev. Denimo tudi podjetje Echo iz Slovenskih Konjic, ki je sicer v 100-odstotni lasti Andreja Holobarja, je prejelo zajeten kupček javnega denarja: od leta 2003 do danes 1,6 milijona evrov. Velja dodati, da sta Holobar in Zver solastnika Ekološko raziskovalnega instituta Slovenske Konjice, v katerem je Zver prokurist, podjetje pa je prejelo dobrih 8.000 evrov javnih sredstev. Kot je razbrati iz nazivov in dejavnosti podjetij, se Zver in Vovkova ukvarjata z okolj-skimi rešitvami in socialnim podjetništvom. Vovkova je lani na listi stranke SD kandidirala za evropsko poslanko. Je naključje, da ji je prav socialno ministrstvo, v katerem ima stranka SD prevladujoči vpliv, za projekt Use - reuse dodelilo milijon evrov evropskega in državnega denarja? Novinarji časnika Delo so že leta 2012 razkrili tudi sporne posle Marinkine sestre Ane Vovk Korže, sicer profesorice na mariborski Filozofski fakulteti. Vovk Koržetova naj bi bila po poročanju Dela odgovorna za sporno porabo evropskih sredstev. Nepravilnosti so bile celo tako hude, da je šolsko ministrstvo izvajanje pogodbe za sofinanciranje projekta 2,4 milijona evrov vrednega projekta ustavilo in zahtevalo vračilo denarja. Podjetje EKO-TCE, v večinski lasti Franca Zvera, je bilo pri spornem projektu eno izmed podizvajalcev na projektu. O tem, kako hude so bile domnevne nepravilnosti na projektu, je novinar Rok Kajzer v Delu zapisal: »Odpoved pogodbe se bere kot obtožnica: večje nepravilnosti, kršitve pogodbe, plačani stroški, ki niso nastali, kršitev temeljnih načel javnega naročanja, kršitve zakona so se vztrajno ponavljale ...« In kot še dodaja Delov novinar, so se posli pri projektu delili po principu sorodstvenih ali prijateljskih vezi. Mojca Zemljarič Ptuj • Jože Cvetko nepravnomočno obsojen zaradi cipres Je šlo za prikrito provizijo? Sodnica ptujskega okrožnega sodišča Katja Kolarič je obdolženemu Jožetu Cvetku, nekdanjemu direktorju Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, za zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti včeraj izrekla deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. »Dokazani so objektivni in subjektivni znaki kaznivega dejanja. Slednje se je izvršilo na način, kot je zapisano v obtožnici tožilstva. Pri odločitvi o izreku sodbe sodišče ni imelo pomislekov. Pri izreku kazenske sankcije je sodišče upoštevalo dosedanjo nekaznovanost obdolženega in nizko protipravno pridobljeno premoženjsko korist (dobrih 6.000 evrov, op. a.), ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem,« je v izreku sodbe med drugim pojasnila sodnica Kolaričeva ter dodala, da bi lahko v tem primeru šlo tudi za »prikrito izplačevanje provizij«. Sodba ni pravnomočna, Cvetkov odvetnik Stanislav Klemenčič je na odločitev sodišča napovedal pritožbo. Sojenje v primeru »ciprese«, v katerega so vpleteni KP Ptuj in nekdanji direktor Cvetko ter Občina Majšperk in njen direktor občinske uprave v odstopu Gorazd Ladinek, smo v Štajerskem tedniku podrobno spremljali nekaj mesecev. Včerajšnja obravnava, na kateri je bila Cvetku izrečena obsodba, je z dvakratno prekinitvijo trajala dve uri in pol. Zaslišani sta bili še dve priči, tožilstvo in obramba sta podala zaključna govora, nato je do izreka sodbe sledilo pol ure odmora. Podrobneje o dogajanju na zadnji obravnavi in še nekaterih ozadjih primera pa v torkovi izdaji Štajerskega tednika. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. marca 2015 Ptuj • Še o podhodu pod železniško postajo „Vlak je v tem času povozil 22 ljudi" Po objavi članka o nefunkcionalnosti podhoda pod železniško postajo za nekatere skupine ljudi se je v naši redakcijo oglasil Jože Majcen, ki je postajo vodil ravno v času izgradnje podhoda, pred sedmimi leti. Z napisanim se je strinjal in dejal, da je skrajni čas, da se stvari uredijo. Pojasnil pa je, zakaj so takrat naredili tak podhod in kje vidi vlogo občine, ki bi po njegovem lahko problem rešila s precej majhnim finančnim vložkom. Foto: Črtomir Goznik Jože Majcen je bil vodja železniške postaje Ptuj polnih 17 let, skoraj toliko časa je sočasno vodil še vse železniške postaje od Pragerskega do hrvaške meje. Odzval se je na članek, ki smo ga v našem časopisu objavili pred dvema tednoma, v katerem smo poročali o težavah, ki jih imajo občani pri uporabi podhoda pod železniško postajo. Kot je dejal, je bil zelo pozitivno presenečen, da so se ljudje končno oglasili in povedali, da je stvari treba urediti. Čeprav je bil podhod zgrajen z njegovo zaslugo in po njem nosi tudi ime, pa se zaveda vseh pomanjkljivosti, obenem pa trdi, da je bil velik dosežek že to, da so ga sploh zgradili. „Trudil sem se leta in leta, da smo ga sploh naredili. A ljudje me ustavljajo, češ, kakšen podhod ste zgradili. V prvih projektih za obnovo proge je bil načrt, da se podhod naredi le do 2. perona. Vztrajal sem, da se podaljša do ceste, saj sem vedel, da je na drugi strani veliko trgovskih centrov in da je ta povezava pomembna. To sem dosegel s težavo in takoj po izgradnji leta 2007 šel v pokoj," se spominja Majcen. Pravi, da je sicer imel posluh tudi na ptujski občini, ki jo je takrat vodil župan Štefan Če-lan, a težave pri financerju, Slovenskih železnicah, takrat ni predstavljal le denar, temveč dejstvo, da je bilo treba projekt ponovno v celoti spreminjati, če bi podhod želeli zgraditi drugače. Majcen je upal, da bo kdo njegovo delo nadaljeval, saj je podhod dovolj širok, da se da prilagoditi in da bi bil primeren tudi za kolesarje, otroške vozičke, invalide, pa tudi vožnjo kovčkov. Majcen potrjuje, da tak, kot je projektiran, sploh ni bil namenjen drugim kot le pešcem. Kanal, ki je ob stopnicah, sploh ni mišljen za kolesarje, ampak za odvodnjavanje. „Takrat so na železnicah in ministrstvu za okolje dejali, da bomo izboljšave delali naknadno, a podhod stoji že polnih sedem let tak, kot je bil zgrajen," še dodaja Majcen. Veseli ga, da je širok dovolj in da je prepozno, da se da prilagoditi tako, da bo ustrezen za vse. Prepričan pa je, da je tako kot za potnike izjemno pomemben tudi za vse Ptujčane. „V času, ko sem bil vodja postaje, sem vztrajal in dosegel vsaj nekaj, sedaj pa je čas, da se še kaj izboljša. Vse napore sem vložil v ta projekt, saj sem videl preveč mrtvih na tej železniški progi. Največ jih je bilo ravno med dravskim mostom in železniško postajo. V času, ko sem delal, je povozilo kar 22 ljudi, eno občanko direktno pred mojimi očmi. In če smo s tem podhodom rešili vsaj eno življenje, smo naredili veliko," pravi Majcen in dodaja, da je na potezi ptujska občina, ki bi po njegovem stvar lahko v sodelovanju s Slovenskimi železnicami uredila z minimalnim vložkom. Seveda smo se pozanimali, ali se o kakšni rešitvi razmišlja in iz MO Ptuj dobili naslednji odgovor: »Tudi v Mestni občini Ptuj si želimo ureditev podhoda na železniški postaji Ptuj, da bo prijaznejši kolesarjem. Za ureditev klančine (ob stopnicah) za kolesarje je treba izdelati tehnično rešitev in zagotoviti sredstva za gradnjo, za kar je pristojen upravljavec podhoda. To so Slovenske železnice. Mestna občina Ptuj je že vzpostavila kontakt s projektantom podhoda in Slovenskimi železnicami, SZ-Infrastruktura, d. o. o., da se preuči in najde tehnična rešitev.« Dženana Kmetec Podravje • Kako so si v preteklem letu zdravstveni dom: Občine za mrliške ogle Mrliškopregledno službo ureja Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliškopregledne sl nim zavodom, običajno z zdravstvenim domom z območja občine. Z omenjeno pogodbo se n »Ministrstvo za zdravje ni nikoli dajalo usmeritev, kakšna naj bo cena mrliškega pregleda, k Občine Podravja so v letu 2014 za storitve mrliških ogledov skupno plačale skoraj polnih 70.000 evrov; največ je za to storitev plačala občina Slovenska Bistrica, najmanj pa občina Zavrč. Ormož V lanskem letu je ormoška občina iz svojega proračuna za mrliške oglede plačala 5.517,09 evra, v kar pa niso vštete sanitarne obdukcije. Občina nima sklenjene posebne pogodbe z nobenim zavodom oz. izvajalcem za opravljanje mrliških ogledov. »Večino mrliških ogledov, plačnih v letu 2014, je opravil Zdravstveni dom Ormož, katerega soustanoviteljica je Občina Ormož. Ko umrejo naši občani izven občine (začasno prebivališče, v domih upokojencev), opravijo obdukcije tisti izvajalci, ki izvajajo obdukcije na tistem območju. Tako so bili v lanskem letu drugi izvajalci mrliških ogledov Zdravstveni domovi Ptuj, Maribor in Murska Sobota,« so sporočili iz ormoške občinske uprave. Ob tem so dodali: »Občina je pred leti podelila koncesijo zdravnikom, ampak ne samo z namenom za opravljanje mrliških ogledov. Konce-sionarji imajo z Zdravstvenim domom Ormož podpisano pogodbo o sodelovanju, kjer je med drugim tudi določeno, da je obveznost koncesionarja tudi opravljanje mrliških pregledov. Sopodpisnik te pogodbe je tudi Občina Ormož.« Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi je lansko leto za mrliške oglede plačala natanko 1.629,06 evra. Posebne pogodbe za opravljanje mrliških ogledov nimajo podpisane, prav tako niso no- benemu zasebnemu zdravniku podelili koncesije za opravljanje te storitve. Sveti Tomaž V letu 2014 je občina Sveti Tomaž iz svojega proračuna za mrliške oglede namenila 2.680 evrov. Mrliške oglede opravlja Zdravstveni dom Ormož, prav tako kot v Središču ob Dravi pa tudi v Svetem Tomažu doslej niso podelili koncesije za opravljanje te storitve nobenemu koncesionarju. Cerkvenjak Občina Cerkvenjak je v lanskem letu za plačilo mrliških ogledov namenila 1.461,17 evra. »Pogodbo imamo sklenjeno z Zdravstvenim domom Lenart, mrliške oglede pa izvajajo tudi drugi zdravstveni domovi, npr. v Domovih za ostarele lokalni ogledniki,« so še sporočili z občine. Juršinci Po besedah direktorice občinske uprave Občine Juršinci Saše Golob Hodnik so v lanskem letu za plačilo mrliških ogledov porabili 875,58 evra. Za opravljanje mrliških pregledov imajo sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Ptuj. Lenart Občina Lenart je v letu 2014 za mrliške oglede plačala 3.548,90 evra. Za opravljanje mrliških ogledov imajo sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Lenart. Sveta Ana »V občini Sveta Ana imamo sklenjeno letno pogodbo o opravljanju mrliškopregledne službe z ZD Lenart. Letni stro- šek v letu 2014 je bil 1.227,33 evra za osem ogledov,« je pojasnil občinski tajnik od Svete Ane Viktor Kapl. Sveti Andraž v Slov. goricah Občina Sveti Andraž v Slov. goricah je v lanskem letu za plačilo mrliških ogledov namenila 1.366 evrov. Pogodbo za opravljanje mrliških ogledov imajo sklenjeno z Zdravstvenim domom Ptuj. Sveta Trojica v Slov. goricah Po besedah direktorja občinske uprave Srečka Aleksandra Padovnika so v lanskem letu za namene mrliškopregledne službe in obdukcij plačali 3.758,17 evra. Kot so še sporočili, imajo za opravljanje mrliških pregledov sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Lenart. Trnovska vas »V letu 2014 smo namenili plačila mrliških oglednikov 618 evrov. Pogodbo imamo sklenjeno z javnim zavodom Zdravstveni dom Ptuj,« je pojasnil direktor občinske uprave Občine Trnovska vas Jože Potrč. Poljčane Za plačilo mrliških ogledov je Občina Poljčane lani porabila 1.448,37 evra. Pogodbe za opravljanje mrliških ogledov nimajo sklenjene, sicer pa to opravljajo pristojni zdravniki na območju občine v okviru javnega zavoda Zdravstveni dom Slovenska Bistrica, katerega soustanoviteljica je Občina Poljčane, ter dva zdravnika koncesionarja v Poljčanah v okviru koncesije, ki jima je bila podeljena za opravljanje zdravstvenih storitev. Slovenska Bistrica Za plačilo mrliških ogledov je Občina Slovenska Bistrica lani namenila 14.009 evrov. »Ogled opravi tisti zdravnik Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica, ki je v tem času dežuren. Opravljajo jih vsi zdravniki, ki imajo podeljeno koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti,« je pojasnila Irena Jereb, vodja oddelka za družbene zadeve. Po informacijah so v eni izmed občin od svojca pokojnika zahtevali, da povrne stroške mrliškega ogleda. Ali je to dovoljeno ali ne, smo povprašali na ministrstvo za zdravje, kjer so odgovorili: »Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliškopregledne službe ne določa, da bi občina lahko zahtevala povrnitev stroškov mrliškega pregleda od svojcev pokojnega. Menimo, da gre tu za del zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba, saj mrliškopregledno službo lahko opravljajo le javni zdravstveni zavodi in zdravniki zasebniki, ki imajo koncesijo. To pomeni, da gre za javni interes in v takem primeru bi težko zahtevali povračilo stroškov mrliškega pregleda od svojcev. Ne nazadnje omenjeni pravilnik točno določa, kdaj se opravi mrliški pregled in morebiti tudi obdukcija.« petek • 6. marca 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 )ovi oblikovali cene mrliških ogledov de plačale dobrih 70.000 evrov užbe, ki v 4. členu določa, da mrliško pregledno službo zagotovi občinski organ, pristojen za zdravstvo, s pogodbo s pristojnim zdravstve-ied drugim določi višina povračila zdravstvenemu zavodu za delo zdravnika in znesek povračila zdravniku od vsakega mrliškega ogleda. er je to stvar posameznega zdravstvenega zavoda oziroma pogodbe med njim in občino,« pravijo na zdravstvenem ministrstvu. Cenik storitev mrliškopreglednih služb - ZD Ormož, ZD Ptuj, ZD Lenart in ZD Slovenska Bistrica Cene se določajo brez pravilnika Pravilnik o zdravniški tarifi, ki določa cene mrliških ogledov in je v pristojnosti Zdravniške zbornice v Sloveniji, ne velja več. Ministrstvo za zdravje o tem, ali se morebiti pripravlja nov pravilnik, ni seznanjeno. Odgovora Zdravniške zbornice, ali pripravljajo nov pravilnik in kdaj bi ta lahko stopil v veljavo, kljub večkratnim pozivom nismo prejeli. S podatkom, na kakšen način zdravstveni zavodi oblikujejo cene mrliških pregledov, Ministrstvo za zdravje ni seznanjeno. »Lahko pa predpostavljamo, da verjetno na podlagi omenjenega, sedaj ne več veljavnega pravilnika,« so pojasnili na ministrstvu. Naziv mrliškega ogleda ZD Ormož ZD Lenart ZD Ptuj ZD Slov. Bistrica Navadni mrliški ogled Delovnik - dan 56,70 € 68,00 € * 56,70 € 56,70 € Delovnik - noč 113,40 € 137,00 € * 113,40 € 113,40 € Sobota in nedelja, praznik - dan 113,40 € 137,00 € * 113,40 € 113,40 € Sobota in nedelja, praznik - noč 170,10 € 205,00 € * 113,40 € 113,40 € Na zahtevo organov pregona s poročilom Delovnik - dan 100,80 € 121,00 € * 100,80 € 100,80 € Delovnik - noč 201,60 € 243,00 € * 201,60 € 201,60 € Sobota in nedelja, praznik -dan 201,60 € 243,00 € * 201,60 € 201,60 € Sobota in nedelja, praznik - noč 302,40 € 364,00 € * 201,60 € 201,60 € * V ZD Lenart k objavljenim cenam prištejejo še do 5 odstotkov manipulativnih stroškov. Cena prevoženega kilometra je v ZD Ormož: 0,67 €, v ZD Lenart jo obračunajo po 0,79 € Foto: Črtomir Goznik Makole Občina Makole je lani za plačilo mrliških ogledov namenila 876,30 evra. »Pogodbe za opravljanje mrliških ogledov nimamo sklenjene z nobenim izvajalcem,« je povedal Matjaž Kopše z makolske občinske uprave. Opravljajo pa to nalogo zdravniki Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica oziroma zdravnica v Makolah v okviru koncesije, ki ji je bila podeljena za opravljanje zdravstvenih storitev. Majšperk Občina Majšperk je v letu 2014 namenila za plačilo mrliških ogledov 2.407,50 evra, pogodbo za opravljanje teh nalog pa ima sklenjeno z Zdravstvenim domom Ptuj. Kidričevo V občini Kidričevo so v letu 2014 za plačilo mrliških ogledov za svoje občane plačali 2.801,71 evra. Za opravljanje te dejavnosti imajo sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Ptuj, zasebnim zdravnikom pa niso podeljevali tovrstne koncesije. Podlehnik Tudi v občini Podlehnik imajo za opravljanje mrliških ogledov podpisano pogodbo z javnim zavodom Zdravstveni dom Ptuj. V lanskem letu so za mrliške oglede za svoje občane plačali 580 evrov, v letošnjem proračunu pa imajo rezerviranih za ta namen 1.000 evrov. Zavre V občini Zavrč so za plačilo mrliških ogledov za občane lani porabili 365,13 evra. Za opravljanje mrliških ogledov imajo sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Ptuj, zaradi tega niso podelili koncesije za to dejavnost nobenemu zasebnemu zdravniku. Žetale V občini Žetale so v letu 2014 za plačilo mrliških ogledov za občane porabili 985 evrov. Pogodbo za opravljanje mrliških ogledov pa imajo sklenjeno z Zdravstvenim domom Ptuj in ne s katerim od zasebnih zdravnikov. Dornava V občini Dornava so lani za mrliške oglede planirali 2000 evrov, koliko so dejansko porabili, pa Natalija Marin iz občinskega tajništva ni vedela povedati. Pogodbo za opravljanje te storitve imajo sklenjeno z ZD Ptuj. Ptuj V občini Ptuj so lani za mrliške oglede izplačali 5.389,98 evra. Mestna občina ima sicer za te storitve sklenjeno pogodbo z Zdravstvenim domom Ptuj. Koncesije za to dejavnost niso podelili. Hajdina V občini Hajdina pa so za mrliške oglede lani izplačali skupno 3.552,65 evra. Pogodbo za opravljanje mrtvoogledov imajo sklenjeno z Zdravstvenim domom Ptuj, koncesije niso podelili. Videm V lanskem letu je bilo na postavki za zdravniško pregledno službo v občini Videm pora- bljenih 7.070,86 evra; pri tem ne gre samo za plačilo mrliških ogledov, pač pa tudi za stroške obdukcij, ki jih je morala občina plačati UKC Maribor. Pogodbo za mrliške oglede imajo v Vidmu sklenjeno s ptujskim zdravstvenim domom. Markovci Stroški mrliških ogledov so bili v letu 2014 2.081 evrov, pogodbo o tem pa imajo sklenjeno z Zdravstvenim domom Ptuj. Destrnik Občina Destrnik je v letu 2014 za plačilo mrliških ogledov namenila 1.777 evrov, mrliške oglede za njih opravlja ZD Ptuj, koncesije za opravljanje te dejavnosti doslej niso podelili, prav tako nimajo sklenjene pogodbe. Cirkulane Občina Cirkulane je za plačilo mrliških ogledov v letu 2014 plačala 1.117 evrov. Mrliške oglede za njih opravlja ZD Ptuj, koncesije za opravljanje te dejavnosti doslej niso podelili. Gorišnica Občina Gorišnica je v letu 2014 za plačilo mrliških ogledov namenila 1.802 evra. Občina nima sklenjene pogodbe, prav tako ni podelila koncesije zdravstvenemu zavodu. Storitve mrliških ogledov za občino Gorišnica opravlja ZD Ptuj. Monika Levanič, Mojca Vtič, Dženana Kmetec, Mojca Zemljarič, Martin Ozmec, Miha Šoštarič in Jože Šmigoc 6 Štajerski Podravje petek • 6. marca 2015 Ormož • Napeto stanje na seji občinskega sveta Nepričakovan škandal: posredovati je Na začetku 4. redne seje ormoškega občinskega sveta so se svetnikom v sejni dvorani pridružili razočarani prebivalci, ki nočejo, da Ob uvodni odsotnosti župana Alojza Soka, ki se je naknadno pojavil v sejni dvorani, je občinsko sejo vodil podžupan Mirko Novak. Po sprejetju dnevnega reda je občinske svetnike s povzetkom regijskega izvedbenega načrta na področju socialnega varstva za obdobje 2014-2016 za podravsko statistično regijo seznanjal Bojan Burgar, ko je Danilo Kosi, ki je bil na čelu nekaj več kot 20 krajanov Dobrave, Litmerka, Pavlovcev in Har-deka, želel od predsedujočega besedo. Svetnike je hotel seznaniti z njihovo zahtevo, da se ponovno govori o že sprejetem sklepu za pripravo dokumentacije za ureditev centra za odpadke na območju nekdanjega glinokopa oz. Hardeške šume. Novak ga je poprosil, da počaka do konca Burgarjeve predstavitve ter nato predstavi želeno. Kosi je pristal na ponujeno. Večina svetnikov Kosiju ni prisluhnila Medtem se je prisotnim v dvorani pridružil župan Sok, ki se je skupaj z Novakom odločil, da Kosiju, ki je sicer uslužbenec ormoške občinske uprave in že dlje časa v sporu z vodstvom občine, ne dasta besede. Pričelo se je prerekanje, zato je Novak odredil 15-minutni odmor, ki ga je Kosi izkoristil ter sedmim svetnikom - drugi so skupaj z županom zapustili sejno sobo - predstavil razlog prihoda ogorčenih občanov na sejo občinskega sveta. »Mi smo tukaj, ker občina izvaja neki solo projekt izgradnje Centra za odpadke v Hardeški šumi,« je dejal ter spomnil, da je država sprejela operativni program na področju odlaganja odpadkov, v katerega ormoškega centra ni predvidela. Kosi je obžaloval, da vodstvo občine ni uvrstilo problematike izgradnje novega odlagališča na dnevni red tokratne seje, dodal pa je, da ogorčeni prebivalci niso proti sortirnici odpadkov, ampak proti odlagališču, na katerega bi se vozili odpadki tudi iz drugih slovenskih krajev. »Borili se bomo še naprej,« je dejal Kosi. Policija ni zaznala kršitev Ob odhodu iz sejne dvorane je Kosija in somišljenike čakalo presenečenje. Soočiti so se morali s policisti, ki jih je poklical župan Sok. Bojan Kitel, vodja službe direktorja Policijske uprave Maribor, nam je potrdil, da je operativno-komunikacij-ski center Maribor 2. marca ob 17.08 prejel prijavo, »da skupina oseb moti sejo občinskega sveta v občini Ormož, ki so jo prekinili«. Na teren so bile napotene tri policijske patrulje. »Na kraju je bilo ugotovljeno, da so na javno sejo v prostore ormoškega gradu prišli člani Civilne iniciative Ormož, ki nasprotujejo novi lokaciji odlagališča smeti v Ormožu. Policisti so na kraju z zbranimi obvestili ugotovili, da do kršitve javnega reda in miru ni prišlo. Zadeva je zaključena z uradnim zaznamkom,« je dodal Kitel. Nezaslišan škandal Ko so se policisti ukvarjali s Kosijem in ostalimi prebivalci štirih zaselkov, je Sok nadaljeval sejo občinskega sveta. Preden so se posvetili gradivu, je ormoški župan spregovoril še nekaj besed o incidentu. »Občani imajo pravico priti na sejo, ne morejo pa le-te motiti. To pa je nezaslišan škandal. Glede na to, t-1 ( W jT a j» Ormoškim občinskim svetnikom so se na seji pridružili tudi nasprotniki gi Sp. Podravje • Pred ponedeljkovo sejo kolegija županov Omrežnina za vodo ostaja enaka Župani občin Sp. Podravja bodo na ponedeljkovi seji kolegija med drugim razpravljali o predvideni višini omrežnine za oskrbo s pitno vodo na območju 19 občin s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter Slovenskih goric. Kot je za naš časopis povedal direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec, je predlog koncesionarja, da višina omrežnine ostane na ravni sedanje, torej 3,94 evra brez DDV (4,32 evra z DDV). Po predlogu KP Ptuj bi omrežnina za oskrbo s pitno vodo ostala nespremenjena naslednja štiri leta. Na ponedeljkovi seji bodo župani prisluhnili še poročilu direktorice Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja Alenke Korpar, problematiko urgentnega centra Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča bo predstavil direktor Andrej Levanič. Navzoči na seji kolegija bodo razpravljali o predlogu direktorice Vrtca Ptuj Božene Bratuž o spremembi načina sofinanciranja bolnišničnega oddelka vrtca. Prisluhnili bodo pobudi ZRS Bistra Ptuj o možnostih predstavitve regije Spodnje Podravje na svetovni razstavi Expo Milano 2015, predstavljen pa bo tudi projekt Dravska kolesarska pot. MZ Ptuj • Zavod Dornava obnavlja na Vičavi Prazni prostori končno dobivajo tudi vsebino Še eno izmed stavb na območju stare vojašnice na Vičavi obnavljajo, in sicer za potrebe Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava. Tja nameravajo preseliti prostore varstveno-delovnega centra iz Budine, kjer trenutno nimajo najboljših pogojev. Vrednost investicije je okrog 450.000 evrov, v nove prostore pa naj bi se preselili prihodnje leto. Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava ima trenutno 415 uporabnikov, od tega jih je večina v institucionalnem varstvu, precej pa jih je tudi v dnevnih centrih. Ti delujejo v Dornavi, Ormožu, Mariboru in na Ptuju. Prostori, ki jih imajo v krajevnem domu v Budini, niso najprimernejši in ne služijo najbolje svojemu namenu. Prav zato je direktorica Zavoda Dornava Ida Jur-gec iskala primernejše prostore in prostori na območju stare vojašnice se ji zdijo odlični. Kot poudarja, so jih pred petimi leti dobili v upravljanje od države. Stekli so dogovori in v lanskem letu, jeseni, se je začela tudi prenova. Doslej so vložili okrog 54 tisoč evrov sredstev, toliko so jih namreč dobili od države. Potrebujejo pa še znatna finančna sredstva, skupaj je investicija ocenjena na 450 tisočakov, in tudi na preostala sredstva računajo v največjem delu iz državnega proračuna. Prav zato še datum selitve ni zanesljiv, a če bo šlo vse po načrtih, bi se lahko selili prihodnje leto. Streha, okna, vrata, stropi in električna napeljava, vse to je že urejeno. „Zelo se veselimo novih prostorov, ki bodo tudi na lepi poziciji. Načrtujemo tudi trgovino, v kateri bomo ponujali svoje izdelke," pojasnjuje Jurgečeva in dodaja, da je velika prednost tudi to, da v teh prostorih ne bodo imeli najemnine. Prostor pa bo namenjen za 30 uporabnikov, sedem manj jih je sedaj v Budini. V vseh dnevnih centrih ima Zavod Dornava skupaj 96 uporabnikov. Dženana Kmetec Uporabniki Zavoda Dornava se bodo iz Budine na Vičavo preselili predvidoma prihodnje leto. Zavod Dornava ima skupaj 415 uporabnikov. 52 jih je v devetih stanovanjih in dveh hišah. Ptuj • O delu čet Duši jih pr je prava s Svetniki ptujske četrtne sku Ormoški cesti in na neurejen pričakujejo pomoč in razume Novoizvoljeni člani sveta ČS Jezero so na 3. redni seji poudarili nujnost zagotavljanja večje prometne varnosti ob Ormoški cesti, na kar tam živeči krajani opozarjajo že leta in leta (vsaj tri mandate, to je 12 let). Najmanj, kar bi bilo treba urediti, sta pločnik in kolesarska steza, in to od Spuhlje do Ptuja. Ob napovedi, da se gradnja hitre ceste Ptuj-Ormož odmika oziroma da ta cesta najbrž nikoli sploh ne bo zaživela, so svetniki ČS Jezero izrazili zaskrbljenost, da bo Ormoška v prihodnje še bolj obremenjena, kot je trenutno, s tem se zmanjšuje prometna varnost. Pereč je zlasti tovorni promet, ki se vali skozi ta del Ptuja. Poleg prometne problematike na območju ČS Jezero v oči bode tudi tamkajšnji športni park. S stanjem, kot je, svet ČS ni niti najmanj zadovoljen. »To območje si imena športni park niti ne zasluži. To sta samo 'fli-ka' asfalta in propadajoča lopa. Res je, da smo ČS, ki ima na svojem območju največ športnih površin na prebivalca - ptujski mestni stadion. A je problem, ker do teh površin nimamo dostopa. Športni park Budina je v katastrofalnem stanju. Zato bomo na MO Ptuj apelirali, da Foto: Arhiv petek • 6. marca 2015 Podravje Štajerski 7 morala policija i občina v opuščenem glinokopu uredi odlagališče odpadkov. Foto: Miha Soštarič radnje regijskega centra za odlaganje odpadkov. da je Danilo Kosi, naš občinski delavec, skakal v besedo, sem ga opozoril, da preneha, sicer bom poklical policijo. To sem tudi storil.« Dotaknil se je tudi teme, o kateri bi radi nasprotniki odlagališča v opuščenem glinokopu govorili na občinski seji. Postregel je s podatkom, da bo 19. marca v Domu kulture Ormož predstavitev prostorskih načrtov za Hardeško šumo, kjer se bodo seznanili s postopki ter predlagali pripombe na razgrnjene dokumente. Združujejo javne zavode V senci dogodkov, ki so se končali v policijski beležki, so člani ormoškega občinskega sveta sprejeli nekaj pomembnih dokumentov. Tako so dvignili roke za operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki podaja smernice občini za potrebna vlaganja na omenjenem področju. Približuje se namreč leto 2018, ko se izteče rok za ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po celotnem območju občine. Kjer ni mogoče zgraditi kanalizacijskega omrežja, je treba pristopiti h gradnji individualnih či- Cene v vrtcih bodo nižje V času slabih novic in podražitev spodbudna novica za vse starše, ki imajo otroke v vrtcih v ormoški občini. Zaradi vrste varčevalnih ukrepov, ki so posledica gospodarske situacije, in stabilizacije javnih financ bodo od 1. aprila letos veljali novi ceniki programov predšolske vzgoje. V vzgojno-izobraževalnem zavod u Vrtec Ormož so nove mesečne cene naslednje: v oddelkih od 1. do 3. leta 441,28 evra (sedaj 469,39 evra), v oddelkih od 3. do 6. leta 308,22 evra (337,25 evra) ter v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta 343,39 evra (374,69 evra). V Osnovni šoli Ivanjkovci so nove cene naslednje: v oddelkih od 1. do 3. leta 448,82 evra (469,39 evra), v oddelkih od 3. do 6. leta 305,12 evra (337,25 evra), v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta pa 341,15 evra (374,69 evra). Nove cene v Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu pa so za programe predšolske vzgoje naslednje: v oddelkih od 1. do 3. leta 449,78 evra (469,39), v oddelkih od 3. do 6. leta 306,08 evra (337,25), v kombiniranih oddelkih od 2. do 6. leta pa 341,56 evra (374,69). stilnih naprav oz. nepretočnih greznic. Občina naj bi pri tem s finančnimi sredstvi pomagala svojim prebivalcem, vendar, kot so ugotavljali, to pri vedno večjih zahtevah države ter primanjkljaju sredstev v proračunu ne bo mogoče. Zato pričakujejo, da bo država od Evropske unije izpogajala nov datum za izvedbo tega programa. Tokrat so ormoški občinski svetniki potrdili tudi predlog o ustanovitvi novega javnega zavoda, ki ima delovni naslov Center za izobraževanje in mladino Ormož. Ta zavod naj bi združil Ljudsko univerzo Ormož in Mladinski center Ormož, vendar bodo o imenu ter vsebinah dokončno odločitev sprejeli na eni izmed prihodnjih sej. Vzrok za združitev zavodov je sedanje pomanjkanje zaposlenih za zasedbo mest v svetu javnega zavoda. Miha Šoštarič rtne skupnosti Jezero omet, igrišče pa ramota pnosti (ČS) Jezero opozarjajo na nevzdržne razmere ob ost športnega parka Budina. Pri reševanju problematike vanje Mestne občine (MO) Ptuj. se območje uredi,« je bilo slišati med člani sveta ČS Jezero. Četrtni svetniki so se na februarski seji seznanili tudi z načrtovanim širjenjem obrtne cone ob Puhovi ulici, kjer se s spremembo občinskega prostorskega načrta kmetijska zemljišča spreminjajo v stavbna, namenjena poslovni dejavnosti. S širjenjem se območje obrtne cone približuje naselju Budina. Razpravljali so tudi o pomanjkanju parkirnih površin okrog doma krajanov v Budini ter namestitvi otroških igral in klopi. ČS Jezero bo v mandatu 2014-2018 vodil predsednik Marjan Rogina, podpredsednik je Gregor Miložič, člani pa Andreja Bezjak, Tomi Držaj in Janko Čuš. Mojca Zemljarič Neurejeni športni park v Budini je prav gotovo ena izmed črnih pik ptujske mestne občine. Na to problematiko je v času predvolilne kampanje opozarjal novoizvoljeni ptujski župan Miran Senčar. Zdaj, ko je na funkciji, ima v rokah vse možnosti, da bo stanje drugačno. Ptuj • Da 11 milijonov ne bo šlo v Ljubljano ... Varovana stanovanja - kje, kdaj!? Ptujski Dom upokojencev, ki ima na svojih računih okrog 11 milijonov evrov sredstev, išče hitro in čim prejšnjo rešitev za izgradnjo varovanih stanovanj. Ker so stvari na mrtvi točki že vrsto let in lokacija pri vrtcu Mačice ni zanesljiva, se sedaj pojavljajo še nove rešitve: najverjetnejša na parkirišču na Potrčevi. Bojijo se namreč, da se lahko zgodi, da jim država vzame denar ... Vrsto let se Mestna občina Ptuj, Vrtec Ptuj in Dom upokojencev pogajajo okrog lokacije varovanih stanovanj. Dom si je rezerviral sredstva za ta namen, tako da denar na računu ima, a lokacija, ki so jo želeli, ostaja nedosegljiva, saj je na njej vrtec Mačice, za katerega je jasno, da ga vodstvo Vrtca ne želi dati iz rok. Dogovori so šli v teh letih v različne smeri, od selitve vrtca do tega, da bi oba zavoda delovala v isti, obnovljeni stavbi. A ker se je vodstvo ptujskega Doma upokojencev zamenjalo in je postalo jasno, da je na računih polnih 11 milijonov evrov, se postavlja vprašanje, ali se lahko zgodi, da gre ta denar v Ljubljano. Tudi člani sveta zavoda Doma so si enotni, da se to ne sme zgoditi, a vendar so se strinjali, da je treba najti hitro rešitev. Prav zato so se intenzivirala pogajanja tudi z občino. „Mi denar imamo, Mačice so sicer še aktualne, ponuja pa se še nova rešitev, in sicer preko ceste, na tem makadamskem parkirišču," pojasnjuje v. d. direktorice Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Ob tem dodaja, da se lahko stvari hitro uredijo, ta rešitev pa se ji zdi dobra, saj ne želijo še ene dislocirane enote, bližina te lokacije pa bi omogočala izvedbo povezovalnega hodnika z Domom. O tem, kaj se dogaja z idejnim projektom, o katerem se govori vrsto let, pa smo povprašali tudi ptujsko občino in dobili naslednji odgovor: „Do-govori z Domom upokojencev Ptuj tečejo v pozitivni smeri, saj smo oboji, tako Mestna občina Ptuj kot vodstvo Doma zainteresirani, da na Ptuju čim prej zagotovimo prva oskrbo- vana stanovanja. V teh dogovorih je odločilnega pomena hitro in operativno delovanje, ki bo lahko zagotovilo tudi vlaganja z obstoječimi finančnimi sredstvi." Tudi glede lokacije so pritrdili tistemu, kar so povedali v Domu upokojencev Ptuj, in zapisali, da so pristopili k proučitvi vseh okoliških lokacij v bližini doma. „S skupino strokovnjakov proučujemo najugo- dnejšo in hitro možno rešitev, torej zemljišče, za katerega se lahko v najkrajšem možnem času pridobi vsa dovoljenja in pristopi k izvedbi še v tem letu. Med lokacijami, ki jih proučujemo, je tudi zemljišče vrtca Mačice in območje parkirišča na Potrčevi. Natančneje bomo o lokaciji lahko poročali, ko bo skupina podala predloge rešitev," so še zapisali na občini. Dženana Kmetec Obstaja verjetnost, da bodo varovana stanovanja grajena na tem parkirišču ob Potrčevi. Foto: MZ Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 6. marca 2015 Slovenija, Podravje • Do leta 2017 bo 180 pogodbenih pošt Pogodbena pošta tudi v Makolah, Zavrču in Znamk v 180 krajih po Sloveniji leta 2017 ne bo več mogoče kupiti na poštnem okencu, temveč na blagajni trgovine ali trafike, odvisno katero čevanja namerava Pošta tretjino svojih poslovalnic preoblikovati v pogodbene pošte. Med njimi so Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju in Zavi so o nameri Pošte Slovenije že obveščeni. »Predstavniki Pošte Slovenije so z namero o preoblikovanju pošte v Makolah že bili pri nas. Mi se strinjamo s preoblikovanjem, če bo ostala kakovost storitev vsaj enaka, če ne boljša kot doslej,« je povedal direktor občinske uprave Makole Igor Erker. Kdaj naj bi poštne uslužbence zamenjali pogodbeniki, še ni znano. Pošta Slovenije že od leta 2009 izvaja program reorganizacije poštne mreže, saj kot ugotavljajo, jim tudi po najbolj optimističnih scenarijih uvajanja novih storitev ne bi uspelo zagotoviti ustreznega ekonomskega pokritja najmanjših pošt. »Na daljši rok je mogoče pričakovati, da se bo ekonomsko pokritje najmanjših pošt celo naglo slabšalo, saj trendi zaradi vplivov e-substitucije napovedujejo nadaljnje zmanjševanje klasičnih poštnih storitev in plačilnega prometa, ki ga opravljajo te pošte,« so povedali. S pogodbenimi poštami pa se nadejajo nižjih stroškov za poštne objekte in njihovo vzdrževanje, nižjih stroškov materiala, energije, amortizacije in dela. Uvedba pogodbene pošte pomeni, da je dejavnost pošte združena s samostojno dejavnostjo izbra- V Stopercah je začela pogodbena pošta delovati junija lani, in sicer v okviru trgovine Litož. Odprta je vsak dan med 8. in 16. uro, razen v sredo, ko je odprta od 17. ure, ter v soboto, ko lahko uporabniki poštne storitve opravijo do 12. ure. »Poštne storitve lahko na pogodbeni pošti opravljamo v enakem obsegu kot prej, sicer pa je delovni čas pogodbene pošte podaljšan, tako da so poštne storitve v bistvu še dostopnejše,« je povedala krajanka Stoperc Lea Lampret. nega pogodbenika (trgovine, turistični uradi, krajevni uradi, lekarne, trafike, računovodski servisi ipd.). Tako bodo v Pošti Slovenije letos in v naslednjih letih v pogodbene pošte preoblikovali od 40 do 50 pošt na leto, do sedaj se jih je 79. Do leta 2017 pa nameravajo v pogodbene pošte preoblikovati do 180 pošt po Sloveniji. »Dosedanje izkušnje s pogodbenimi poštami v Sloveniji so v večini dobre, saj so praviloma odprte dlje časa, kot so odprte stalne pošte, ki se bodo preoblikovale v pogodbene. Prav tako ohranjajo predpisan nivo učinkovitosti, kakovosti in zanesljivosti izvajanja univerzalne poštne storitve na celotnem ozemlju,« so prepričani. Pogodbene pošte opravljajo enake storitve kot dosedanje pošte Ob tem na Pošti pojasnjujejo, da lahko na pogodbeni pošti uporabniki poštnih storitev opravijo večino storitev na enak način kot do sedaj, uporabniki lahko kupijo tudi znamke, dopisnice, voščilnice, pisemske ovojnice itd. Pošta Slovenije v pogodbene pošte preoblikuje predvsem manjše in nerentabilne pošte. Pred vsakim preoblikovanjem pošte v pogodbeno obliko pošte vedno najprej opravi raz- Foto: Črtomir Goznik V Pošti Slovenije bodo letos in v naslednjih letih v pogodbene pošte preoblikovali od 40 do 50 pošt na leto. govor z županom občine, šele nato nadaljuje s postopki preoblikovanja. Na vprašanje, katere poštne poslovalnice v Podravju bodo še preoblikovane, na Pošti Slovenije niso želeli konkretno odgovoriti, saj: »Pošta Slovenije o nameri preoblikovanja najprej obvesti lokalno skupnost, šele nato nadaljuje s postopki preoblikovanja.« Mojca Vtič Pošta Slovenije je imela konec leta 2008 6733 zaposlenih - največ v svoji zgodovini -, ob koncu leta 2013 jih je bilo le še 6095, v prvi polovici leta 2014 pa je število upadlo na 6038 delavcev. »V zadnjih štirih letih, od 2010 do 2013, se število zaposlenih znižuje, in sicer povprečno za 153 na leto. Zniževanje števila zaposlenih načrtujemo na vseh področjih poslovanja, tako na upravi kot v poslovnih enotah -torej po vsej Sloveniji,« so še povedali na Pošti. Slovenija • Sprejeta novela zakona o zakonski zvezi Odslej lahko istospolni partnerji sklenejo zakonsk Novela zakona o zakonski zvezi, ki je dvignila veliko prahu, je vendarle bila z 51 glasovi za in 28 proti v torek sprejeta v Državnem zboru. Predstavlja pom človekovih pravic in prinaša pomembne novosti. Med drugim tudi to, da so istospolni partnerji dobili pravico skleniti zakonsko zvezo ter da imajo vse pra izhajajo. Odslej pa lahko zakonsko zvezo sklenete tudi brez prič in podpišete predporočno pogodbo tudi za premoženje, ki ga partnerja pridobita v zvezi. »Predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice, torej definicija zakonske zveze se širi tudi na skupnost dveh oseb istega spola,« je v razpravi v Državnem zboru poudarila ministrica dr. Anja Kopač Mrak in dodala, da istospolni partnerji na svoje pravice čakajo že 11 let in da je družba že toliko zrela, da lahko preseže predsodke in sprejme V vsakega posameznika takšnega, kot je. Slovenija je pravice isto-spolnih uredila kot 11. država v Evropi, to področje se je pri nas neuspešno urejalo že leta 2011 z družinskim zakonikom, ki je bil v Državnem zboru sicer sprejet, a je leta 2012 padel na referendumu. Kot so poudarjali zagovorniki novele zakona, je z njo narejen V velik korak na področju človekovih pravic in ta novela zakonske zveze ne jemlje, temveč jo krepi. »S to odločitvijo se je Slovenija na področju človekovih pravic ponovno vzpostavila kot napredna, demokratična in strpna družba in se pridružila državam, ki so že v celoti vzpostavile enakopravnost med raznospolnimi in istospolnimi V M MM Definicija družine v novem zakonu se glasi: »Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakonu do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države.« V kakšnih družinah živimo? zakonski par z otroki 237.422 55 % enostarševska družina 143.129 33 % zunajzakonska partnerja z otroki 49.122 12 % družine z otroki - SKUPAJ 429.678 100 % Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS: v vsaki 25. družini z obema staršema živi vsaj en otrok, ki ni skupen otrok para že več kot 55 % otrok se rodi v zunajzakonski zvezi več kot 1.000 otrok živi v rejniški družini. Ni res ... Družinski zakonik istospolnim parom NE omogoča posvojitve otroka. Po Družinskem zakoniku istospolni partner lahko posvoji le otroka svojega partnerja. Res je ... Po novem lahko sklenete zakonsko zvezo brez prič in podpišete predporočno pogodbo tudi za premoženje, ki ga bosta partnerja pridobila v času po sklenitvi zveze ... Ljubezen kot univerzalna stvar, ne glede na spol ... petek • 6. marca 2015 Podravje Štajerski S Vitomarcih > dejavnost bo pogodbenik opravljal. V imenu var rč, pa tudi pošti Vitomarci in Makole. Župani občin V višjeležeči slovenjebistriški KS Šmartno na Pohorju je zgodba pogodbene pošte manj razveseljujoča. »Naša enota se je v pogodbeno pošto preoblikovala februarja lani, ko je pogodbenik postala kmetijska zadruga Adcor. Pogodba pa je trajala zgolj do junija, saj mu je zaradi nabranih dolgov Pošta Slovenije odpovedala pogodbo. Sedaj je že več kot pol leta poštna enota ponovno v rokah Pošte Slovenije, ki je razširila delovni čas, vendar to ne pomeni, da bo enota ostala v njenih rokah, saj je pred kratkim izbrala novega pogodbenika iz Frama,« je povedal predsednik krajevne skupnosti Modest Motaln. Dodal pa je, da za fizične osebe obseg storitev pri pogodbeni pošti ostaja enak, so pa bistveno omejene storitve za pravne osebe: »V imenu krajevne skupnosti na pogodbeni pošti nisem mogel kupiti niti znamke, saj pogodbeniki ne morejo negotovinsko poslovati.« to zvezo lemben korak na področju avice in dolžnosti, ki iz nje pari. Danes smo z odločitvijo, s katero smo pridobili vsi, nihče pa ni ničesar izgubil, napodro-čju človekovih pravic stopili v 21. stoletje,« so po glasovanju sporočili iz ZL. Je pa sočasno z glasovanjem pred Državnim zborom potekal shod nasprotnikov zakona, ki so poudarjali naravne zakonitosti in opozarjali, da matere narave ni mogoče spremeniti z zakonom. Napovedali so tudi vnovičen referendum, a tudi, če bi tega imeli, je njegova uspešnost zelo vprašljiva, saj bi proti morala glasovati petina volilnih upravičencev torej okrog 340 tisoč volivcev. Kaj je res in kaj ni? Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je družino definirala bistveno širše kot doslej. Istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ta je določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, s čimer tudi za istospolne partnerske skupnosti veljajo enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Med pravicami je tudi možnost posvojitve otrok, ki je bila med nasprotniki najbolj kritizirana. A dejstvo je, da bo ta pravica omejena: istospolni partner lahko posvoji le otroka svojega partnerja. Otroka nekoga tretjega istospolna partnerja še vedno ne bosta mogla posvojiti. In ravno to določbo so nasprotniki novele zakona najpogosteje napačno interpretirali in zlorabljali. Čeprav se je javna razprava osredotočila na istospolne zveze, pa uvaja novela še nekatere pomembne novosti. Med drugim na področju posvojitev in rejništva, ki je po novem omejeno na tri leta in ne več do 18. leta starosti otroka. Odprla je tudi možnost za sklepanje ženitnih ali predporočnih pogodb tudi za premoženje, ki je pridobljeno v zakonski zvezi, pa poroko brez prisotnosti prič, pogovor na centrih za socialno delo pred vložitvijo zahtevka za ločitev ... Dženana Kmetec Ptuj • Bivalna kultura v starem mestnem jedru V starem mestnem jedru se še umivajo po starem - v lavorju Pri vseh prizadevanjih mesta za izboljšanje kakovosti bivalne kulture v starem mestnem jedru oz. na širšem območju Ptuja je po najnovejših podatkih v tem trenutku še vedno več kot 41 stanovanj brez kopalnic, medtem ko naj bi imela večina stanovanj na tem območju v sklopu svojih stanovanj WC-je dislocirane zaradi zasnove objekte. Kot je povedala Asja Stropnik Paternost, višja svetovalka v oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, je takšno stanje predvsem posledica večlastništva. Gre namreč za objekte, ki so bili nekoč v lasti premožnih ptujskih družin (en objekt, en lastnik), danes pa so taisti objekti razdeljeni na več stanovanj z več stanovalci, nekateri tudi z več lastniki. Tudi na tem področju je denacionalizacija v mestu naredila svoje. Vseh stanovanj na širšem območju mesta, ki so last MO Ptuj - zajeto je tudi območje Raičeve ulice in Ormoške ter še nekaterih drugih -, naj bi bilo 295, med njimi jih je 14 % brez kopalnic. Upravlja jih Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Brez tega za današnje čase nujnega prostora naj bi bili po pojasnilu Asje Stropnik Paternost in Igorja Vambergerja (Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj) posamezni samostojni prostori (ena ali maksimalno enainpol sobe), povprečne velikosti 30 m2. Hkrati pa naj bi bili to prostori, v katerih zaradi zasnove celotnega objekta in tudi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter same namembnosti prostora ureditev kopalnice ni mogoča. „Te prostore, če so prazni, skušamo reševati tako, da jih, če je le mogoče, priključimo k že oddanemu stanovanju s soglasjem najemnika sosednjega stanovanja ali pa k stanovanju v fazi obnavljanja (združitev dveh ali več enot prostorov), če to dovoli Zavod za varstvo kulturne dediščine in zasnova objekta ter Foto: Črtomir Goznik Na širšem območju centra Ptuj še okrog 14 % oziroma 41 stanovanj nima kopalnic . Po podatkih mestnega statuta iz leta 1513 sta bili v tem času na Ptuju dve (javni) kopalnici, ki pa nista bili namenjeni samo osebni higieni meščanov, temveč sta bili hkrati tudi prostor za druženje in zabavo, ki so ga lahko uporabljali tudi tujci. če imamo na voljo dovolj denarja. V letu 2014 smo v okviru fonda občinskih stanovanj obnovili 20 praznih stanovanj, od tega štiri v starem mestnem jedru. Sredstva za obnovo stanovanj se zagotavljajo skladno s prilivi najemnin," sta še povedala Asja Stropnik Paternost in Igor Vam-berger. Stanovanja brez kopalnic za ljudi v socialni stiski Brez kopalnic so v mestnem jedru tudi bivalne enote oz. stanovanja, ki so namenjena ljudem v hudih socialnih stiskah, ki jim je to tudi zadnja možnost za streho nad glavo, da ne bivajo na prostem ali pod mostom. Stanovalci v teh enotah so pod „nadzorom" Centra za socialno delo Ptuj, ki jim pomaga tudi pri plačilu najemnin. Sami so tudi dolžni skrbeti za čistočo v svojih prostorih in skupnem WC-ju. To jim sicer ne gre najbolj dobro od rok, pobude, da bi te prostore vzdrževali v okviru javnih del oz. družbeno koristnega dela, pa doslej še ni bilo. Direktor CSD Ptuj Miran Kerin je povedal, da bivalne enote v Jadranski ulici in na Žnidaričevem nabrežju uporabljajo prejemniki socialnih pomoči, ki znaša 269 evrov mesečno, pomagajo pa jim tudi s subvencijami najemnin, tako da znaša najemnina, ki jo mo- rajo plačati, zelo malo, pa še te nekateri ne plačajo. Pri 17,90 m2 površine bivalne enote je polna najemnina 39 evrov, subvencija pa 31,21 evra, tako da znaša najemnina slabih osem evrov. Uporabnikom v bivalnih enotah, bilo naj bi jih manj kot deset, pa tudi sicer skušajo strokovno čim bolj pomagati, da se njihovo življenje ponovno vrne na stare tirnice. Na Ptuju klasičnih brezdomcev nimamo, pove Kerin, v Ljubljani naj bi jih bilo med 500 in 700 in jim je zagotovljeno samo prenočevanje v zavetiščih, čez dan pa se morajo znajti, kakor vedo in znajo, medtem ko so ptujski pod stalno streho. MG Lenart • Izvajalec zavrača trditve odjemalcev »Uporaba daljinskega ogrevanja je cenejša kot ogrevanje na kurilne olje « V minuli številki smo poročali o nezadovoljnih uporabnikih daljinskega ogrevanja v Lenartu, ki tožijo po vse višjih položnicah. Cene ogrevanja individualnih odjemalcev so se namreč zelo povišale. Nekateri izmed njih so tako prepričani, da bi jih ogrevanje na kurilno olje precej manj udarilo po žepu. Izvajalec Eko Toplota energetika pa te trditve zavrača. »Prilagoditev cen toplotne energije se izvaja skladno z v Sloveniji objavljeno in veljavno uredbo, na podlagi katere morajo koncesionarji prilagajati cene. To je v pogodbi o priključitvi na daljinsko ogrevanje, sklenjeni med stranko in Eko Toploto energetiko, d. o. o., tudi zapisano. V Sloveniji objavljena in veljavna uredba predvideva, da se stroški energentov upoštevajo v variabilnih cenah (delovnih cenah). Ne glede na to pa so koncesionarji skladno z različnimi objavljenimi in veljavnimi uredbami zavezani pri strankah zbirati prispevke in le-te nakazati posamezni pri- stojni instituciji v Sloveniji. Npr. v sredini leta 2014 je bil uveden prispevek, ki ga mora koncesi-onar zbrati pri strankah in ga nakazati pristojni instituciji. Na uvedbo takšnih dajatev koncesi-onar nima vpliva in jih mora ne glede na prilagoditev cen uveljaviti,« je draženje cen daljinskega ogrevanja opravičil Darko Korošec iz Eko Toplote energetika ter še dodal: »K tej temi obstajajo primerjalni izračuni, ki so bili posredovani občini in iz katerih jasno izhaja, da je uporaba daljinske toplote v Lenartu ugodnejša kot uporaba ogrevanja na ekstra lahko kurilno olje.« Izvajalec skrivnosten, koliko odjemalcev se že ogreva v lastni režiji Kot smo še opozorili, se zaradi vse dražjih cen nekateri uporabniki že ogrevajo v lastni režiji, drugi pa razmišljajo o tem, kljub temu da zaradi sklenjene 20-le-tne odjemne pogodbe mesečno plačujejo fiksni del stroškov v višini okrog 20 evrov. Zanimalo nas je, koliko je takšnih primerov. A nam Korošec teh podatkov ni hotel razkriti. Povedal je le, da gre za poslovne podatke, ki niso za javnost. Na naše vprašanje, kaj bodo storili,če se bo trend odjemalcev, ki se bodo ogrevali v lastni režiji, nadaljeval, pa je Korošec samozavestno še odgovoril, da tega ne predvidevajo. Eko Toplota energetika, sicer hčerinsko podjetje avstrijske družbe KELAG Wärme, ki v Lenartu že od leta 2010 izvaja sistem daljinskega ogrevanja na biomaso, na katerega je priključenih več kot 700 gospodinjstev, pa ima toplovodno omrežje tudi v Gornjem Gradu. Monika Levanič 10 Štajerski Kultura petek • 6. marca 2015 Podlehnik, Podravje • Nova knjiga Zdenke Golub in Jožice Repič Čebelica Julija - za otroke, starše in učitelje »Ker že več desetletij delava z učenci pri pouku, opažava, da so vedno bolj odtujeni in manj povezani z naravo, zato sva se lotili te knjižice, da bi pomagali ohranjati naravno ravnovesje, pri katerem so nujno potrebne tudi čebele,« sta uvodoma ob predstavitvi knjige Čebelica Julija povedali avtorici, sicer učiteljici, Zdenka Golub in Jožica Repič. Dodali sta, da želita s knjigo že pri najmlajših vzbuditi skrb za čebelo in za okolje ter ozaveščati javnost o pomenu čebele: »Knjižica je torej tako izobraževalno gradivo, ki učencem pomaga pridobiti dragocena spoznanja o koristnosti čebele za ljudi in za naravo, kot vzgojno gradivo. V pomoč naj bi bila pedagoškim delavcem v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju v obliki krožkov ali pri pouku, prav tako pa je namenjena staršem, vzgojiteljem ter vsem, ki radi ustvarjajo, saj bodo ob ponujenih idejah nastajali izdelki. Osnovni cilj je bil predstaviti izročilo čebelarjenja, samoniklega na slovenskih tleh in s tem posebnega in ga ohraniti pri- hodnjim rodovom. Tradicija te plemenite dejavnosti na naših tleh si zasluži mesto tudi v učnih načrtih. Smo čebelarski narod, slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten med in druge čebelje pridelke, naravno-varstvena vloga čebel je nenadomestljiva, zato prenašajmo to zavedanje na mladi rod tudi po tej poti.« Jožica in Zdenka sta tudi sicer dolgoletni prijateljici z več desetletno pedagoško prakso, ki ju zanima in združuje še veliko stvari. Med temi so tudi načrti za novo knjigo, ki že dobiva prve orise. Pišeta tako na klasičen način, torej v tiskani obliki, kot elektronsko. Tako sta se obe že poskusili pri pripravljanju inte- Foto: Črtomir Goznik raktivnega elektronskega učbenika za učence. Knjiga Čebelica Julija je že Zdenkina dvanajsta, Jožičina pa tretja. Knjiga je nastajala dolgo časa, zelo intenzivno pa zadnjega pol leta pred izidom. Izdana je bila decembra lani pri založbi Grafis Trade. ZG, JR Ptuj • Srečanje tamburašev in mandolinistov 2015 Sami srebrni in zlati orkestri W*A V februarju in marcu so se oziroma se bodo zvrstili štirje regijski koncerti v okviru 35. srečanja tamburašev in mandolinistov Slovenije: na Goričkem, v Ptuju, Brežicah in Šmartnem pri Litiji. Ptujsko srečanje je bilo v soboto, 28. februarja, v gimnazijskem amfiteatru, zbralo pa je šest skupin oziroma orkestrov z 80 tamburaši, tremi dirigenti (oziroma s štirimi, ker je eden nastopil dvakrat) in 20 pevskimi solisti. Trnički tamburaši KUD Ivana Lončariča Trniče z dirigentom Igorjem Robarjem so pripravili nastop pod naslovom Ljubezen nam je vsem v pogubo - ali pa tudi ne, v katerega so povezali Venček slovenski ljudskih s pevko Klavdijo Kocjan, hrvaško Šumi javore s pevcem Andrejem Topolinjakom in slovensko popevko Hvala za vijolice prav tako s Klavdijo Kocjan. Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever- Foto: Črtomir Goznik Tamburaše sta v Ptuju ocenjevala Neža Žgur in Damir Zajec. ja iz Gorišnice je z dirigentom Boštjanom Polajžerjem posegel v glasbeno zakladnico Slavka Avsenika, saj so zaigrali valček Čakala bom (pevski solistki Mili in Simona Kokot), polko Na Golici in valček Slovenija, od kod lepote tvoje z obema pevkama, ki se jima je pridružil še Rudi Šantl. Najdlje so na revijo pripotovali Velenjčani, tamburaši KD Medimurje pod vodstvom Go- razda Planka, ki so se sprehodili po obronkih Medimurja z ljudskimi pesmimi Kad u noči mjesec sije, Vehni, vehni fijo-lica s pevcem Leonardom Iva-novičem in Da bi se srušile te Legradske gore z istim solistom. Tamburaški orkester Cir-kovce pod vodstvom Draga Kleina je svoj revialni nastop naslovil Trije odtenki slovenske glasbe, vanj pa vključil ljudsko Foto: Črtomir Goznik Trnički tamburaši pod vodstvom Igorja Robarja so bili na ptujski reviji zlati. Adijo, pa zdrava ostani, Avseni-kovo Slovenija, od kod lepote tvoje, pri kateri sta kot pevca nastopila Lara Brglez in dirigent Drago Klein, ter Sepetovo kla-siko Zemlja pleše s pevko Laro Brglez. Veseli čas v Halozah so predstavili tamburaši iz Cirkulan, ki jih vodi Boštjan Polajžer, iz haloške ljudske tamburaške zakladnice pa so izbrali skladbe Mejenski marš, Veseli čas prihaja, V nedeljo zvečer, pri kateri sta ob tamburicah zazvenela tudi lončeni bas in glavnik, ter Mejensko polko. Kot zadnji so nastopili tam-buraši KUD Majšperk, ki jih tako kot Cirkovčane vodi Drago Klein. Ti so pripravili Muzikal pivskih - tri skladbe iz muzikala Haloško braje, ki so ga lani izvedli skupaj z mešanim pevskim zborom Sveti Miklavž iz Majšper-ka pod vodstvo Lucije Cep. Tudi na tokratnem ptujskem nastopu so nastopili oboji - tako pevci kot tamburaši, izvedli pa so skladbe Mi, Slovenci, vinca ne prodamo, Nikdar ne bom pozabil in En starček s solistom Mirkom Vedlinom. Nastope tamburašev (žal letos ni bilo mandolinistov) sta na ptujski reviji ocenjevala tambu-raška strokovnjaka Neža Žgur in Damir Zajec. Po njuni oceni so si srebrno priznanje priigrali tamburaška skupina Medimurje Velenje, tamburaški orkester PD Cirkovce, tamburaški orkester PD Ruda Severja Gorišnica in tamburaši KD Cirkulane, zlata pa sta bila tamburaški orkester KUD Majšperk in Trnički tam-buraši KUD Ivana Lončariča Trniče. Najboljši orkestri oziroma skupine z vseh štirih regijskih koncertov bodo nastopili na 35. srečanju tamburašev in mando-linistov Slovenije 17. maja v Laškem. jš Tednikova knjigarnica Razumevanje in spoštovanje svobode Najprej se je glasil naslov današnje Knjigarnice v obratnem vrstnem redu, torej: Spoštovanje in razumevanje, pa sem pomislila, da je primerneje poudariti razumevanje situacije ter šele nato razvijati spoštljiv odnos. Zdaj vem, da je pravzaprav vseeno, kako se glasi naslov, kajti oba pojma bi morala biti nedeljiva celota in spoštovanje bi moralo delovati samo po sebi, če je kaj razuma in razumevanja - glavno je spoštovanje! Razumevati, razlaga med drugim Slovar slovenskega knjižnega jezika (kratica SSKJ, 2014), pomeni vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzorčne, logične povezave. Spoštovanje opredeljuje SSKJ kot zelo pozitiven odnos do koga zaradi njegove moralno utemeljene veljave. Zdi se, da je razumevanje, pa tudi ocenjevanje, vrednotenje, presojanje drugotnega pomena, najpomembnejše je spoštovanje, tudi tistega, česar naš razum ne more sprejeti ali se mu celo upira. Morda sem uvodoma malo poovinkarila, a knjiga, za katero bi vas rada navdušila, pripoveduje o kočljivi temi, ki je nedavno polnila tudi slovensko časopisje, namreč o tem, kako poskrbeti za ostarele obolele ljudi, ki imajo zraven vsega še dokončno medicinsko diagnozo z nekaj mesci življenja. Pogosto je najti številne odgovore na zapletena vprašanja odraslih v mladinskih in otroških knjigah. In taka je tudi knjiga Pravila treh (Prevedla Katjuša Ručigaj. Dob pri Domžalah: Miš, 2015) nizozemske pisateljice Marjolin Hof. Twan je fantič, ki s sestro Lindo, mamo in babico odpotuje na Islandijo k pradedku Kasu, ki otrokoma sploh ni blizu. Dedi Kas živi skromno življenje in prišlekov ni preveč vesel. Za otroka sta kraj in način življenja povsem nova in tudi nenavadna, a prav to ju povleče v prijeten odnos do ostarelega moža, nanj se najprej naveže fantič, nato pa postane njuna zaveznica še Linda. Hofova, ki je za to literarno delo prejela visoko nacionalno priznanje za mladinsko književnost, z neverjetnim čutom in smislom za podrobnosti opisuje družinske odnose, ki hkrati so in obenem niso vsakdanji. Twanova in Lindina starša sta ločena, tako pravi prvoosebni pripovedovalec: Z Lindo sva vsak drugi konec tedna namreč preživela pri očetu, preostali čas pa pri mami. Toda konce tedna smo menjavali tako pogosto, da včasih več nisva vedela, h komu morava. Kot je razvidno iz razpleta zgodbe, je tudi praded zapustil družino in tudi državo ter se naselil v odročno islandsko vasico, kar mu tudi vnukinja poočita, a babica se za deda zavzame. Zgodba daje slutiti obrise petih generacij neke družine, dedek Kas celo pojasnjuje otrokoma svoja mladostna hrepenenja, ki na starost nenavadno natančno oživijo, predvsem pa želi, da mu otroka pomagata uresničiti veliko željo. Le-ta je v nasprotju s ciljem prihoda dedkove družine. Babica in mama sta namreč prepričani, da mora dedek zapustiti odročno islandsko vasico in se vrniti na Nizozemsko, kjer bo družina lahko skrbela zanj. Vendar dedu s pomočjo otrok uspe oditi po svoji zamisli in želji. Tako začenja trinajsto, zadnje poglavje knjige Pravila treh: Pri zajtrku nikomur ni bilo treba sedeti na trinožniku, saj nas je bilo za enega manj. »Kako je očka danes dolgo v postelji,« se je začudila babica. Z Lindo se nisva upala pogledati. »Žepotrebuje to,« je dejala mama. »Ne bi morali iti malo pogledat?«je vprašala babica. Mama je vstala in šla iz kuhinje. Slišal sem jo, kako je odšla v fantovsko sobo. »Dedek?« je začela. Odgovora ni bilo. »Dedek?« je rekla še enkrat. Babica se je prijela za usta. Slišal sem mamo, kako je odšla po hodniku in odprla kuhinjska vrata. »Izginil je,«je rekla... Knjigo 132 strani, s spremno besedo sociologinje Sare Lozej, zelo priporočam učencem od tretjega razreda dalje ter vsem odraslim, ki se ukvarjajo z mladimi. Liljana Klemenčič Rokomet Tilen Kosi prejel štipendijo Iztoka Puca Stran 12 Košarka Olgica v finalu državnega tekmovanja Stran 12 Atletika Marko Sluga osvojil komplet medalj Stran 13 Boks Ptujčani s polovičnim uspehom na vrh lestvice Stran 13 Nogomet Videm v boju za vrh Stran 14 Reportaža s tekme Borussia do zmage tudi brez Kampla, neizprosen boj za vstopnice Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 21. krog Novi stadion krstili s prestižno zmago Zavrčani so celotni jesenski del sezone domače tekme igrali na Ptuju, v sredo so le dočakali premiero na novem domačem stadionu. To so pred približno 1000 gledalci opravili z odliko, saj so ugnali doslej vodilno ekipo lige iz Domžal in ji »pomagali« sestopiti z vrha. Tako so že drugič v sezoni ugnali varovance Luke Elsnerja. Trener Ivica Solomun je na igrišče poslal enako začetno enajsterico, kot na prvi tekmi v Novem mestu. Zavrčani so tam nesrečno izgubili (3:0), tokrat podobnih napak v obrambi niso ponovili. Začetek se ni posrečil niti Domžalam, saj so v Velenju remizi-rale brez zadetkov. V postavi gostov ni bilo Juninha in Lovro Cvek (Zavrč, beli dres) je med številnimi nogami našel pot do gola. Maria Lucasa Horvata, ki sta v mesto ob Kamniški Bistrici prišla pred kratkim iz Bakuja. Uvod je postregel z dinamično predstavo, nekoliko bolj konkretnejši pa so bili gostje. Do strelov sta prišla Eterovič dvakrat in Črnic, a je ostalo pri začetnem izidu. V trenutkih podrejenosti pa so domačini prišli do vodstva. Kot z leve strani je izvedel Doris Kelenc, do strela z 20 metrov je prišel Lovro Cvek, ki je žogo skozi množico nog poslal v spodnji levi Nejca Vidmarja, ki je bil pokrit in je prepozno zagledal žogo -1:0. Štiri minute pozneje je Žan Majer s prostega strela poslal žogo na oddaljeno vra-tnico, tam jo je Uroš Korun z glavo poslal v sredino, Mate Eterovič pa je sprožil, a zadel »le« prečko ... Edino omembe vredno priložnost je do konca polčasa zapravil domači kape-tan Cvek, ki je z 19-leti eden najmlajših kapetanov v vseh slovenskih ligah nasploh. V uvodu drugega polčasa je Zavrč lepo umiril igro, gostje pa proti strnjeni obrambi niso našli pravih rešitev. Obe ekipi sta tako bolj ali manj igrali na sredini igrišča, kar je bolj ustrezalo domačinom. Ti so do konca ohranili raven koncentracije in tekmo brez kirati strela, nato pa smo postali povsem netekmovalni. Zavrč je naredil vse za zmago, zanjo jim čestitam.« Eros Grezda, Zavrč: »Za nas je zelo pomembno, da smo pred svojimi navijači osvojili vse tri točke. Dosle- dno smo izpolnjevali trener-jeve napotke, na srečo smo tudi zadeli v pravem trenutku. Morda bi se tudi tekma s Krko končala z našo zmago, če bi zadeli iz podobnih situacij.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Prvega gola na novem stadionu v Zavrču so se domačini veselili že v 16. minuti tekme. posebnih pretresov končali brez prejetega zadetka. Gostje v drugem delu niti enkrat niso neposredno sprožili na gol, za domačine je v 69. minuti poskušal najboljši igralec tekme, Lovro Cvek. Domača ekipa je tako v sredo resno opozorila na svoje potenciale, z okrepljeno samozavestjo pa lahko optimistično pričakuje tudi prihodnje obračune. In z njimi navijači ... Ivica Solomun, trener Zavrča: »Po nesrečnem porazu s Krko se je bilo težko pobrati. Lahko vam zaupam, da sem strelca zadetka šele danes uvrstil v ekipo, prvotno je bil mišljen za rezervo. Srečen sem, da smo na odprtju tega lepega objekta svojim navijačem podarili zmago, kar je v tem trenutku najpomembneje. Tekma bi se lahko obrnila v eno ali v drugo stran, na srečo smo mi prvi dosegli zadetek. To je bila voda na naš mlin, v nadaljevanju smo se osredotočili na hranjenje lastnega gola.« Luka Elsner, trener Domžal: »Mi smo bili danes lepo 'darilo' ob praznovanju Zavrča - to je bila zadnja stvar, ki sem si jo želel. Bili smo daleč od tistih Domžal, ki so bile dolgo časa na vrhu lestvice. S takšnimi predstavami, kot smo jih prikazali na dveh tekmah, na vrh niti ne sodimo. Dobro smo sicer odprli tekmo, a tega nismo unovčili. Sami smo prejeli naiven zadetek, saj nam ni uspelo blo- V soboto v Zavrč prihaja Koper Prvenstvo v 1. ligi se bo nadaljevalo v pospešenem ritmu, že v soboto bodo namreč na sporedu tekme 23. kroga. Zavrčane na domači zelenici znova čaka težka naloga, v goste prihajajo Koprčani. Tekma so bo začela ob 18. url. »Najprej se moramo dobro regenerlratl, nato pa Imamo samo dva dni časa za pripravo na Koper. Želim si, da bi nas zaobšle viroze, da bi lahko tekmo začeli v kar se da močni zasedbi. Vprašanje je, ali bo za Igro nared Kelenc, kije proti Domžalam prejel močan udarec. Na klopi Imamo mlade, poletne Igralce, a jih moramo vključevati postopno. Vsekakor pa pričakujem težko tekmo,« je razmišljal Ivica Solomun, strateg Zavrča. Dosedanje tekme: 5. krog: Zavrč - Koper 1:0 (0:0); strelec: Šafarlč (80., z 11 m) 14. krog: Koper - Zavrč 2:1 (1:0); strelci: Dellč (13.), Lotrič (57.); Cvek (93.) 1. SNL, 23. krog: Zavrč - Koper, sobota, 7. marca, ob 18.00 PRVALiGA TelekomSIovenije Zavrč - Domžale 1:0 (1:0); strelec: Cvek 15.; Olimpija - Maribor 0:1 (0:1); strelec: N'Diaye 41.; Gorica - Luka Koper 1:2 (1:2); strelci: Taider 38.; Enow 6./a.g., Črnigoj 36.; Celje - Krka 2:1 (1:1); strelci: Bajde 11., Omoregie 58.; Fuček 28.; Radomlje - Rudar 1:0 (0:0); strelec: Burkovic 66./iz 11-m. Rdeči karton: Klinar 65./Rudar 15 14 12 11 10 9 7 5 5 1. MARIBOR 2. DOMŽALE 3. CELJE 4. OLIMPIJA 5. ZAVRČ 6. LUKA KOPER 7. RUDAR 8. GORICA 9. KRKA 10. RADOMLJE 21 22 21 21 22 21 22 22 22 22 3 4 5 2 5 10 11 9 14 14 17 42:20 27:11 35:10 39:17 21:31 23:33 27:24 19:31 21:37 13:53 47 45 43 38 32 28 27 18 18 11 - Maribor je v slovenskem večnem derbiju v Stožicah ugnal domačo Olimpijo. Darko Karapetrovic, trener Olimpije: »Derbi sta odločili poškodbi Šporarja in napaka Šelige.« Ante Šimundža, trener Maribora: »Pokazali smo evropski pristop, evropsko razmišljanje - tako se igra derbi.« - Mariborčani so izkoristili spodrsljaj Domžal in že po dveh spomladanskih krogih zasedli vrh tabele. Vprašanje je, ali bodo ta položaj sploh še prepustili kateremu izmed tekmecev; - Domžalčani v dveh krogih nadaljevanja še niso dosegli zadetka; - primorski derbi je pripadel gostom iz Kopra, vsi goli so padli v prvem polčasu; - ekipa Radomelj je proti Rudarju dosegla šele tretjo zmago v prvenstvu (doslej so dvakrat ugnali Koper); - Josip Fuček je Celjanom zabil šele deseti zadetek v tem prvenstvu; - v dveh tekmah drugega dela prvenstva je brez točke le še Gorica, Rudar in Domžale sta osvojila po eno. JM 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. marca 2015 Zavre • Slovesno odprtje nove tribune »To ni najina tribuna, je last vseh občanov« Foto: Črtomir Goznik Srečanje Zavrč - Domžale je spremljalo približno tisoč gledalcev. Nadaljevanje s 1. strani Na slovesnem odprtju je govornica Marta Bosilj med drugim še poudarila: »Veliko predsednikov se je v NK Zavrč izmenjalo skozi leta, sedanji je Silvo Šterbal, zagotovo pa imata brata Vuk posebne zasluge za zadnji razvoj. Tukaj bodo imeli mladi možnost treniranja, trenerji jih bodo vzpodbujali v športnem duhu. Hvala bratoma Vuk!« Zelo toplega sprejema je bil deležen Janez Janša, predsednik SDS in poslanec Državnega zbora, ki je izpostavil pomen te pridobitve: »Objekt je nastal v času, ko lahko takšne pridobitve naštejemo na prste ene roke, kar je zares izjemen dosežek.« »V mladih letih je bil nogomet moj najljubši šport, še danes se rad udeležim kakšne tekme in ga tudi sicer spremljam,« je povedal Janez Janša, ki je močno izpostavil pomen same pridobitve: »Ob tej pridobitvi tukaj v Zavrču je treba bratoma Vuk čestitati dvakrat: prvič zato, ker je tak objekt nastal - gledano iz centrale - na obrobju Slovenije, drugič pa zato, ker je nastal v času, ko so investicije izjemno redke, še posebej v športno infrastrukturo - dejansko jih lahko preštejemo na prste ene roke. Vsem skupaj vam želim, da še naprej stopate po tej poti in da gojite zdrav duh v zdravem telesu - saj trenutno v Sloveniji obojega primanjkuje.« Naslednji je pred mikrofone stopil podpredsednik NZS Stanko Glažar: »Objekt bi lahko bil v ponos marsikateri večji sredini, kot je završka. Ponos je tudi završka nogometna šola, ki bo poleg članskega moštva največ uporabljala objekt. Čestitke izrekam vsem v klubu, obenem pa sem prepričan, da bo objekt služil svojemu namenu in da se bodo navijači še velikokrat veselili dobrih dosežkov domače ekipe.« Ko sta voditelja prireditve najavila Romana in Mirana Vuka, se je med zbranimi raz-legel največji aplavz. V svojem slogu je najprej spregovoril Roman Vuk: »Verjetno si ne zaslužim takšnih hvalospevov, vsi skupaj smo zaslužni za to. Pred 20 leti je bila tukaj njiva, danes pa imamo res lep objekt. Glede na razmerje med številom prebivalcev v Zavrču in Ljubljani bi morali v prestolnici zgraditi stadion za 250 tisoč ljudi. Poudaril pa bi, da ta stadion ne pomeni ničesar brez vseh občanov in ljubiteljev nogometa, ki se bodo udeleževali tekem.« Podobnega mnenja je bil tudi Miran Vuk: »Bilo je ogromno neprespanih noči in odrekanja, zato se zahvaljujem vsem, ki ste pri tem pomagali, še posebej pa se za podporo zahvaljujem družini. Zavedati se moramo, da je bila ideja o takšnem objektu v teh časih praktično misija nemogoče, vendar smo jo s skupnimi močmi vseeno uresničili. To ni moj objekt, je last vseh občanov, tistih, ki sedaj živijo v Zavrču, in tistih, ki bodo živeli za nami. Nihče ga ne bo nikamor odnesel, ostal bo našim zanamcem.« S simboličnim prerezom vrvice sta približno milijon evrov vredno investicijo nato skupaj tudi uradno odprla. Po blagoslovu farnega župnika Jožeta Pasičnjeka so v ospredje stopili tisti, ki ga bodo tudi uporabljali - nogometaši in navijači ... Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Milijon € vredno investicijo sta uradno odprla Miran in Roman Vuk. Košarka • Super šolar Olgica v finalu državnega tekmovanja v košarki Na Osnovni šoli Poljčane je bil polfinalni turnir državnega tekmovanja v košarki za starejše pionirje, imenovan Super šolar. V tem tekmovanju zelo uspešno nastopa Osnovna šola Olge Meglic, ki je leta 1998 igrala v finalu tekmovanja ŠKL in takrat dosegla 2. mesto, medtem ko je leta 2003 igrala v finalu Pionirskega festivala (op.p. državno tekmovanje osnovnih šol) in znova dosegla 2. mesto. Po dvanaj stili letih je Olgica znova v finalu državnega tekmovanja osnovnih šol Super šolar. Pot do finala je bila dolga, odigrali so devet tekem in zmagali na medobčinskem ter področnem tekmovanju. Tudi v na- daljevanju tekmovanja so bili uspešni, saj so dosegli še štiri gladke zmage v državnem četrtfinalu in polfinalu. Na polfinalu v Poljčanah so košarkarji OŠ Olge Meglic igrali odlično in bili veliko boljši od svojih nasprotnikov, kar kažeta tudi rezultata, saj so doma- čo šolo ugnali z rezultatom 63:45, OŠ Šoštanj pa z rezultatom 44:36. Pod vodstvom trenerja Dušana Lubaja so se po izvrstnih igrah igralci, ki so skupaj že od 1. razreda, uvrstili v finale in tako letos dosegli cilj. Pred Olgico je zdaj velik izziv na finalnem turnirju. Za dosedanji uspeh sta zelo zaslužna tudi trener Dušan Lubaj in ravnateljica Helena Ocvirk. Rezultati turnirja v Polj-čanah: OŠ Olge Meglic Ptuj - OŠ Poljčane 63:45 OŠ Olge Meglic Ptuj - OŠ Šoštanj 44:36 OŠ Šoštanj - OŠ Poljčane 42:31 Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglic Ptuj 2. OŠ Šoštanj 3. OŠ Poljčane Ekipa OŠ Olge Meglic (letniki 2000/2001): Jan Koprive, Žiga Lubaj, Jaki Kovač, Blaž Polanec, Aljaž Kovačič, Jaša Bojnec, Matej Šilak, Miha Magdič, Niko Šmigoc, Žiga Godicelj, Vid Derviši, Blaž Kovačič, Tilen Kopitar; trener: Dušan Lubaj David Breznik Rokomet • Jeruzalem Ormož Tilen Kosi prejel štipendijo Iztoka Puca Rokometna zveza Slovenije (RZS) in Olimpijski komite Slovenije (OKS) sta letos prvič podelila štipendijo Iztoka Puca. Ta bo vsako leto podeljena le enemu obetavnemu rokometašu v Sloveniji in na Hrvaškem. Letos je ta čast pripadla mlademu in obetavnemu rokometašu RK Jeruzalem Ormož 16-letnemu Tilnu Kosiju, na kar so v ormoških rokometnih krogih zelo ponosni. Potrdilo o štipendiranju so mlademu športniku predali predsednik OKS Bogdan Gabrovec, generalni sekretar RZS Goran Cvijič in župan Občine Ormož Alojz Sok. Predsednik OKS Gabro-vec je po podelitvi povedal: »To, da smo podelili nagrado perspektivnemu in obetavnemu mlademu športniku Tilnu Kosiju, je izredna zgodba. Predvsem zaradi tega, ker daje dober vzgled tudi za nadaljevanje podobnih potez. To pomeni, da bomo z novoustanovljeno fundacijo, ki smo jo ustanovili v OKS, to je fundacija za športnike iz socialno ogroženih okolij, poskrbeli, da bodo vsi lahko nemoteno trenirali. To ne velja samo za tiste, ki že tekmujejo na vrhunskem nivoju, ampak tudi za tiste, ki obetajo za prihodnost. Kriteriji za pridobitev nagrade so dokaj zahtevni, poleg perspektivnosti mora biti tudi dober učenec. Temeljno izhodišče pri OKS je namreč to, da si mora športnik, ne glede na to, v kakšnem statusu je ali ga bo še dosegel, zagotoviti tudi šolsko izobrazbo.« Predstavnik RZS Cvijič je še dodal: »V prvi vrsti bi se rad zahvalil OKS, ki je podprl našo idejo o ustanovitvi sklada oz. nagrade Iztoka Puca. Na neki način se nam zdi prav, da to dobivajo fantje, ki ne morejo kandidirati za športne štipendije OKS, in da nagrado dobijo fantje iz krajev, kjer je rokomet doma. Kandidaturo mladega športnika so podprli reprezentančni trenerji mlajših selekcij, in ko so povedali, da je fant nadarjen in dober učenec, dvomov o tem, komu bomo podelili nagrado, več ni bilo.« Tilen Kosi, najperspektivnejši rokometaš v RK Jeruzalem Ormož, domačin in dijak Gimnazije Ormož, ponosa ob podelitvi nagrade ni skrival. Štipendija mu namreč pomeni veliko priznanje za dosedanji trud in vzpodbudo za marljivo delo naprej. Iztok Puc ostaja vzornik številnim rokometašem tako v Sloveniji kot v bivših republikah Jugoslavije in imeti štipendijo, imenovano po njem, je in bo gotovo velik ponos za vsakega mladega rokometaša. Uroš Krstič Alojz Sok, Tilen Kosi, Bogdan Gabrovec in Goran Cvijič Nogomet 2. SNL Farmtech Veržej Zadnja preizkušnja proti Dravi V zaključni fazi priprav za nadaljevanje prvenstva v 2. SNL so nogometaši Farmte-cha Veržeja odigrali dve prijateljski tekmi. Na igrišču z umetno travo v Lendavi so z 0:3 izgubili proti vodilni ekipi 3. SNL sever Mariboru B, dan pozneje pa so v Braton-cih visoko (4:0) premagali vrsto Lušt Beltinci (3. SNL vzhod). Zadetke za Veržejce so dosegli Vaš, Trstenjak, Lo-trič in Kouter. Trener Farm-techa Zlatko Gabor je tekmo začel z naslednjimi igralci: Duh, Kušnik, Amar, Domjan, Kavaš, Kek, Lukač, D. Vinko-vič, Gliha, Vaš in Trstenjak, v nadaljevanju pa so zaigrali še: Andrejč, Mauko, Kouter, Lotrič, Jamakovič in Polajžer. Zadnjo preizkušnjo pred pr- vim spomladanskim krogom (14. marca proti Triglavu) bo veržejska ekipa odigrala v soboto, 7. 3., ob 14.00 na domačem igrišču s ptujsko Dravo. NŠ Prijateljska tekma SREDIŠČE OB DRAVI -AVTO RAJH LJUTOMER 0:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Slana (15.), 0:2 Kardinar (20.), 0:3 Kotnik (32.). SREDIŠČE OB DRAVI: Hranič, Novak, Sakelšek, D. Pe-rišic, Kuhar, Krajnčar, Borko, Lah, L. Perišic, Ivanuša, Lesjak (igrali so še: Zadravec, Panič, Majč). Trener: Aleš Lesjak. AR LJUTOMER: Starova-stnik, Markovič, Bertalanič, Rakovec, Majerič, Bogdan, Podgorelec, Kotnik, Kardinar, Slana, Panič (igrali so še: Oletic, Novak, Jelen). Trener: Mario Hošpel. NŠ Foto: arhiv petek m 6. marca 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Atletika m Tekmovanje v Erfurtu Boks m Slovenska liga Marko Sluga osvojil komplet medalj Častni član Atletskega kluba Ptuj Marko Sluga je v Erfurtu nastopil na dvoranskem prvenstvu Nemčije v atletiki za veterane. Na njem je v lepi lahkoatletski hali tekmovalo kar 1050 veteranov iz 517 klubov iz celotne Nemčije. Tekmovanje je bilo zaprtega tipa, saj so lahko nastopili le v Nemčiji registrirani atleti. Ob tem velja omeniti, da na tem izredno močnem tekmovanju, ki je po kakovosti nastopajočih primerljivo celo z evropskim veteranskim prvenstvom, lahko nastopijo samo tekmovalci, ki so letos ali lani dosegli zahtevne norme. Te je izpolnil Marko Sluga, ki redno trenira in v Nemčiji tekmuje za Universität Spor-tverrein Halle. V njegovi starostni kategoriji (80-84 let) je bila v vseh disciplinah konkurenca zelo močna, Sluga pa je vseeno osvojil komplet medalj. Zlato je osvojil v skoku v višino, kjer je preskočil 120 cm ter je premagal tudi bivšega rekorderja. Srebrno medaljo je dobil v suvanju krogle, kjer je dosegel rezultat 11,81 m, medtem ko je bronasto medaljo dobil v metanju kopja, kjer je orodje poletelo do znamke 28,39 metra. Sluga bo letos med drugim nastopil na nemškem veteranskem prvenstvu na prostem v Zittau, svetovnem veteranskem prvenstvu v Lyonu, evropskih igrah v Niči, na nemškem prvenstvu v metalskem peteroboju in na balkanskih igrah v Solunu. David Breznik Bovling • Podjetniška liga Nov posamični rekord Drugi krog podjetniške lige ni prinesel posebnih presenečenj, še najbližje temu so tri osvojene točke deklet Boxmar-ka proti močni ekipi Gostišča Iršič. Kidričanke napredujejo iz leta v leto in postajajo vedno bolj konkurenčne tudi najboljšim ekipam lige. Sicer so vsa favorizirana moštva zmagala, za derbi bi lahko označili tekmo SAR avtomatizacija - Talum. Zmagali so prvi, ki so visoko zmago zabeležili tudi v zaostali tekmi 1. kroga proti Tamesu (2824:2497). Med ekipami je najboljši rezultat nepopolnega 2. kroga dosegla ekipa Mestne občine Ptuj (2804), med posamezniki pa si posebno pozornost zasluži Črtomir Goznik, ki je z rezultatom 960 podrtih kegljev Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 960, 2. Aleš Korošec (MO Ptuj) 811, 3. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 761, 4. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 754, 5. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 726, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) in Tadej Vreže (MO Ptuj) oba 714, 8. Jože Vau-potič (VGP Drava) 705, 9. Miran Duran (Elektro Maribor) 690, 10. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) in Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) oba 674. postavil nov rekord lige (tudi prejšnjega je imel sam - 920) - povprečno 240 na igro ... REZULTATI 2. KROGA: Saška bar - Saubermacher Slovenija 8:0, SAR Avtomatizacija - Talum 5:3, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj 7:1, Mestna občina Ptuj - Casino Poetovio 7:1, Gostišče Iršič - Boxmark Team 5:3, Restavracija PAN - Elektro Maribor 2:6. Tekma Bowling center Ptuj - Tames je bila odigrana po sklepu redakcije, prosta je bila ekipa SKEI Ptuj. Zaostala tekma 1. kola: Tames - SAR Avtomatizacija 1:7. 1. SAŠKA BAR 2 2526 16 2. VGP DRAVA 2 2745 12 3. SAR AVTOMATIZACIJA 2 2647 12 4. TALUM 2 2433 9 5. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2564 8 6. ELEKTRO MARIBOR 2 2435 8 7. RESTAVRACIJA PAN 2 2254 8 8. MESTNA OBČINA PTUJ 1 2804 7 9. SKEI PTUJ 1 - 7 10. BOXMARK TEAM 2 2336 4 11. CAS.POETOVIO IGR. S. 2 2361 3 12. TAMES 1 - 1 13. RADIO-TEDNIK PTUJ 2 2550 1 14. SAUBERMACHER SLO. 1 2231 0 15. BOWLING CENTER PTUJ - - 0 Razpored 3. kroga (ponedeljek, 9. 3.): ob 17.30: Restavracija PAN - SAR Avtomatizacija, Tames - SKEI Ptuj, Bowling center Ptuj - Talum; ob 20.15: Saška bar - VGP Drava, Saubermacher Slovenija - Casino Poetovio, Boxmark Team - Ra-dio-Tednik Ptuj, Mestna občina Ptuj - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Gostišče Iršič. JM Ptujčani s polovičnim uspehom na vrh KBV Ljubljana, BK Knockout Ljubljana in BK Golden Gloves Ljubljana so v nedeljo v športnem centru Konex v Ljubljani pripravili 5. krog slovenske boksarske lige. Na njem je kar precejšnje število gledalcev videlo 22 dvobojev, kar je rekordna udeležba v enem krogu tekmovanja. Med 13 klubi je bil številčno zastopan BK Ring, saj so imeli Ptujčani v ringu osem svojih predstavnikov, ki so zabeležili polovičen uspeh - po štiri zmage in poraze. Najmlajši Urh Zebec nekaj časa ni boksal, tokrat pa se je pomeril s starejšim in še nepo-raženim Alenom Selimovičem (BK Kranj). Tudi tokrat je bil Selimovič veliko boljši tekmec, tako da je trener ptujske ekipe Ivan Pučko mlajši dvoboj v 2. rundi prekinil. Po Moniki Božičko in Anji Jabločnik je iz ptujskega kluba v ligi nastopila še ena ženska predstavnica, Doris Soršak. Ta je v prvi borbi z Majo Firstner (BK Le-gionar) izgubila, a je nastopila hrabro. Miha Vindiš je drugič v članski konkurenci boksal s Timom Jevščkom (BK Ljubljana). V izenačenem dvoboju je bil Vindiš boljši tekmec, a so sodniki zmago soglasno dodelili domačinu. Prvo uradno zmago je iz BK Ring dosegel Luka Štolekar, ki je svoj trud iz treningov prenesel tudi v borbo in je s prekinitvijo premagal Nejca Krena (ŽBK Maribor). Po pričakova- Ekipa BK Ring je na turnirju v Ljubljani dosegel 4 zmage. Nogomet • Nogometna šola Zavre Cilj mladine in kadetov je 2. liga V začetku februarja so priprave na nadaljevanja prvenstva začeli tudi v nogometni šoli Zavrč. Ta se v zadnjem obdobju lahko pohvali z odličnimi rezultati, predvsem pri mladini in kadetih, ki po jesenskem delu zasedata vrh prvenstvenih tabel v ligah MNZ Ptuj. Tako je bilo tudi lani, nakar so mladi Zavrča-ni v dodatnih kvalifikacijah klonili proti soboški Muri. Sledilo je naknadno povabilo v 2. ligo (zaradi izstopa ene izmed ekip), toda v Zavrču se za ta korak niso odločili. Po besedah vodje šole Aleksandra Petroviča predvsem zaradi dejstva, ker so v zavr-škem Športnem parku začeli graditi novo tribuno. Tako bi morali praktično vse tekme odigrati v gosteh, kar bi bilo logistično izjemno zahtevno. V tem času novi objekt v Zavrču že stoji, in če se bo letos ponudila priložnost za napre- Ekipni vrstni red po 5. krogih: 1. BK Ring Ptuj 57 točk 2. ŽBK Maribor 47 točk 3. BK Knockout Ljubljana 45 točk Luka Stalehar (BK Ring) njih je zmagal Denis Lazar, ki je dominiral vse tri runde proti Gregorju Gajiču (FCL - Ljubljana). Enaka ugotovitev velja tudi za Roberta Šimončika, ki očitno dviguje nivo svoje forme. Proti staremu, znanemu in zelo kakovostnemu tekmecu Bojanu Stoilovu (Golden Gloves Ljubljana) je bil Šimon-čik odličen na pol distanci in je s serijami odličnih udarcev prišel do čiste zmage. Četrto zmago je za BK Ring dosegel Aleš Kujavec, ki je prav tako v vedno boljši formi in je bil zelo prepričljiv v dvoboju z Blažem Škrablinom. Marko Makovec se je po približno letu dni tekmovalno vrnil v ring in se pomeril z Edinom Sejdinovičem (ŽBK Maribor). Kljub dolgi pavzi je bil Makovec »pravi« in je Sejdinoviča zelo namučil na poti do zmage, hkrati pa je še enkrat več dokazal, za kako dobrega boksarja gre. Generalno gledano so lahko Ptujčani zadovoljni s svojim izkupičkom, ki so ga dosegli v 5. krogu lige, saj so prevzeli vodstvo na prvenstveni lestvici. Pred zadnjim krogom (26. marca v Kopru) imajo 10 točk naskoka pred najbližjimi zasledovalci iz ŽBK Maribor. To prednost bodo Ptujčani v Kopru branili še z močnejšo postavo, s katero bodo napadali še šesti naslov ligaških boksarskih prvakov Slovenije. David Breznik dovanje, jo bodo beli nedvomno izkoristili. Trenutno v NŠ Zavrč vadi okrog 120 otrok, v klubu pa imajo vse selekcije od U-7 do U-19. Dobro sodelujejo tudi z okoliškimi klubi (Gorišnico, Cirkulanami, Leskovcem) in s klubi preko meje vse do Vara-ždina. Prav iz Hrvaške prihaja vse več otrok in trenutno v nižjih selekcijah vadi slaba polovica otrok preko meje. Za opremo je v šoli odlično poskrbljeno, še vedno pa na treninge vozita tudi dva kombija, eden iz ptujske ter eden iz varaždinske smeri. Sama šola se je od lani strokovno in logistično še okrepila in sedaj vodilni resnično lahko upajo na preboj v 2. mladinsko in kadetsko ligo. Pri tem je seveda zelo razveseljivo spoznanje, da se dva člana mladinskega moštva redno priključujeta prvemu moštvu in igrata tudi prijateljske tekme. To sta Mag-dic in Kolarek, ob njiju pa so vsaj še štirje igralci »v igri« za priključitev članski ekipi. Vodja NŠ Zavrč je Aleksander Petrovič, trener mladinske ekipe je Darko Obran, kadetske Miran Klajderič, selekcijo U-15 vodi Danijel Brec, U-13 Predrag Dobrotic, U-11 Iztok Fridl, najmlajši selekciji U-9 in U-7 pa Žiga Domjan. Poleg mladincev in kadetov gre zelo dobro tudi mlajšim. Tako selekcija U-11 nastopa v močni ligi Marinka Galiča, kjer je trenutno na odličnem 2. mestu. Aleksander Petrovič, vodja NŠ Zavrč: »Letošnji cilj je povezan z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja, vsaj z mladino in kadeti, veseli pa me, da zadaj prihaja kakovostna baza igralcev iz selekcije U-15. V klubu vadi okrog 120 otrok, zato menim, da smo zmožni iti korak naprej. Za nas je tudi pozitivno, da se je pred dnevi v klub vrnil Željko Orehovec na mestu direktorja, ogromno naših igralcev namreč prihaja od tam, kjer je on deloval prej, poleg tega pa ta bazen zelo dobro pozna. Tudi sicer je sodelovanje med NŠ in prvo ekipo vse boljše, prehajanje mladih v člansko ekipo je pač glavni smisel obstoja vsake nogometne šole.« tp 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. marca 2015 Nogomet • NK Videm Videm v boju za vrh V začetku februarja so priprave na spomladanski del sezone začeli tudi nogometaši Vidma. Strateg Primož Gorše je tako ponovno zbral svoje fante, ki so jesenski del končali na 3. mestu superli-gaške druščine, z le dvema točkama zaostanka za vodilno Gerečjo vasjo. Blizu vrha želijo rumeno-zeleni ostati tudi po koncu prvenstva, seveda pa se ne bi branili niti zmagoslavja v Superligi in s tem dodatnih kvalifikacij, čeprav vlogo glavnih favoritov prepuščajo drugim. Na Vidmu so bogatejši za nove klubske prostore, kar Šahovski kotiček Haloški šahisti postali prvaki V »Baru Kavalo« na Hajdini se je preteklo soboto z zaključnim hitropoteznim turnirjem končala letošnja Slovenskogoriška šahovska liga (SGŠL). Na zelo borbenem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 24 šahistov. Rezultati: 1. David Murko (Bar Ring Ptuj) 8 točk; 2. Igor Iljaž (ŠD Žetale) 6,5; 3. Jožef Kopše (ŠD Žetale) 6,5; 4. Branko Cvetko (Bar Ring Ptuj) 6; 5. Branko Sedlašek (ŠD Žetale) 5,5 itd. Rezultati SGŠL 2015: 1. Športno društvo Žetale 14 meč točk (26,5 šah. točk), 2. Bar Kavalo Hajdina 13 (22,5), 3. Okrepčevalnica Pumpa Juršinci 11 (23), 4. Bar Ring Ptuj 11 (18,5), 5. Društvo upokojencev Gorišnica 6 (16), 6. Šahovska sekcija Spuhlja 5 (13,5). Naj deske: 1. deska - Andraž Šuta (Ptuj) 7,0/8; 2. deska - Igor Iljaž (Žetale)7,5/10; 3. deska - Anton Butolen (Žetale) in Darko Dominko (Bar Kavalo) 6,5/10; 4. deska - Branko Sedlašek (Žetale) 7,5/10, 5. deska - Jože Korban (Gorišnica) 4,0/6, 6. deska - Viktor Napast (Bar Kavalo) 4,0/6; 7. deska - Marjan Rojec (Juršinci) 3,0/6; 8. deska - Anton Zagoršek (Bar Kavalo) 2,5/6. Vse sodelujoče ekipe so prejele priznanja in nagrade. Letos so organizatorji trem ekipam prvič podelili tudi posebne haloške klopotce, ki jih je izdelal in podaril vaški rokodelec Franc Vidovič iz Repišč. Anton Lajh Futsal 1. SFL REZULTATI 15. KROGA: Do- bovec Pivovarna Kozel - KMN Oplast Kobarid 4:2 (2:1), KMN Bronx Škofije - Potočje projektiranje Sevnica 5:4 (0:1), KMN Benedikt - FC Litija 3:6 (1:1), ŠD Extrem - KMN Velike Lašče 2:3 (1:1), KMN Puntar - RE/ MAX Maribor 4:10 (1:5). 1. DOBOVEC KOZEL 15 12 1 2 67:32 37 2. FC LITIJA 15 10 3 2 67:37 33 3. OPLAST KOBARID 15 9 2 4. RE/MAX MARIB. 5. KMN PUNTAR 6. POT. SEVNICA 7. ŠD EXTREM 8. BRONX ŠKOFIJE 9. KMN BENEDIKT 10. VELIKE LAŠČE 15 9 1 15 6 3 15 6 1 15 5 3 15 3 3 4 44:31 5 67:52 6 48:52 8 51:48 7 36:31 9 42:72 15 2 3 10 30:65 15 2 2 11 43:74 KMN Benedikt - FC Litija 3:6 (1:1) STRELCI: 1:0 Buzeti (9.), 1:1 Hasanbegovic (13.), 1:2 Ručna (21.), 1:3 Ručna (23.), 1:4 Toto-škovic (28.), 2:4 Pantic (29., a. g.), 2:5 Ručna (30.), 2:6 Ručna (35.), 3:6 Buzeti (36.) KMN BENEDIKT: Lovrenčič, Šabeder, Senekovič, Buzeti, Klemenčič, Kurnik, Kopun, Senekovič, Damiš, Fekonja, Huber. Trener: Darko Križman. Po štirih zaporednih tekmah brez poraza so Benedičani v soboto vendarle klonili proti Litiji. Gostje sodijo v sam vrh slovenskega futsala, domačini pa so jim kljub temu nudili zelo dostojen odpor. Odločitev o zmagovalcu je padla na začetku drugega polčasa, ko so si Li-tijani priigrali tri gole prednosti. Posebej je bil razpoložen 26-le-tni Borut Ručna, ki je dosegel kar štiri zadetke. Liga U-21 vzhod REZULTATI 13. KROGA: FC Ptuj - Potočje projektiranje Sevnica 3:2 (3:0), Dobovec Plindom 0807300 - KMN Benedikt 4:6 (1:2), RE/MAX Maribor - Tomaž Picerija Ozmec 0:5 (0:0). 11 9 1 11 8 0 11 7 0 11 6 1 12 3 0 1. TOMAŽ PICERIJA 2. SEVNICA 3. KMN BENEDIKT 4. FC PTUJ 5. DOBOVEC 6. KMN SL. GORICE 11 2 1 7. RE/MAX MARIB. 11 2 1 1 71:16 28 3 63:24 24 4 59:40 21 4 65:70 19 9 31:70 9 8 41:75 7 8 36:71 7 FC Ptuj - Potočje projektiranje Sevnica 3:2 (3:0) FC PTUJ: Dobnik, Krajnc, Šilec, Simonič Dabič, Pihler, 2. KEBELJ 3. DOBOVEC 4. KOM. TROJICA. 5. KMN BENEDIKT 6. FC PTUJ 7. RE/MAX MARIB. 12 10 0 12 6 0 12 5 1 12 4 0 12 3 0 predstavlja izjemno pridobitev. Fantje jih že uporabljajo, uradno odprtje pa bo junija, ko bo ŠD Videm praznoval častitljivih 80 let obstoja. Na Vidmu se v zadnjem obdobju pod vodstvom Darka Jeze odlično dela tudi s podmladkom. V klubu poleg veteranov in članov premorejo še naslednje mlajše selekcije: U-7 (novost), U-9, U-ll, U-15 in U-19. Izboljšujejo se tudi pogoji za delo, seveda pa je tudi v Vidmu glavna želja, da bi iz lastnih selekcij črpali igralce za člansko moštvo. Članska ekipa pozimi pretiranih sprememb ni doživela, odhodov namreč ni bilo, zato pa so klub okrepili Gregor Cafuta, ki je prišel iz Aluminija, Aleksander Sitar je okrepitev iz Hajdoš, s prihodom v klub pa bo članskemu moštvu predvsem pri delu z vratarji pomagal tudi Leopold Šmigoc. Fantje trenirajo trikrat tedensko, ob tem pa odigrajo še prijateljsko tekmo. Teh bo šest, tri pa so Videmčani že odigrali. Na papirju najmočnejši obračun bodo odigrali s tretjeligašem Ljutomerom. Primož Gorše: »Kot športniki seveda želimo zmagati na vsaki preizkušnji, zato bomo skušali osvojiti naslov prvaka. Vemo, da bo težko, da imajo tudi drugi te ambicije, toda sami se bomo potrudili po najboljših močeh. Osnovni cilj je seveda priti med najboljših pet in s tem v končnico za prvaka, kar pa mislim, da ne bo težava. Članska ekipa ni doživela večjih sprememb, moštvu pa smo, tako kot v preteklosti, priključili tudi nekaj perspektivnih mladincev iz lastnih vrst.« tp Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 14.15: Celje - Maribor; SOBOTA ob 16.00: Olimpija - Rudar; SOBOTA ob 17.00: Domžale - Krka; SOBOTA ob 18.00: Zavrč - Luka Koper; NEDELJA ob 15.00: Gorica - Kalcer Radomlje Rokomet 1. A DRL (m) 19. KROG: Krka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 18.00) 1. B DRL (m) 18. KROG: Cerklje - Velika Nedelja Carrera Optyl (PETEK ob 18.00); Herz Šmartno - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00); Dol TKI Hrastnik - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.30) 1. B DRL (ž) 20. KROG: Brežice - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 16. KROG: Nova KBM Branik II - ŽOK GM mobil Ptuj (SOBOTA ob 14.00) Namizni tenis 1. SNTL 18. KROG: Ilirija - Cirkovce Šternmatik (SOBOTA ob 17.00) 1. SNTL (ž) 14. KROG: Ptuj - Muta (PETEK ob 19.00) 2. SNTL 10. KROG: Ptuj - Melamin (SOBOTA ob 10.00); Ptuj - Krka II (SOBOTA ob 16.00) Kegljanje • 2. SKL VZHOD (ž) 16. KROG: Drava Ptuj - Šoštanj (SOBOTA ob 13.30) Judo Državno člansko prvenstvo v judu bo v soboto od 10. ure naprej potekalo v športni dvorani Tabor v Mariboru. David Breznik Kavaš, Fleten, Čuček. Trener: Aleksander Furek STRELCI: 1:0 Šilec (5,), 2:0 Simonič Dabič (16.), 3:0 Kavaš (20.), 3:1 Jazbec (39.), 3:2 Go-vekar (40.). RE/MAX Maribor - Tomaž Picerija Ozmec 0:5 (0:0) STRELCI: 0:1 Školiber (23.), 0:2 Školiber (24.), 0:3 Goričan (29.), 0:4 Koren (32.), 0:5 Bel-šak (34.) TOMAŽ PICERIJA OZMEC: Starčevič, Magdič, Koren, Bel-šak, Školiber, Goričan, Matja-šič, Gašparič, Jaušovec, Kola-rič. Liga U-19 vzhod REZULTATI 14. KROGA: Dobovec Plindom 0807300 -KOMUNALA Sveta Trojica. 3:0 (2:0), RE/MAX Maribor - Tomaž Picerija Ozmec 0:8 (0:3), KMN Benedikt - FC Ptuj 9:1 (0:0). 1. TOMAŽ PICERIJA 1211 1 0 73:16 34 Planinski kotiček Cicelj - Murovica Planinsko društvo Ptuj seniorji vas vabi na pohod Cicelj-Murovica. Ta bo v četrtek, 12. 3. 2015. Odhod ob 7.30 uri z železniške postaje Ptuj. Pot je nezahtevna, hoje je za 3 ure. Oprema planinska, prilagojena vremenskim razmeram. Hrana iz nahrbtnika. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijave na telefon 031 424 996 ali 02 772 91 71 do ponedeljka 9. 3. 2015. Dnevniki: Zasavska planinska pot, Moravška planinska pot, Badjurova krožna pot, Križem-kražem, Martinova romarska pot, Martinova romarska pot, vrhovi. Vodnik bo Ante Mlinarevic. Vljudno vabljeni! Smučanje • Počitniške aktivnosti SK Ptuj Smučati se je učilo okrog sto otrok ■ v- V času zimskih počitnic je Smučarski klub Ptuj na Arehu organiziral dva štiridnevna smučarska tečaja. Oba sta bila zelo dobro obiskana, saj se ju je iz Spodnjega Podravja udeležilo okrog sto otrok. Organizatorje je zelo pozitivno presenetil odziv staršev in otrok iz Ormoža in okolice. Tečaja pod strokovnim vodstvom licencira-nili trenerjev SK Ptuj sta bila izvedena v lepem vremenu in v primernih snežnih razmerah. Pred tečajem so učitelji smučanja izvedli manj- še preverjanje, po katerem so otroke glede na njihovo smučarsko predznanje razporedili v posamezne skupine. Ob koncu štiridnevne aktivne vadbe je SK Ptuj pripravil še posebno ve-leslalomsko progo, na kateri so otroci pokazali svoje nadgrajeno smučarsko znanje, za kar so bili nagrajeni z diplomami. Zadnji dan tečaja si je »vijuganje« svojih otrok ogledalo tudi veliko staršev, ki so bili zadovoljni z dopolnjenim ali na novo pridobljenim smučarskim znanjem njihovih otrok. David Breznik 2 80:41 30 6 46:53 18 6 61:57 16 8 45:60 12 9 56:70 9 12 2 0 10 34:98 6 m petek • 6. marca 2015 Zanimivosti, reportaže Štajerski 15 Reportaža s tekme Borussia Dortmund - Schalke 04 Borussia do zmage tudi brez Kampla Med nogometnimi navdušenci po vsem svetu obstaja nekaj derbijev, ki imajo sloves največjih, najprestižnejših. Med te spadajo obračuni Reala in Barcelone, Liverpoola in Manchestra Uniteda, Milana in Interja, Lazia in Rome, Celtica in Glasgow Rangersa, River Plata in Boca Juniorsa ... Brez kančka dvoma mednje sodi tudi porurski derbi med Borussio Dortmund in Schalkejem. Rivalstvo med rumeno-črnim Dortmundom in modrim Gelsenkirchnom (oddaljena sta le 35 km) sega v leto 1925, tokratni derbi je bil že 146. po vrsti. V letošnji sezoni sicer zaenkrat bolje kaže Schalkeju (v skupinskem delu Lige prvakov je igral v skupini z Mariborom, op. a.), ki je imel pred Borussio pred tekmo 10 točk prednosti. A derbiji vedno pišejo svoje zgodbe ... Do vstopnic preko prijateljev v Avstriji Vstopnice za tekmo poidejo praktično takoj, ko jih dajo v prodajo. Če vemo, da ima Borussia več kot 50 tisoč navijačev (!) z letno vstopnico, to sploh ni presenečenje. Na srečo smo mi imeli preko koroškega novinarskega in športnega kolega Marjana Velika (glavni urednik slovenskih sporedov pri ORF in predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu) ter sekretarja SŠZ Marka Loibneggerja dovolj močne povezave, tako da s tem ni bilo težav. Vse je uredil Markov oče Sepp (lastnik tiskarne), ki ima povezave v Signal Iduna Park je pokal po šivih. svetu nogometa praktično povsod po svetu (zasluži si posebno zgodbo ...). Potovanje se je začelo v petek zjutraj, ko smo se z Matijem Brodnjakom in Markom Kremžarjem preko Gradca popeljali proti Celovcu. Od dobre tri evre in pol vredni kavici smo lažje počakali naše vodnike, v skupinici iz Avstrije pa je bila tudi družina iz Koroške (Stefan, Elizabeth, Ana-Maria in Nico). Zadnji se nam je pridružil Sepp, ki je celotno noč urejal dokumente v firmi, po uri spanja pa je bil že poln moči. Sledil je polet do Kolna, ki je bil izhodišče za naše nadaljnje obiske. Na tekme se v nemških mestih lahko odpravite praktično izključno z vlaki. Povezave so tako dobre (pogoste, Kevin Kampl Na tokratni tekmi ni igral slovenski reprezen-tant Kevin Kampl (bolezen), ki je med navijači zelo priljubljen. »Potrebuje še nekaj časa za prilagoditev, a je pravi borec, veliko teče, tehnično zelo sposoben. Odlična poteza kluba, ko ga je pripeljala v Dortmund,« so bili enotni navijači. hitre), da na drugo sploh ne pomisliš, ob tem si lahko navijači mirno privoščijo kozarec piva (ali dva). Ja, na stadionih se brez težav toči pivo, saj sta nogomet in pivo skoraj neločljivo povezana. V Sloveniji smo pač bolj pape- Dobri dve uri pred začetkom tekme je bila pred stadionom že kar precejšnja gneča; ljudje so si čas krajšali z obiskom prodajaln navijaških artiklov, povsem razumljivo pa je, da so bili do zadnjega kotička zasedeni vsi lokali in šanki na prostem - pivo je teklo v potokih ... _ Na tekmo se navijači zvečine odpravljajo z vlaki. Dober posel Na stadionu se je zbralo 80 tisoč navijačev, povprečna cena vstopnic je krepko čez 50 evrov ... Večina jih je spila vsaj eno pivo (3,7 €), kokakolo ali kaj podobnega ter pojedla znamenito klobasico, hamburger ... Stojnice z navijaškimi rekviziti so bile lepo obiskane, prav tako uradni fan shop, kjer lahko v rumeno-črni barvi kupite praktično vse, od la-bele do gospodinjskih aparatov. Vsak obiskovalec je tako znotraj stadiona povprečno porabil še dodatnih 30 evrov (minimalno) ... Številke gredo v nebo ... ški od papeža in je pivo na stadionih prepovedano . Ker se proti stadionu odpravlja le malo manj od 100 tisoč navijačev (veliko jih je tudi brez vstopnic, želijo pa občutiti vzdušje derbija), je gneča na vlakih velika, a s tem se nihče ne obremenjuje preveč. Pogovori večinoma potekajo v smeri pričakovanj, Nemci pa nikakor niso mogli skriti začudenja, ko smo povedali, da prihajamo iz 1000 kilometrov oddaljenega Ptuja. »Nemogoče,« so se čudili. »Vseeno je res,« smo pritrjevali. »Nemogoče,« so se čudili. »Vseeno je res,« smo pritrjevali ... Takoj smo bili njihovi . »Iščem vstopnico« Pred stadionom Signal Iduna Park (v osnovi Westfalenstadion) je bilo nekaj ur pred tekmo nepregledna množica ljudi, veliko je bilo takšnih z napisom »iščem vstopnico«. Ker je en član naše odprave zbolel tik pred odhodom, je imel Sepp v rokah pravo dragocenost - prosto vstopnico! »Prodam jo samo tistemu, ki si resnično želi na stadion, ne za preprodajo,« je sklenil. Mirno je šel mimo številnih, na koncu pa je le pristopil k mladenki v rumeno-črni odpravi. Dialog je potekal približno takole: »Potrebuješ vstopnico zase?« »Ja, zase.« »Boš šla res ti na stadion?« »Ja, fant je že dobil vstopnico, jaz sem še brez. Prihajava iz Magdeburga (cca 350 km, op. a.). Res si želim na tekmo.« »Jaz imam vstopnico.« »Res?!? Pa mi jo prodate?« »Ja.« »Za koliko?» »Toliko, kolikor resnično stane, 44,40 evra.« »Ne me hecat, povejte pravo ceno.« »44,40 evra!« »Res?!?« »Ja.« »Ne morem verjeti ... Vzamem „(solze sreče)« Ko je na stadionu zasedla mesto v naši vrsti smo iz pogovora zvedeli, da pozna ... Dejana Zavca! »Seveda ga poznam, preko Ulfa Steinfortha (Deja-novega nekdanjega manager-ja, op. a.), saj učim njegova sina.« Svet je res majhen . Borussiini navijači so med najzvestejšimi na svetu, zato je pesem Never walk alone (nikoli ne boste hodili sami, op. a.) iz več kot 80 tisoč grl zvenela zelo, zelo prepričljivo. To je verjetno možno doživeti samo še na Liverpoolovem Anfieldu ... Glavna posebnost dortmundskega stadiona je južna tribuna (»rumeni zid«), na katero se nagnete 27 tisoč navijačev. Gre za stojišča, na katerih se zberejo najzvestej- Uradna maskota Borussie -Ema - je samo tisti dan opravila nekaj tisoč »foto shutingov«. ši in najglasnejši navijači, ki dobijo - za nemške razmere - vstopnice po normalni ceni (cca. 25 evrov). »Trudimo se, da lahko naše tekme obiskujejo tudi manj premožni navijači,« to utemeljujejo v klubu, čeprav bi lahko ta mesta prodajali po precej višji ceni. Res zanimiva poteza . Najvišja zmaga Borussie po letu 1989 Tekma je bila povsem enosmerna, jasno pobudo so imeli domačini. Ko so zapravljali priložnost za priložnostjo, so nekateri že pomislili na črn scenarij (kdor ga ne da, ta ga dobi), večina pa je navijala še bolj glasno. Ko je prišla 78. minuta in gol dotedanjega osmoljenca Aubameyanga, je stadion dobesedno eksplodiral! Le minuto kasneje je bilo že 2:0 (Mhitarjan), kmalu zatem 3:0 (Reus) - kaj se je takrat dogajalo na stadionu, je res težko opisati, vsekakor pa je bilo za navijače Borussie magično, precej manj pa za modre iz Gelsenkirchna. »Scheisse 04 (sranje 04, izpeljanka za Schalke 04, op. a.),« je odmevalo po vsem stadionu. Zmaga 3:0 je največja po letu 1998, ko je bilo prav tako 3:0, sicer so imeli modri v zadnjih letih precej več uspeha. Po tekmi sledijo potovanja v smeri iz Dortmunda. Na vseh vlakih so navijači Borussie prepevali svoje številne navijaške pesmi, še več jih je bilo usmerjenih v zasmehovanje večnega tekmeca. Končna ocena celotnega dogajanja: najvišja +... Jože Moltorič Tekma Borussia - Schalke spada med tekme »visokega rizika« zato je bilo okrog stadiona opaziti na stotine policistov. Znotraj stadiona je pred družinskim sektorjem lepo urejena igralnica. Po tekmi je bilo na vlakih iz Dortmunda vse v znamenju rumeno-črne barve. Foto: JM Foto: JM Foto: JM Foto: JM Foto: JM Foto: JM Foto: JM 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. marca 2015 Ptuj • Društvo proti mučenju živali Ptuj Zavržene živali vse bolj na plečih društva Kljub vsej deklarirani družbeni skrbi za živali je skrb za zavržene in mučene živali vse bolj na plečih Društva proti mučenju živali Ptuj, vsaj na širšem območju Ptuja, ki si s svojimi predanimi člani po najboljših močeh prizadeva najti čim boljše pogoje za te zapuščene živali, so ugotavljali člani društva na svojem 13. rednem občnem zboru. Društvo ima pri tem vso podporo veterinarske inšpekcije, ki se trudi, da izvede vse potrebne postopke zoper neodgovorne lastnike, je tudi prekrškovni organ, a na koncu pravega epiloga, zaslužene kazni, tudi zaporne kazni, ni, ker pravosodni organi za zdaj ne ukrepajo. „Pogrešamo sodelovanje s pravosodnimi organi, sodniki ... Žal imamo slabe izkušnje. Postopek izvedemo, potem pa ga nekdo ustavi. Mislim, da bodo tudi sodišča morala na področju mučenja živali opraviti svoje delo. Ko se bodo prvi mučitelji znašli v zaporu, se bodo zadeve prav gotovo obrnile na bolje," je prepričana veterinarska inšpektorica Branka Kosenburber, ki tudi ne odobrava preveč mehkega ravnanja društva z vsemi, ki se prekršijo zoper živali. Tako se namerna zapustitev živali, ko nekdo prepusti skrb za žival drugemu, ker gre na dopust, in se potem več ne vrne ponjo, lahko kaznuje z dvema letoma zapora. Branka Kosenburger je tudi napovedala poostrene kontrole pri vodenju živali na povodcih. „Naše delo je takšne narave, da moramo posredovati takoj, Lani je bilo na širšem Ptujskem najdenih 87 psov, od tega se jih je tri četrtine preko oglasov, tudi na Radiu Ptuj, vrnilo k svojim lastnikom, samo enajst so jih predali v azil, 17 pa je bilo posvojenih. Vseh najdenih muck je bilo 114, v zavetišče jih je bilo predanih 33. Pri predsednici društva oz. članih se je v celem letu 2014 znašlo 49 muckov, ki imajo tudi že v večini nove lastnike. ko se kaj zgodi, zato ga tudi ne moremo načrtovati vnaprej. Živali ne morejo čakati, da bi se sestal izvršni odbor društva ali kakšen drug njegov organ. V letu 2013 oz. 2014 smo izvedli tudi akcijo sterilizacije in kastracije živali s 40-odstotnim popustom, v katero je bilo vključenih 193 živali. Za vse te %1 0BOJI m m mj Foto: Črtomir Goznik S trinajstega občnega zbora Društva proti mučenju živali Ptuj kastracije je znašal račun 4.600 evrov. Potreben denar smo zagotovili s prodajo koledarja. V tem času poteka že nova akcija sterilizacije in kastracije. Seveda pa društvo ne more omogočiti sterilizacije ali kastracije živali, ki jo je nekdo kupil. Tudi tega mnogi ne razumejo," je na občnem zboru povedala predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd. Društvo bi želelo pridobiti tudi več sredstev za svoje delovanje od občin na Ptujskem, lani je z donacijo v višini 405 evrov od občin pomagala le MO Ptuj. Izkazani minus v poslovanju v višini dobrih 505 evrov so že pokrili. Veseli pa bodo tudi vsakega novega člana, da se bodo povečali tudi prihodki iz naslova članarine, ki znaša 20 evrov letno. Tudi na letošnjem občnem zboru so predstavili nekatere izstopajoče zgodbe o mučenju živali na Ptujskem, za katere upajo, da jih bo v prihodnje čim manj. Od lepših pa so izpostavili OŠ Cirkovce, ki je zbrala več kot 100 kg hrane za živali, OŠ Olge Meglic Ptuj, kjer so prav tako zbrali več kot 100 kg hrane za živali, prav tako trgovino Lidl na Ptuju, kjer so zbrali več kot 250 kg hrane za živali. MG Od tod in tam Foto: Zasebni arhiv Ptuj * V tridnevno študijsko turo urednic in novinark hrvaških časopisnih in spletnih medijev na Ptuju in v njegovo okolico, ki ga je organizirala agencija G&S Promotion iz Ljubljane, so na predlog podjetja Sava Turizem vključili tudi modni dogodek v ateljeju ptujske kreatorke Sanje Ve-ličkovič. Ob tej priložnosti jim je predstavila svoje kreacije in modno delovanje ter najnovejšo kolekcijo oblačil za pomlad, v kateri so tudi pozirale za svoje medije. Sicer pa so med obiskom spoznale tudi zdraviliško ponudbo, kulinariko, tradicijo in različna doživetja. MG Nagradno turistično vprašanje . V naglici je padla tudi zdrava lipa Turističnega društva Ptuj Zgodnje spomladansko čiščenje okolja je na Ptuju v polnem teku, četudi temperature temu še niso najbolj naklonjene in je po praksi prejšnjih let to v glavnem potekalo med 22. marcem in 22. aprilom. Najvidneje poteka na grajskem hribu, kjer naj bi odstranili večino poškodovanih in nevarnih dreves. Izvzeti pa niso tudi drugi mestni deli. Člani TD Ptuj, ki se v teh dneh že pripravljajo na 130-letnico delovanja društva v letu 2016, pa so lahko le nemi opazovalci neprijetnega dogodka: nekdo od vnetih čistilcev grajskega hriba je na delu ob Raičevi ulici nekritično odrezal mlado lipo, ki jo je TD Ptuj zasadilo ob svoji 120-letnici. Na tem območju je raslo devet let, šele v zadnjih letih pa se je razraščalo v krošnjo. Za posaditev je imelo vsa dovoljenja, to se je zgodilo v času, ko je bil grajski hrib še v občinski lasti. Za takšno neodgovorno dejanje ni nobenega opravičila. Četudi se po poseku odsluženih dreves in morebitni novi zasaditvi lipa ne bi vklapljala v nov koncept, bi v TD Ptuj vsaj pričakovali, da bi jih o morebitnem poseku nekdo vsaj obvestil, da bi drevo lahko še pravočasno rešili. V 21. stoletju se z zdravimi drevesi tako ne dela, še posebej pa ne s simboli slovenstva, so ogorčeni v TD Ptuj, ki v teh dneh že opravljajo delovne pogovore z mestno oblastjo o programu ob 130-letnici delovanja TD Ptuj. Predlagajo posodobljeno izdajo turističnega vodnika Ptuja z okolico, resni mestni premislek o fontani na Mestnem trgu, o kateri se govori že skoraj dvajset let, in o zasaditvi 130 medono-snih dreves, s katerimi bi povečali območje paše čebel. V TD Ptuj opozarjajo tudi na prodaja-jočo kapelo ob Maistrovi ulici, za katero ni odgovoren nihče. Prostori TD Ptuj na Slovenskem trgu 3 pa znova postajajo zani- mivi tudi za novo ptujsko turistično organizacijo. Sicer pa se bo v teh dneh po vsej Sloveniji začelo že tradicionalno spomladansko čiščenje okolja, ki je uvod v največji in najodmevnejši projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela -lepa in gostoljubna na področju urejanja prostora, okolja in go- stoljubnosti slovenskih občin, mest in krajev. Turistična zveza Slovenije pa je v tem času tudi že končala vsebinske in kadrovske priprave na redno skupščino, ki bo 28. marca. Na njej bodo izvolili tudi novo vodstvo in organe zveze. Med kandidati za upravni odbor in nekatera delovna telesa so tudi predstavniki Turističnega društva Ptuj. Po za zdaj še neuradnih podatkih naj bi si prireditve 55. Kurentovanja ogledalo okrog 120.000 obiskovalcev, je povedal vodja organizacijskega od- bora Branko Brumen. Najbliže tej številki je bila Amalija Go-stan, Zgornja Hajdina 174, ki bo prejela nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, v katerem smo spraševali o številu obiskovalcev na 55. Kurentovanju. Danes sprašujemo, koliko turističnih društev deluje v Sloveniji. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga o zgodovini obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 13. marca. 4 Foto: Črtomir Goznik V ravninskem delu grajskega hriba ob Raičevi ulici so vneti čistilci grajskega hriba, ki naj bi odstranili le poškodovana in nevarna drevesa, nekritično odrezali lipo, ki jo je TD Ptuj tod zasadilo ob svoji 120-letnici delovanja. Nagradno turistično vprašanje Koliko turističnih društev deluje v Sloveniji? Ime in priimek: . Naslov: Davčna številka: petek • 6. marca 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Sveta Trojica • Regijska slovesnost ob dnevu Civilne zaščite Plaketa Prostovoljnemu gasilskemu društvu Sveta Trojica V Kulturnem domu na Sveti Trojici je minuli torek potekala osrednja regijska slovesnost ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite (CZ). Ob tej priložnosti so zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili 37 bronastih znakov CZ (od tega 25 za enkratna dejanja), šest srebrnih znakov, dva zlata znaka CZ in plaketo CZ. V počastitev 1. marca -dneva Civilne zaščite, je Štab Civilne zaščite za Vzho-dnoštajersko z Upravo RS za zaščito in reševanje, Izpostava Maribor in občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah organiziral osrednjo regijsko slovesnost s podelitvijo priznanj Civilne zaščite. Priznanja so bila podeljena najzaslužnejšim pripadnikom CZ, posameznikom prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov. Prejeli so jih tudi drugi zaslužni posamezniki, skupine, občine, zavodi in drugi, ki izvajajo zaščito in reševanje ter so odpravljali posledice naravnih in drugih nesreč v preteklem letu. Na letošnjem dogodku so podelili kar 37 bronastih znakov CZ (od tega 25 za enkratna dejanja), šest srebrnih znakov CZ, dva zlata znaka CZ in pla- Foto: Arhiv CZ Prostovoljno gasilsko društvo Sveta Trojica (prejemnik plakete CZ) z županom Darkom Frasom, direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darkom Butom ter poveljnico CZ Vzhodnoštajerske regije Ivano Grilanc (prejemnico zlatega priznanja CZ). Majšperk • Občinski kviz gasilske mladine Preverili svoje znanje in spretnosti Pionirji, mladinci in pripravniki gasilskih zvez Kidričevo, Slovenska Bistrica, Majšperk in Videm so se v soboto, 28. februarja, v Majšperku pomerili v znanju gasilske teorije in v praktičnih vajah na občinskem kvizu gasilske mladine. Gasilsko zvezo Majšperk bodo na regijskem kvizu gasilske mladine, ki bo 14. marca v Jurovskem Dolu, zastopali ekipi pionirjev Majšperk-Breg ter mladinci PGD Majšperk in PGD Stoperce. Največ znanja v Gasilski zvezi Slovenska Bistrica so med desetimi ekipami pionirjev pokazali pionirji iz Poljčan. V Jurovskem Dolu bodo slove-njebistriško zvezo v tekmovanju mladincev zastopali člani PGD Kebelj in Tinje, v tekmovanju pripravnikov pa člani gasilskih društev Pragersko in Poljčane. V Majšperku so svoje znanje preverili tudi člani društev, ki oblikujejo GZ Kidričevo in slednjo bodo na regijskem tekmovanju zastopali pionirji PGD Lovrenc na Dravskem polju in PGD Starošince, dve ekipi mladincev in ekipa pripravnikov PGD Lovrenc na Dravskem polju. Četrta sodelujoča gasilska zveza je bila GZ Videm. To bodo 14. marca zastopali dve ekipi pionirjev iz PGD Sela, ekipi mladincev PGD Tržec in PGD Sela ter ekipa pripravnikov prav tako iz PGD Sela. Mojca Vtič Foto: Leon Lampret Videm • Novi 10 SDS Videm Na celu 00 SDS Videm Branko Marinic V petek, 27. februarja, je potekala letna konferenca OO SDS Videm. Občinski odbor stranke SDS Videm letos praznuje že 20-letnico svojega uspešnega delovanja. Za nami je eno najaktivnejših in tudi precej uspešnih volilnih let. Na letošnji letni konferenci pa smo soglasno izvolili tudi novi izvršilni odbor s predsednikom Brankom Mariničem. Ob tej priložnosti se moramo za uspešno vodenje odbora stranke zadnjih 20 let iskreno zahvaliti izvršilnemu odboru s predsednikom Stankom Simoničem, saj so za nami mnoge uspešne kampanje in izpeljani projekti. Na letni konferenci smo ustanovili še ženski odbor SDS Videm s predsednico IO Valerijo Prevoljšek. Na letni konferenci nas je, poleg naše članice in poslanke DZ RS Suzane Lep Šimenko, kot gostja obiskala še podpredsednica in generalna sekretarska stranke Alenka Je-raj. Leto 2015 bo v smislu volitev politično manj razburljivo, vendar pa za naše svetnike in poslanko nič manj aktivno, saj si bomo še naprej prizadevali za aktivno in uspešno delo na občinski in državni ravni. AR keto CZ. Z najvišjimi priznanji, torej z zlatim znakom, sta bili nagrajeni Gasilska zveza Lenart in poveljnica CZ Vzhodnošta- Prejeli smo jerske regije Ivana Grilanc, ki je sicer zlati znak zaščite prejela na državni prireditvi na Brdu pri Kranju. Plaketo CZ pa je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Sveta Trojica. Sicer pa so bronasti znak CZ posthumno podelili tragično preminulemu Nejcu Mesariču, med prejemniki bronastih znakov pa je tudi Elektro Maribor. Slavnostni govornik na osrednji regijski slovesnosti je bil direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in namestnik poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije Darko But, ki je v svojem nagovoru povedal, da smo lahko ponosni na široko razvejeno organizacijo poklicnih, dolžno-stnih in prostovoljnih reševalnih služb in operativnih sestavov, ki jih po potrebi okrepijo vojaki in policisti. Vse te zmogljivosti so povezane v sistem, ki se je pokazal kot učinkovit tudi v preteklem letu tako ob velikih kot manjših vsakdanjih nesrečah. Monika Levanič Kurentovanje po kurentovanju Vsi akterji kurentovanja 2015, natančneje organizatorji, vodstveni predstavniki in novinarji, sedaj podajajo takšne ali drugačne ocene. Eni ocenjujejo kako je uspelo kurentovanje, drugi kakšne so bile pomanjkljivosti novih odločitev. Najpomembnejših akterjev kurentovanja, otvoritvene povor-ke in glavne povorke pa ni nihče vprašal za oceno oziroma za pozitivno ali negativno analizo. Pomembno vlogo za uspeh ku-rentovanja so opravili prav koranti. Koranti so tisti, ki so prehodili vso Slovenijo od severa do juga in od vzhoda do zahoda. Prav na te glavne akterje pa se pozablja, oziroma je do njih mačehovski odnos. Nekateri posamezniki hočejo to delo prikazati v drugačni luči, oziroma v svoj prid. S tem želim povedati, da nekdo ustanovi zvezo društev in se z njo ponaša kot, da je najpomembnejši akter oziroma predstavnik korantov, kar sploh ni res. Zveza je nepomembna in je sama sebi namen, korantom pa ne prinaša nobenih ugodnosti. Pomembno je povedati, koliko društev se s tem sploh ne strinja. Zato bi se bilo potrebno o oceni kurentovanja pogovarjati z vsemi koranti in ne samo s tistimi, ki so si lik koranta hoteli vzeti za svojega pod krinko UNESCA, UNESCO pa zato, da si bo lahko kdo pripel medaljo, koranti pa od tega ne bomo imeli prav nič. Kljub temu pa bomo mnogi še naprej nosili lik koranta v sebi in na sebi, v prid naših običajev, ki so jih nam zapustili naši dedje. Nadaljevali bomo delo naše zapuščine v prid mesta PTUJ in naših krajev Ptujskega in Dravskega polja. Kot samo kurentovanje pa si po moje zasluži oceno 3, ker so bile narejene nekatere napake, ki niso bile potrebne. Treba se je zavedati, da smo naše kurentovanje in povorko, pripeljali v sam vrh Evropskih karnevalov. Zaslužni za ta uspeh pa so vsi koranti, princi in FECC Slovenije. Branko Cajnko Foto: LR 18 Štajerski Za zdravje petek • 6. marca 2015 Zdravstveni nasveti Alternativna medicina Terapevtska metoda EMDR Ob dopisovanju s prof. dr. Branetom Kobalom sem dobila ta tekst: »Bolniki s težkimi obolenji so pogosto v hudi stiski. Izgubijo svoj notranji mir in postanejo tudi čustveno občutljivi. Vsaka stvar jih bolj prizadene in pogosto se soočajo z občutkom strahu in nemoči. Zato uporabljam terapijo EMD- metodo.« Gotovo se sprašujete, kaj je to. Vsaj jaz sem se. Do pojasnila bomo prišli preko nekaj ovinkov. Spanje je čas, v katerem se obnavlja energija in se utrjujejo in predelajo spomini. Prične se z dremavostjo, preide v rahel spanec, sledi faza globokega sna in obdobje sanj. Ko sanjamo, se oči premikajo, zato je to obdobje dobilo ime REM-faza (angleško: Rapid Eyes Movement s prevodom: hitro premikanje očes). Številne raziskave potrjujejo, da je prisotnost REM-spanja pomembna za povezavo spominov in našega odnosa do dogodkov v življenju. Tudi EMDR kratica izhaja iz zaporedja angleških besed, in sicer: Eye Movement Desensiti-zation and Reprocessing. Tukaj je bolj kot dobeseden prevod smiseln njegov pomen: sprememba in predelava občutkov s pomočjo gibanja oči. Metoda EMDR, katere predstavitev sega v leto 1989, je oblikovana za obravnavo posameznikovega pretiranega odziva na običajen fizični dražljaj zaradi nepredelanega doživetega stresnega dogodka v preteklosti. Tovrstna izkušnja človeka ovira pri normalnem vedenju, mišljenju in čutenju. Prizadeta oseba tragičnega dogodka ne doživlja kot del preteklosti, iz zgodbe ne more potegniti nobenega nauka in je ne zna končati. Da bo zadeva lažje predstavljiva, preidimo na konkretne primere. Ženska, ki je bila posiljena, lahko doživi veliko grozo že ob prijateljskem dotiku. Če bi morala o dogodku poročati, lahko povsod po telesu začuti take bolečine, kot so se zasidrale v spominu. Posameznik, ki je doživel orkan in se mu je ta kot travma vtisnil v spomin, lahko že ob sapici občuti strah in se zato obnaša nenavadno za trenutno situacijo. Spomin na dogodek se pri njem namreč ne poveže z informacijami iz številnih ostalih izkušenj. In zdaj je na vrsti EMDR. Terapevt se poglobi v začetni vzrok in v občutke, ki jih človek dojema kot negativne. Določitev le-teh zahteva ustrezno strokovno znanje. Naj jih za predstavo nekaj naštejem: strah, jeza, nemoč, žalost, odvisnost, razočaranje ... Napetosti pri občutenju naj bi se nevtralizirale z osredoto-čanjem na neželene zaznave in s hkratnim stalnim preusmerjanjem pozornosti, ker mora prizadeta oseba istočasno z očmi slediti terapevtove prste. Ugotovili so, da pri osebnih spo- minih očesno gibanje zmanjša pomembnost moteče podobe in spremljajočo stisko. Razen očesnega gibanja so enako uporabni tudi drugi dražljaji: izmenično trkanje po levi in desni roki, poslušanje tonov na levo in nato na desno uho. Prepuščam besedo prof. dr. Kobalu: »Zelopomembno se mi zdi, da ljudi naučim nekaj preprostih tehnik, s katerimi si lahko pomagajo doma, ko se v njih pojavi intenziven stres oziroma težave, povezane s stresom. To metodo uporabljajo tudi psihoterapevti v uradni medicini. Razvila jo je ameriška psihologinja Francis Shapiro in po dodatnih raziskavah jo je priznala in sprejela tudi Svetovna zdravstvena organizacija«. Če povzamemo, lahko rečemo, da bi to metodo preprosteje poimenovali TERAPIJA PONOVNE PREDELAVE, saj bi to jasno sporočilo njen namen, a se zaradi prepoznavnosti metodologije staro ime raje ohranja. S tem prispevkom smo jo, upam, približali tudi vam. Neda Toplek, mag. farm., Lekarna Top-lek Tačke in repki Sterilizacija psick in mack Pomlad prihaja in kot vsako leto v tem času narava spodbudi hormonalno aktivnost psov in mačk. Veliko je vprašanj o smiselnosti sterilizacije, kdaj sterilizirati, katera metoda je najboljša, kakšne so lahko posledice sterilizacije in še bi lahko našteval. Tako bom danes opisal sterilizacijo psičk in mačk. Sterilizacija je poseg, pri katerem se omeji oziroma prepreči reproduktivna sposobnost živali. Poseg se opravi tako, da se odstranijo jajčniki, maternico pa pustimo nedotaknjeno. Poseg je najbolje opraviti že pred prvo gonitvijo živali, najbolje pri starosti 6 mesecev ali med prvo in drugo gonitvijo. Če ravnamo tako, smo z zanesljivostjo več kot 90 % preprečili nastanek tumorjev v mlečni žlezi v zrelih letih živali. Če tumorjev pravočasno ne opazimo in operativno odstranimo, so le-ti nevarna grožnja naši živali, ki ji lahko bistveno skrajša življenje. Sterilizacijo seveda lahko izvedemo tudi v kasnejšem življenjskem obdobju, saj preprečuje še en smrtno nevaren zaplet, gnojno vnetje maternice. Po sterilizaciji psičke nimajo več motečega krvavega izcedka in ne privabljajo samcev. Prednosti sterilizacije so še omejevanje rojstev nezaželenih mladičev, ki jih na žalost še vedno marsikateri čudaki kar pobijajo, utapljajo in še bi lahko našteval. Sosedom v bloku v mestu ali na vasi s ste- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. rilizacijo svoje psičke prihranimo marsikatero nevšečnost, ki jo povzročijo goneči se psi, ki se zbirajo v okolici, kjer psička živi in lajajo cele noči. Poseg sterilizacije se opravlja z minimalno invazivnimi kirurškimi tehnikami, kar pomeni, da je operacijska rana čim manj- ša, saj je tako tudi bolečinska in stresna obremenitev pacienta minimalna in žival je že drugi dan po operaciji popolnoma normalna in živahna. Pri inva-zivnem posegu, kjer pa sega operacijska rana čez pol trebuha živali in z mnogo šivi, je poo-perativno okrevanje precej daljše, žival je v bolečini, rano si želi lizati in možnost komplikacij je bistveno večja. Pred posegom vsekakor svetujem lastnikom psičk in mačk, da preverijo, kako in po kateri metodi bo njihova živalca operirana. Negativnih učinkov sterilizacije praktično ni. V redkih pri- Foto: Črtomir Goznik Foto: Osebni arhiv Emil Senčar, dr. vet. med. merih se predvsem pri pasmah, ki imajo kratke gobčke, lahko pojavi inkontinenca, kar pomeni, da jim nekoliko uhaja urin, vendar je težava povsem rešljiva z ustrezno terapijo. Muce z omenjenim nimajo težav. Pri nekaterih se lahko pojavi debelost, kar lahko zelo uspešno rešujemo z ustreznim hranjenjem živali. Sterilizacija je poseg, ki ga vsekakor priporočam in z gotovostjo lahko trdim, da je sterilizirana psička, brez nadležne krvavitve in gonitve, prekrasna, čuteča in ljubeča prijateljica v tem vse bolj napornem in stresnem vsakodnevnem življenju. Vse zgoraj omenjeno velja tudi za mačke, ki se prav tako sterilizirajo pri starosti 6 mesecev. Razlika med psičkami in mačkami je le v tem, da so mačke godne za paritev večkrat letno in tako reproducirajo veliko več mladičev. Naslednjič pa še nekaj vrstic o kastraciji psov in mačkov. Emil Senčar, dr. vet. med. Imunski sistem -kaj je in kako deluje I Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. V tem letnem času, ko se zelo poveča število obolelih za prehladom, gripo, angino, pljučnico in drugimi nalezljivimi boleznimi, pogosto slišimo izraz imunski sistem. V medijih nas nagovarjajo reklame, kako in s katerimi izdelki imunski sistem okrepiti. Kaj je imunski sistem? To je zapleten sestav organov, celic in molekul, ki naše telo brani pred vdorom tujkov oziroma jih uničuje. To so bezgavke, man-dlji, žrelnica, limfni vodi, vranica, kostni mozeg, priželjc ter skupki imunskih celic v sluznici dihal in črevesni sluznici. Človek je neprestano v stiku z bakterijami, virusi, glivami in paraziti. Zato je lahko skozi evolucijo preživel, ker je razvil učinkovit sistem obrambe. Ob vdoru tujkov se v telesu sprožita dve vrsti obrambe. Prva je prirojena odpornost, druga je pridobljena odpornost. Oba sistema delujeta povezano. Če povzročitelju bolezni uspe premagati prvo, to je anatomsko oviro, ki jo predstavljajo koža in sluznice, se takoj aktivira nespecifičen sistem prirojene odpornosti, hkrati pa se sprožijo procesi, ki z majhno zakasnitvijo privedejo do učinkovitega procesa specifične ali pridobljene odpornosti. Vdor mikrobov v telesu povzroči reakcijo, ko jo imenujemo vnetje. Na mestu vnetja se močno okrepi obrambna zmožnost tkiva. Poveča se prekrvavitev, zato je mesto vnetja pordelo in oteklo. V vnetnem žarišču se začnejo kopičiti obrambne celice. Sproščajo se snovi, ki jih imenujemo mediatorji vnetja. Ti imajo različne naloge: komplementni sistem uničuje mikrobe, histamin širi žile, levkotrieni in prostaglandini vplivajo na gibanje belih krvnih celic ter v možganih vplivajo na center za regulacijo telesne temperature, in sicer tako, da se pojavi povišana telesna temperatura (zato zdravila, ki zavirajo sintezo prostaglandinov, znižujejo vročino). Nespecifično imunost aktivirajo škodljivi mikroorganizmi, lahko pa tudi telesu lastne snovi. Prva obrambna vrsta so fagocitne celice. Površina bakterijske celice se razlikuje od človeških celic po določenih lastnostih, na osnovi katerih jih fagocitne celice prepoznajo, jih požrejo, ubijejo in razgradijo. Med fagocitne celice štejemo nevtrofilce, monocite in tkivne makrofage. Nevtrofilci in monociti nastajajo v kostnem mozgu, od tam pa prehajajo v kri. V krvi preživijo dan ali dva in nato odmrejo. Makrofagi se razvijejo iz monocitov in imajo daljšo življenjsko dobo. Izločajo mediatorje, ki privedejo do specifičnega oziroma pridobljenega imunskega odziva. Delovanje specifičnega imunskega odziva usmerjajo makro-fagi, protitelesa in limfociti. Limfocite delimo na limfocite T in B. Limfociti B so odgovorni za prepoznavanje škodljivih mikroorganizmov. Ko jih prepoznajo, začnejo tvoriti specifična protitelesa. Protitelesa potujejo po krvi, in ko prepoznajo povzročitelja bolezni (bakterijo ali virus), se vežejo na del celične membrane (antigen) mikroorganizma. Protitelesa mikroorganizma ne uničijo, ampak ga označijo in s tem privabijo druge celice imunskega sistema, ki škodljive mikroorganizme uničijo. Limfociti T prav tako prepoznajo mikroorganizem po njegovem specifičnem antigenu in se na antigen vežejo. Zaradi te vezave se sprostijo iz limfocita T posebni mediatorji (citokini), ki so signal za nadaljnjo aktivacijo limfocitov B in T. Limfocite T delimo na celice pomagalke in na celice ubijalke. Celice pomagalke sodelujejo z limfociti B, celice ubijalke pa neposredno uničujejo patogene. Imunost lahko tudi okrepimo, aktivno ali pasivno. Aktivna naravna imunost nastane zaradi stika telesa s povzročiteljem bolezni. Sproži se tvorba protiteles, ki so ob naslednjem stiku z istim povzročiteljem že prisotna. Umetna aktivna imunost je cepljenje - cepivo vsebuje oslabljene povzročitelje bolezni (pomembna je prisotnost antigena, po katerem celice imunskega sistema povzročitelja prepoznajo), kar pa zadošča za tvorbo protiteles. Druga vrsta imunosti pa je pasivna imunost, ko bolniku dajo protitelesa. Iz napisanega sledi, da je imunski sistem precej zapleten, vendar učinkovit sistem v boju proti tujkom. Če deluje normalno, tudi razlikuje med »lastnim« in »tujim«. Alergije ali preobčutljivostne reakcije so posledica napake v delovanju imunskega sistema. Celice imunskega sistema prepoznajo alergen za škodljivo snov in sprožijo intenziven imunski odgovor nanj. Še hujše posledice ima lahko pretiran imunski odziv na snovi ali celice, ki so sicer lastne organizmu - govorimo o avtoi-munskih boleznih, ko limfociti uničujejo telesu lastne celice, ker jih spoznajo za tujke. Najpogostejše alergijske bolezni so na primer astma, atopični dermatitis in rinitis, med avtoimunskimi boleznimi pa Chronova bolezen, multipla skleroza, sladkorna bolezen tipa 1 in revmatoidni artritis. V nadaljevanju pa o tem, kaj oslabi našo odpornost, kako lahko imunski sistem krepimo in o prehranskih dopolnilih, ki jih uporabljamo v ta namen. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Foto: MG petek • 6. marca 2015 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC TEMNO RDEČE VINO S HVARA 3719 GLASBENA SKUPINA IZ DOMŽAL ZAKLETJE Z UROKOM SRBSKO NASELJE V MAČVI VRBA IVA (NAREČNO) PETER ERŽEN OGRAJEN PROSTOR OB HLEVU OBISK (ZASTAR.) AFRIŠKA TROPSKA ŽIRAFA SPLAVARSKO VESLO ORANJE LJUDSKO IME ZA RASTLINO BALDRIJAN KRVNA CEVKA ANGLEŠKA COLA, PALEC ŠTEFAN ČELAN MLADE ČEBELE RAZSTAVNI PREDMETI JUNAŠKA PESNITEV KIPARSKI IZDELEK PROSTOR ZA ZBIRANJE VLOG RAVNOTEŽJE KRAJ PRI LOČAH PRI POLJČANAH IZPITJE NA DUŠEK KOTLIČEK EDINI SINČEK TRGOVSKO BLAGO PILOTSKA KABINA ODREZAN DEL ROZGE BRANKO SENICA GORA PRI MEŽICI ANGLEŠKI AVTO OSVEŽUJOČA PIJAČA HUMORISTKA PUTRIH VAS NAD IGOM MISEL, GESLO TEPEC PROSTOR, POVRŠINA HRVAŠKI DENAR ŠALA, DOVTIP OMOTICA (STAR.) PAKISTAN PEVEC PRI SIDHARTI MEGLIČ BICIKEL SIVA MRENA ALENKA TETIČKOVIČ STAVBENIK (LOVRENC) RUSKI PISATELJ VLADO ČUŠ SILVA RAZLAG BLIŽNJI VZHOD, JUTROVO ODBOJ SVETLOBE, BLIŠČ ENKA, CVEK MLADIČ OVCE, OVČICA IZ BESEDE VOKAČ PTIČ DROZG, DRESKAČ IZ BESEDE CARRA DEL ROKE UGANKARSKI SLOVARČEK: CARAR = ptič drozg, dreskač, GORNA = gora pri Mežici, IBA slovenski stavbenik (Lovrenc), SUŠIPANk = glasbena skupina iz Domžal. vrba iva (narečno), KRABERK = kraj pri Ločah pri Poljčanah, LEPET = frfotanje, ODOLIN = ljudsko ime za rastlino baldrijan, PRAGER = u3>ivi 'avavo 'vvioao 'voine 'lavisai 'invabi 'NiNna aaovad 'iv 'movi 'iiaioi 'vioiaio 'oia 'd3i Vioavd 'oto 'voi 'sa 'ono» 'ndviovi 'vaoa MaoNiaa 'svia Maaavavi 'aosizrnA MNVdisns 'razhod 'i^dei 'viaivso 'aaviovi 'modo :ouabjopoa 'smnvziim 3i Aausaa IHERMGMIIN ZiRADIEM PTUJ IN STAJ Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 9. do H. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znance tertudi njim privoščite nepozabno doživetje. I AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ i M REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. i.. " "-4 « ^ ODHOD: 09.-11. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ Štajerski RADIOPTUJ je 179 EUR. Ugodni plačilni pogoji! 89,8*98,2*104,3 i1 I I POroVBUlfl BGEnCUfi Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... Cena vključuje: 1 xpolpenzion, 1 x nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. BUNE 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. marca 2015 Foto: Dani Zorko Skupinska slika avanturistov iz džungle Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (53.) Na pivu pri doktorju Freudu Na svoji poti sem velikokrat srečal ljudi, ki bi jih pri nas imenovali čudaki, zame pa so bili vedno žrtve neke usode, za katero so si bili nemalokrat krivi tudi sami. Resnici na ljubo, vsak je zase malo čudak, ampak če v večji množici preveč ne izstopa, ga nihče ne opazi. Prav na zadnji dan mojega bivanja v pragozdu pa sem spoznal zanimivega možakarja, ki se je oklical kar za doktorja Freuda. Po zajtrku smo naredili še zadnji pohod po džungli, da bi morebiti našli še kakšnega papagaja, kar nam pa sicer ni uspelo. Z Johanno sva imela že vse spakirano, avtobus pa naj bi peljal mimo mostička, kjer je bila neuradna avtobusna postaja, nekje med drugo ali tretjo uro. Zjutraj se je v vsej sopari tudi malo ulilo, a na srečo ni bilo nič hujšega. Obiskovalci džungle so se že kar dodobra zamenjali, tako da smo od prvotne ekipe ostali samo še štirje, midva pa sva tako ali tako odhajala domov. Za vsak slučaj sva šla malo prej, da ne zamudiva avtobusa, kar bi pomenilo, da zvečer ne bi ujela prevoza nazaj v Quito. Kot sem že prejšnjikrat omenil, je pri znanem mi mostičku stalo nekaj utic. Eno je bila trgovina, zanimala pa me je podrtija, ki je stala čez cesto, kjer sva čakala na prevoz. Čez nekaj trenutkov se je mimo priguncala pojava, ki sem jo moral dvakrat pogledati. Bil je črnec, skoraj dva metra dolg, shujšan pa tako, da je kar šklepetalo za njim. In se je začel z nama pogovarjati. Govoril je neko posebno narečje, da ga je tudi Johanna težko razumela, jaz sem pa razumel, da je lokalni gostilničar, nakar je nenazadnje nakazovala tudi njegova rumena majica z napisom 'pilsener'. Najbolj sem debelo pogledal, ko se je prestavil kot doktor Freud. Kje, hudirja, si pa to ime staknil, sem si mislil. Videlo se je, da malce težko razmišlja, kljub vsemu pa je povedal, da je po rodu Kolumbijec in da je prebegnil iz neke gverilske skupine v Ekvador in si zatočišče poiskal v džungli. Med svojimi vojaškimi akcijami pa je velikokrat bral dela Sigmunda Freuda, zato se je odločil, da si tu v miru spremeni tudi identiteto. In tega je bilo že tako dolgo, da se več ne spomni niti svojega imena. No, nama je bilo vseeno, lahko bi ga klicala tudi maček Muri, pa vendar na oko ni bil napačen možakar. Urnike avtobusov je imel v malem prstu, zato se je oven J (21.3. - 20.4.) Foto: Dani Zorko Se zadnji pogled na naše hišice ponudil, da nama razkaže okolico. Imela sva torej čas, najprej pa nama je pokazal čudo, na katerega se sploh nisem spomnil. Med različnim rastlinjem je bilo tudi veliko dreves, na katerih raste čisto prava kava! Lepo nama je razlagal, kako je s to kavo in da vsako drevo ni za obirati, a kaj, ko sva ga komaj kaj razumela. Ti kavovci so bili še zeleni, med zorenjem pa kava izgleda menda tako kot ribez, živo rdeče barve. Hu, tako rad bi izvedel še kaj o tem nam odvisnikom ljubem pridelku, pa ni bilo več toliko časa. Kljub vsemu pa smo stopili še med drevesa, kjer je rastel bananovec, a je še zelo malo manjkalo, da bi lahko s prve snel kakšno svežo banano, kot sem jo nekoč v Braziliji. Zares je zelo velika razlika med svežo banano in tisto, ki prečka Atlantik in pristane v naši trgovini. In prav Ekvador je eden glavnih izvoznikov banan v našo deželico ... Nimaš kaj, lepo je srečati takšne lokalne ljudi, ki ti v pol ure razkažejo več zanimivosti, kot jih povprečen turist vidi v nekaj dneh. Ker se nisva marala posloviti kar tako in ker je izgledal velik revež, sva mu hotela dati nekaj dolarjev za vbogajme, pa ni maral za to. Namesto tega naju je presenetil z vprašanjem, ali bova pivo. Cesta je bila itak blizu, potovalke so ležale na bankini, torej lahko spijeva ne eno, ampak dve pivi, ki sva ju tudi plačala. In potem mi možak prinese še tretjo pivo in po naši domači navadi pravi, da to pa časti hiša. Johanna je po dveh pivih že malce gledala vsaksebi, jaz pa sem nazdravil še s tretjim in najinemu Freudu se je to prav lepo zdelo. Res ni imel veliko družbe, bil pa je zelo prijazen mož. Prav ko sva postavila steklenice na tla, pa je izza ovinka pridrvel zabojnik, ki sem ga prepoznal kot avtobus, a Freud je že zaigral prometnika, ga ustavil in nama pomagal s prtljago. Še zadnji pozdrav v slovo in že sva pozornost morala preusmeriti vsak nase, saj je pri polnem avtobusu naftnih delavcev šofer vozil, kot da mu gre za življenje. Na vsake toliko postaj so se namreč morali v različnih utah žigosati zaradi kontrole, mož pa je že zamujal. Ko smo čez pol ure pridrveli do neke delavnice, je šofer skoraj poletel nekam v notranjost in videti je bilo, da si je močno oddahnil. No, mi pa tudi . Iskali boste svoje sanje. Našli jih boste v objemu srčnega izvoljenca. Če ste še samski, so vam zvezde v ljubezni na-vam bo CO" pomagala pri napredovanju v službi in pri odkrivanju novih obzorij. Pogumno se boste soočili z novimi izzivi. In i vas bo narava. bik (21.4. - 20.5.) Ugoden čas, da boste v ' miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste tudi osebno bilanco in tako bo čas primeren za odkrivanje novosti. Se posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno in vendarle se bo našla rešitev. m dvojčka (21.5. - 20.6.) AJ h. Kovali boste načrte o lastni prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Zanimivo je, da bo to obdobje namenjeno tudi organizaciji. Več boste na poti in med ljudmi. Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje. a rak (2L 6 - 22 7-) č tehtnica ! (23.9. - 23.10.) 1 Prijatelji vam bodo po- , ho kazali pravo pot. Ozna- ,s= čeval vas bo občutek povezanosti. Z ade novimi znanji boste uvideli, kaj bo v!a treba še spremeniti. Vsekakor bo štela ozd premišljenost in diplomacija. Sprostili ni p vas bodo dolgi pogovori in romantični § večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogoj- škorpijon H (24.10. - 22.11.) Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in tako vas bo spremljala paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po var- O nosti. Besedna zbadljivostprav gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezoteričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezen. Ravno tam se vam odpirajo vrata sreče na stežaj. Našli boste tudi ravnovesje in poslovno priložnost. Od sebe boste oddajali ma- strelec (23.11. - 21.12.) / Našli boste določeno jedro problema in ga boste tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna opora. Primanjkovalo vam bo vztrajnosti in to boste uspešno prekrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si svoje občutke in bodite kreativno ustvarjalno. kozorog (22.12. - 20.1.) Besedno boste napredovali. Čas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovati je, da vas bosta spremljali povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Tako najdete posebne priložnosti in izzive v pogledu službe. m lev (23.7. - 22.8.) r j Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali in vendarle jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid spoznate pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva in ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz majhnega raste veliko. ft devica M (23.8. - 22.9.) (¡^f^l Obeta se kreativen in ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje nekih odgovorov. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če boste telesu dovajali naravne vitamine. Filmski kotiček V kinocentrih Cineplexx Avtošola Vsebina: Jože je skromni učitelj vožnje, ki pa je poročen s hčerko novodobnega finančnega plenilca. Ko se žena po očetovem ukazu speča z drugim plenilcem, da bi izvedel več o njegovih poslovnih potezah, Jožeta vrže iz hiše, naključje pa nanese, da je njegova nova učenka prav hči drugega plenilca, ki je jezna na očeta, ker ji ne dovoli voziti avta, zato hoče razkrinkati njegove 'mutne' posle. S tem je pripravljen oder na ognjemet gledaliških likov, kjer ima vsakdo svoje motive, želje in težnje in vsakdo hoče pretentati drugega ... Vsebina se sliši kot lep nastavek za značilno komično kriminal- ko v slogu Elmora Leonarda ali, če malce velikodušno raztegnemo pojem, Tarantina. In čeprav gre za spogledovanje z žanrom, ki v naših ustvarjalnih logih doslej ni bil deležen večje pozornosti, je rezultat vseeno film z značilnimi slovenskimi elementi, a to ni slabo, prej nasprotno. Avtorja filma sta žanr-sko podstavo prijetno prepletla s simboliko nove Slovenije, kakršna je postala po razpadu Jugoslavije. Pričakovali smo družbo s pozitivnimi elementi socializma in kapitalizma (torej službe za nedoločen čas do upokojitve, pokojnine ter brezplačno zdravstvo in šolstvo, le v nakupovalna središča nam ne bi bilo treba v Avstrijo), dobili pa smo razslojevanje in diktaturo neusmiljenega kapitala. Takšna vrsta družbe zagotovo odgovarja določeni vrsti ljudi, toda kako se v njej znajde skromni slehernik? Film nam tako da vedeti, da je razredni boj končan in razslojevanje žal sprejeto kot nekaj neizogibnega. Mali človek je izgubljen, ne ve, kaj se dogaja, ženske pa pristajajo na imperative alfa samcev. Če mali človek misli, da je kapitalizem njegov prijatelj, se moti, če pa misli, da si lahko vzame svoj kos pite, pa je lahko srečen, če bo samo končal ves ovit v mavcu (prijetna prispodoba njegove nemoči in ujetosti v nov sistem). Avtošola tako lepo prikaže vso histerijo naše države, ki z grozo počasi spoznava, da to, kar se dogaja, ni začasna kriza kapitalizma, ampak običajno stanje demokracije, ki ima očitno jasno znano ceno. S tehnične plati je videti, da je digitalna tehnologija osvobodila naše režiserje, saj je tovrsten skromen Avtošola Igrajo: Maruša Majer, Gregor Čušin, Vesna Pernarčič, Ivo Ban, Matjaž Tribušon, Vlado Novak, Vladimir Vlaškalic, Gregor Zorc, Luka Cimprič Režija: Janez Burger Scenarij: Janez Burger in Ana Lasic Žanr: komična kriminalka Dolžina: 79 minut Leto: 2015 Država: Slovenija Foto: Cineplexx film zdaj veliko lažje posneti, med cestnim pregonom smo namreč deležni celo posnetka iz zraka, najbrž s štirikopterjem, vseeno pa film malce trpi zaradi produkcijskih omejitev (ni posnetka prometne nesreče). Dialogi tečejo kot namazani, igra je presenetljivo sproščena, montaža tekoča, struktura zgodbe prijetno kompaktna brez odvečnih stranpoti. Rezultat je prijeten film v prijetno vitkih 79 minutah, ki kislo pozdravlja nove čase in nam da vedeti, da sicer nismo postali nova Švica, smo pa zato postali čisto prava Amerika, kjer je, ironično, resnično vsak svoje sreče kovač. Vsakdo je lahko kapitalist, le mali človek ne. Ta v novih časih vedno nasanka in sporočilo filma je jasno: ne sme poseči izven svoje kaste, ampak naj raje molče požira govno, ki pada nanj od zgoraj. Matej Frece R O S K vodnar (21.1. -18.2.) Pozitivna energija vam bo podarila moč in določen razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč in tako boste lahko zasijali s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Čustveno boste hrepeneli po varnosti. m^ ribi (19.2. - 20.3.) Postali boste zelo aktivni in delavni. Svojo energijo boste morali usmeriti in se odločiti, kaj vam je blizu in kaj ne. Odločno boste odšli naprej po svoji poti. Ljubezen in prijateljstvo bo šlo z roko v roki. Strmeli boste po prepoznavnosti in veliko svoje energije usmerili v pisanje esejev ali zgodb. O P petek • 6. marca 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 v Štajerski glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Lenart v Štajerski glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica Lenart: • MERCATOR, Partizanska 1 • PETROL BS, Industrijska ul. • KLASEK, Partizanska 14 • SPARSM, Karigherjeva 30 Benedikt: • MERCATOR, Nasipna ul. 1 Cerkvenjak: • MERCATOR, Cerkvenjak 13 b Sveta Trojica vSlov. Goricah: • MERCATOR, Mariborska c. 5 SvetaAna vSlov. Goricah: • MERCATOR, Sveta Ana 17 Slovenska Bistrica: • Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica • MOLSlovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGOTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 c. 3, 2250 Ptuj, www.radio-tednik.si Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________StB_______ NAROCUJMICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni ve-stnik Radio Tednik Ptuj. št. 5/00, Uradni list RS št. 26/04 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/08 in 7/2014) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2015 • Plaketa Občine Markovci (največ 1 plaketo) • Listina Občine Markovci (največ 1 listino) • Pohvala Občine Markovci I. Občina Markovci podeljuje v letu 2015 naslednje vrste priznanj: Plaketa Občine Markovci se lahko podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se lahko podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela. Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino. Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. obletnica itd.) in fizičnim osebam za izjemen dolgoletni trud, ki pripomore k podobi in ugledu občine. II. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke o kandidatu oziroma podatke o predlagani pravni oziroma fizični osebi ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja. III. Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki. IV. Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 3. aprila 2015, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali preko pošte. Vloge - predloge je treba nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku. Milan Gabrovec, prof. župan Napovednik dogodkov lahko najdete tudi na Facebook strani Štajerskega tednika facebook.com/StajerskiTednik Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK DO ČVTRTKA ZJUTRAJ DO 8. URI DO PONIDIUKA ZJUTRAJ DO 8. URI Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. PETKOV VEČER Bodite nocoj f družbi oddaje ^ Z glasbo do srca Z ^^^ CfO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ | PTUJ kmetijska zadruga www.kz-ptuj.si DAN SEMENSKEGA KROMPIRJA Z DEGUSTACIJO V SOBOTO, 7.3.2015 V POSLOVALNICI ZADRUŽNIK NA ROGOZNIŠKI CESTI 27, PTUJ V PONUDBI BOGAT IZBOR SEMENSKEGA KROMPIRJA OB NAKUPU V SOBOTO, 5% POPUST v*wn* ¡j ninUHHl Mfflm \ "»rrTr^' upgp /i fjggm m HfTJr T1 v 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. marca 2015 PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 6.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:20 Kuhinjica, pon. 9:55 Železniški park v Mestnem vriiu, pon. 0:1015. let SOU, pon. 0:30 Modro. pon. 1:00 Dejan Zavec vs. Ferenc Hafner, pon. 1:20 Pregled tedna. pon. 1:45 Naj atlet 201{ pon 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Rem TV Ormož 3:35 Info kanal 6:35 Kuhinjica 17:00 To bo moi poklic: Veterinarski teh., pon. 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:20 Povabilo na kavo: Pogovor z udeležencema Barnabi rallya, pon. 8:55 Kako so kuhale naše babice, pon. 9:15 Strelec leta 2014, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 44. oddaja, pon. ; !0:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Koncert Radia Kranj: Podarjeno srce 1. del, pon. 21:40140 let Bolnice Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Reei TV Ormož; pon. 00:10 Info kanal Sobota 7.3. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. ., 9:55 Sola, oa se ti zrola - OS Šentjanž I,pon. 10:55 Modni, pon. 11:25 PomursKi tednik, pon 12:00 Pregled tedna 12:20 Info kanal 16:25 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo: Pogovor z udeležencema Bamako rallyja, pon. 17:35 Cista umetnost, 42. oddaja, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse. 4. oddaja, pon. 18:55 Film Campus: Raj. pon. 19:00 Sekvenca. 12. oddaja 19:25 Glasbena 8 (tuja), 44. oddaja, pon. 20:00 Koncert Radia Kranj: Podarjeno srcu, 2.del 21:05 Obiskali smo SonCek in Sožitje, pon. 21:45 Info kanal PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 8.3. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. . 9:55 Glas iz zamejstva: Časopis Porabje, pon. 0:25 Cista umetnost; 42. oddaja; pon. 1:05 Modro, pon. 1:35 0. državno preverjanje..., pon. 1:55 ilm Camnus: Revolucija 2:00 Pregled tedna, pon. 2:20 nfo Kanal 4:00 Gostilna »Pr Francet« 15:05 nfo kanal 16:20 Kuhinjica 17:00 Zeleno, pon. 17:30 nfo kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Konservatorsko restavratorska dejavnost PMP - 0, pon. 18:55 Sekvenca, 12. oddaja; pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 44. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Pogovor z udeležencema Bamako rallyja, pon. 20:55 Bogastvo okusov podeželja, pon. 21:25 Infokanal Ponedeljek 9.i 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 0:25 Info kanal 1:00 Modro. pon. 1:30 Športnik leta 2014. pon 1:50 Prešernov dan 2015, pon. 2:00 Ptujska kronika, pon. 2:20 Info kanal 6:35 Kuhinjica 17:00 To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barman, pon. 17:30 Zeleno, 2. oddaja pon. 18:00 Ptujska kronika 18:20 Glasba za vse, 4. oddaja, pon. 18:50 Pomurski tednik 19:25 Glasbena 8 (tuja), 44. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura -Drava. 28. oddaja 20:50 Kimavčevi večeri 2014, pon. 21:20 Knjižnica Ivana Potrča, pon. 21:40 Bralna značka za odrasle, pon. 21:55 Film Campus: Sladic ne maram preveč, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 nfo kanal Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00; DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK Janez Janša, predsednik SDS; NAJ VIŽA STOLETJA 1. DEL, Nastopajo: Štirje kovači, Viki Ašič, Ansambel bratov Poljanšek, Vitezi polk in valčkov, Ansambel Gašperji, Slavko Avsenik, Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša Mestni kino Ptuj Petek, 6., in sobota, 7. marec: 16:00 Bacek Jon film; 17:50 Birdman ali Nepričakovana odlika nevednosti; 20:00 Fantovska leta. Nedelja, 8. marec: 16:00 Bacek Jon film; 18:00 Za dan žena, brezplačno Kaj pa Mojca?; 20:00 Teorija vsega. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski' PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE ReVfkáWeOOTáZb? ■ Radiu Rtuj Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Spremljajte pevsko preobrazbo vsak torek na Radiu Ptuj med 16. in 17. uro. Osnovna šola Podlehnik, Podlehnik 7a, 2286 Podlehnik, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/2009-ZIUZGK, 36/10, 62/2010-ZUPJS, 94/2010-ZIU, 40/2012-ZUJF) objavlja JAVNI RAZPIS novincev v Vrtec Podlehnik pri OŠ Podlehnik za šolsko leto 2015/2016 Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2015/2016 potekal od 6. 3. 2015 do 30. 4. 2015 od 8. do 15. ure v pisarni šolske svetovalne službe ali tajništvu Osnovne šole Podlehnik. Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani šole ali na sedežu šole Podlehnik. Vlogo za sprejem otroka lahko oddate po pošti, v šolski svetovalni službi ali v tajništvu šole. Z VESELJEM VAS PRIČAKUJEMO! UPRAVA VRTCA PODLEHNIK 08:00 Gori¡ca - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 1B:00 Folklorni koncert v Jurovskem Dolu SIP 20:00 GoriŠnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIPTV OB:OO Kronika iz občine Markova 10:00 Folklorni koncert v Jurovskem Dolu 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:15 ŠKL 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Predavanje o sladkorni bolezni 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka 08:00 Otroški program 09:00 Hajdina-S pesmijo v novo leto 11:00 Kulturni praznik na OŠ Videm 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 35. srečanje tamburašev 2015 18:30 Folklorni koncert v Jurovskem Dolu 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Kulturni praznik v Leskovcu 09:25 ŠKL 09:50 Potka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Kulturni praznik na OŠ Videm 20:00 Predavanje o sladkorni bolezni 21:00 Kronika iz občine Markove 23:30 Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva peugeot 2071.416vswtrendy 2008 5.790,00 £ prvi last. kov. črna peugeot 2061.416vxs break 2004 2.990,00 £ avt. klima kov. srebrna renault cli0u1ív exception 2007 4.150, ooe serv. knjiga kov. srebrna ford focus 1.616v comfort wagon 2003 1.990,00 e serv. knjiga kov. srebrna peugeot partner 1.6 hdi tepee premium 2009 6.600,00 e prvi last. kov.pfiena škoda fabia1.4 mpi comf. combi 2004 2.390,00 e serv0 volan bela opel astra 1.7 du classic karavan 2003 2.650,00 e klima kov. srebrna renault laguna 1.816v expr.gt 2001 1.650,ooe avt. klima kov. zlata citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.800,00 e serv0 volan kov. siva seat leon 1.616v reference 2008 6.600,00 e serv. knjiga bela audiïï2.0tfsi 2007 12.800, ooe prvi last. kov. črna ford focus c-max 1.8tdci trend 2005 4.850,00 e serv. knjiga kov. t. modra chevrolet lacett11.416vstar+ 2008 2.990,00 e serv. knjiga kov. črna šk0da octavia 1.416v ambiente 2009 7.490,00 e prvi last. bela renault clio 1.216v avt. elan 2009 5.390,00 e 58.000 prev. k0v.b0rd0 renault espace 11 do privilege avt. 2006 5.900,00 e serv. klima kov. črna opel meriva 1.7 cdtieny0j 2007 4.890,00 e klima bela fords-max 2.0 tdci trend 2006 7.700, ooe prvi last. kov. črna citroen g iii 2.0 hdi tedence 2011 10.600, ooe serv. knjiga kov. srebrna citroen excl 7 sed. c4 picass01.6 hdi avt. grand 2009 8.900,ooe prvi last. kov. zlata ahg AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.s¡ ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA bmw520d ford c-max 1.6tdci ford kuga 2,0 tdci titanium bmw 116 d crtroen c31,4 hdi f0rdsmax1.6tdci mercedes e220 peugeot 5008 premium 1,6 hdi toyota verso utoi peugeot 508 sw 1,6 hdi vw passat sw 1,6 hdi conform vw passat sw 2,0 idi renault twingd sce 70 expression smart fortwo coupe 45 pure wglkswagen tquran 1.6 ttdi 05/2009 05/2010 9.900 t. modra 11.499 črna t. modra 6.500 bela 06/2012 11.999 reia s t. modra 8 črna i9 sv. modra 8 črna 11.999 srebrna 12.499 srebrna 10/2014 8.400 modra 4.500 črna črna m. IM i.last. IM IM IM IM IM IM IM IM IM, testno voz IM, IM nar. servis,serv.kn ni seri nar. seri ivis, [vis, serv. navinai nar. seri lR. servis ivis,serv. ga iga, knjiga serv. knj. ni seri nar. seri ni seri ni seri nar. seri ni seri ivis,serv. ivis,serv. ivis, serv. knjiga ivis, serv. knjiga ivis,serv. ivis,! 4 zim! iskegume m nar. servis, serv. k GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ■ PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). 1 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■ :Ia1 =I BI d J 11 ! i Mti i im J M btsm O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL <5 UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA, OPR. AUDI M AVAMT 2.0 TDI AMBITION, XENON 2011 14.990 1.LAST., ODUČEN VEČ BARV AUDI A6AVANT 1.9 TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90EFICENCYDYN. 2011 13.490 1.LAST., ODUČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.WST,VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING, BEŽ USNJE, XENON 2010 12.990 1.LAST..0DUČEN VEČ BARV BMW3ER2.0D TOURING, NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST.J0P OPREMA ČRNA, SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1.LAST.,VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1.UST, NAVIGACIJA KOV. MODRA FORD C MAX 1.6 TDCI 2008 E.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV MERCDESC220CDINAVIXENON 2005 7.490 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDT1 2006 6.490 2.LAST. KOV. SIVA RENAULT LAGUNA 1.9 DCI USNJE 2005 2.990 2.LAST., TOP OPREMA KOV. MODRA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO fflMILY 2008 4.500 2.LAST. KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI ELEGANCE 2010 10.490 1.LAST..0DUČEN KOV. SIVA VW GOLf PLUS 1.6 TDI, SAMO 69000KM 2011 11.390 1 .LAST., KOT NOV BELA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1.LAST., ODUČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ NEUSTRASNA otovo ga zelo dobro poznaš - svojega velikana, Goljata. Znani so ti njegovi težki koraki, zven njegovega glasu, ki ti ponoči krade spanec in ti podnevi ne da miru Napada tc 2 računi, ki jih rte moreš plačati, z ljudmi, ki jih ne moreš zadovoljiti, z navadami, ki jih ne moreš zlomiti, napakami, ki jih ne moreš pozabiti, boleznimi, ki jih ne moreš premagati, cilji, M jih ne moreš doseči, prihodnostjo, s katero se ne moreš soočiti. Tudi, če je tvoj Goljat, tvoj strah, Še tako velik, ga lahko premagaš. Tudi če nisi najpogumnejša, najmočnejša, najvztrajnejša, najpametnejša, se lahko soočiš z njim. Tudi če ti okoliščine niso najbolj naklonjene, ga lahko prežene*. Lahko si NEUSTRAŠNA, il ^ 10.-14.3.2015, v prostorih Krščanske adventistične cerkve, BeLsakova 71, Ptuj. Torek, 10, marec 2015, ob 19, uri Varuhi semen in Zavod Zelena učilnica: Lahko se znebiš strahu pred oporečno hrano Sreda, 11. marec 2015, ob 19. url Mila Sdftič: Česa te je strah? Četrtek, 12. marec 2015, oh 19, uri MHa Saftič: Soo-ci se s svojimi strahovi Petek, 13, marec 2015, ob 19. uri Mila Saftič; Pogled na strah skozi oko medicine Sobota, 14. marec 2015, ob 19, uri Mila Saftič: Neustrašna Vstop je prost. (bomo paveseli prostovoljnih prispevkov :-) Organizator: Krščanska adventistična cerkev, Belšakova 71, Ptuj Odgovorni osebi: Olga Popov (olgapopov53@gmail.com; t: 040 528 021), Nataša Kostanjevec (natasa.kostanjevec@gmail.com; t: 041 476 910) AKCIJSKA PONUDBA V MESNICAH JOŽETA FINGUSTA me: izdelki ESO^^IZD FliHift JUŽf TELEČJA® • sv. polovica z kožo, POUSEB81 brezglave SAM02,99€/KG ..... * • SV. KARE NA VOLJO V MESNICAH FINGUST TER VSEH TRGOVINAH SPAR IN INTERSPAR SLOVENIJA! MREŽNA PEČENKA SAM0 3,95€/KG IN VRAT 40/CENEJE ^ SAMO2,99€/KG C V PONUDBI VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANO HRBTNO SLANINO TER UMETNA IN NARAVNA CREVA. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE SE DARILCE. KUPUJTE D0BR0 IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 petek • 6. marca 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroin-štalacij, peletnih gorilnikov, prodaja peletov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. amnoseK Boštjan ZEMLIAKs.p. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54 c, Videm, in PE Lancova vas 2 b. Informacije: 031 584 965, kamnosestvo. zemljak@gmail.com. NUDIMO računovodstvo za d. o. o. in s. p. po zelo ugodni ceni. Tel. 041 987 935, Miran Paveo, s. p., Kungota pri Ptuju 146. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91. PO UGODNI ceni dostavijo vse vrste lesa za ostrešja. Mirko Hartman, s. p., Loška Gora 15 b. Tel. 040 693 428. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. SPOMIN 5. marca mineva deset let, odkar je za vedno odšla draga mama, oma in sestra Marija Lovrenčič 1921 t 2005 IZ KOKOLOVE ULICE 17 NA PTUJU Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in prižgete svečko na grobu. Otroci z družinami PRODAM štirioglate bale sena. Tel. 041 523 845. V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča na desnem bregu Drave. Telefon 031 568 569. KUPIM teličko simentalko, do 6 mesecev starosti, za nadaljnjo rejo. Telefon 781 01 71. PRODAM večjo količino sena v kockah. Gsm:031 681 304. PRODAM predsetvenik, delovne širine 2,3 metra, z 2 drobilnima valjema, dobro ohranjen. Gsm 031 558 846. V NAJEM vzamejo kmetijska zemljišča. Tel. 041 913 958 PRODAM pujske, težke od 35 do 45 kg. Tel. 051 811 339. PRODAM TELICO, brejo, v devetem mesecu. Tel. 051 231 529. PRODAM kravo simentalko, brejo 6 mesecev z drugim teletom. Tel. 041 333 691. NEPREMIČNE PRODAM garažo ali dam v najem, v Gregorčičevem drevoredu na Ptuju. Tel. 031 801 855. ODDAM apartma za 4 osebe Vir pri Zadru v izmeri 40 m2. Oddaljenost od morja do 150 metrov. Gsm 031 742 714. DOM-STANOVANJE ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica 3, s centralnim ogrevanjem in kabelsko TV Telefon 051 412 100. Končani dnevi tvojega trpljenja, smrt je bila močnejša od življenja. SPOMIN 8. marca bodo minila tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Janez Cvetko IZ PODVINCEV 52 A Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu. Tvoji najdražji Usoda se je večkrat z nami poigrala, a vedno odnehati je znala, tokrat ni popustila, saj načrt je izpolnila, nam pa boleče rane v srcu zasadila. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... ZAHVALA V 94. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga mama, babica, prababica in praprababica Slavica Stergar IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 29 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče, in pokojnico pospremili na zadnji poti. Hvala pogrebnima podjetjema ALMAJA in PANEK, gospodu župniku za obred, govornici za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano skladbo. Žalujoči: sinovi z družinami www.tednik.si KUPIM traktor in vse njegove priključke. Ponudbe na številko 031 851 485. PRODAM 50 litrov gemaja. Tel. 040 573 117. PRODAM kosilnico Gorenje Muta v odličnem stanju in pogon z grebenom za Muto, okrogli priklop. Tel. 051 376 732. RAZPIS za prosto delovno mesto direktorja (m/ž) Doma upokojencev Ptuj Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur.l.RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP) ter 34. in 35. člena Statuta Doma upokojencev Ptuj ter v skladu s sklepom Sveta Doma upokojencev Ptuj, sprejetim na 7. redni seji dne 25.2.2015, Svet zavoda razpisuje prosto delovno mesto: direktorja (m/ž) Doma upokojencev Ptuj Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še pogoje, določene v 56. in 57. členu Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV), in sicer: • visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba iz 69. člena ZSV in 5 let delovnih izkušenj ali • višja strokovna izobrazba iz 69.člena ZSV in 20 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih na področju socialnega varstva ali • visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba druge družboslovne, zdravstvene ali medicinske smeri in pet let delovnih izkušenj • opravljen strokovni izpit po ZSV, • opravljen program za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga določi Socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, oziroma ga je dolžan opraviti v roku 1 leta od začetka opravljanja nalog direktorja, sicer mu mandat preneha na podlagi zakona, • ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev, • zoper njega ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Mandat direktorja traja 5 let. Z imenovanim direktorjem se sklene delovno razmerje za določen čas trajanja mandata. Pisne prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom dela Doma upokojencev Ptuj za naslednje mandatno obdobje, naslovijo kandidati/ke na Svet Doma upokojence Ptuj, Volkmerjeva cesta 10, 2250 Ptuj, z oznako "razpis za direktorja/ico - ne odpiraj!" v roku 15 dni od dneva objave v Uradnem listu. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom. Predsednik Sveta Doma upokojencev Ptuj Franc Kodela NAJAMEM manjše stanovanje na Ptuju, samski upokojenec. Tel. 041 409 640. VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlim. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 296 391. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja, spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. SPOMIN 8. marca 2015 minevajo žalostna tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, tast, brat, stric, svak, nečak in dober sosed ter prijatelj Toni Cafuta IZ UL. 5. PREKOMORSKE 9, PTUJ Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo ter nasmehom spomnite. Žalujoči: žena Štefka, sin Vladimir in hčerka Silvija z dužinama Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza ... Bolečina da se skriti, solze zatajiti, le dragega atija in moža nam ne more več vrniti... V SPOMIN Ob nepričakovani boleči izgubi sta 6. marca minili dve leti, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi Branislav Cafuta STRAJNA 4 A Težko je verjeti in dojeti, da te nikoli več ne bo nazaj. Za tvoje pridne roke in dobro srce ti za vekomaj hvala. Hvala vsem, ki postojite z dobro mislijo pri njegovem pre-ranem grobu, mu v spomin prižgete svečko ali poklonite cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu. Žalujoči: tvoji najdražji Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. A ostali so sledovi pridnih rok, ki nas spremljajo povsod. ZAHVALA Eduard Jus IZ DOBRINE 32 Ob izgubi moža, očeta, dedka, tasta, strica in botra se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, za sv. maše in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem sodelavcem iz Cinkarne Celje in podjetju Boxmark iz Kidričevega. Hvala g. župniku Cirilu za opravljen cerkveni obred, govorniku Rudiju za besede ob slovesu, odigrano Tišino, pevcem iz Rogatca ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Bolezen vas je objela in poslednje moči vam vzela. Bolečine težke ste prestali in sedaj boste v grobu mirno spali, a spomin na vas bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše tete Ane Belec IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 41 A se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vsem vam, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno sožalje, darovali sveče, za svete maše in dar za cerkev ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala domačemu g. župniku Jožetu Škofiču, g. Jožetu Rajnerju in g. Marjanu Cafutu za mašo zadušnico in opravljen cerkveni obred. Lepa hvala pevski skupni Zven ter domačemu župnijskemu zboru. Hvala pogrebnemu podjetju Almaja - Jančič. Beseda hvala molivcu g. Danilu. Prav lepa hvala godbi za vse odigrane žalostinke. Posebej hvala govornikom Danici, Lidiji in Tonetu za ganljive besede. Zahvala Karitasu za sleherno pomoč, lepa hvala Ireni iz Ločiča, ki jo je spremljala od začetka bolezni pa do konca. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in vas nismo posebej imenovali. Žalujoči: nečaki z družinami 1 Ptuj • Nadaljevanje sojenja MIlanu Volgemutu Zakaj je prekipelo Antonu Kukovcu V nadaljevanju drugega dela vnovičnega sojenja obdolženemu Milanu Volgemutu je predsednica petčlanskega senata Katja Kolarič tožilstvo in obrambo pozvala, da se izrečejo, katere priče in ugotovitve sodnih izvedencev bodo upoštevali iz prvega dokaznega postopka. Na predlog zagovornikov obdolženega, Vlaste Županc in Matica Klemenčiča, bodo ponovno zaslišali več prič ter sodna izvedenca za balistiko Gorazda Pezdirja in Tomaža Korbarja. Na predlog okrožne državne tožilke Diane Šeruga Sagadin pa bodo zaslišali še sodnega izvedenca Tadeja Strgar-ja. Tožilka je v obsežni obrazložitvi prejšnjemu senatu očitala nepravilnosti in ponovila obtožnico zoper Milana Volgemuta. Novemu senatu je predlagala, da se ponovno izreče o dokazih, ki so bili pridobljeni decembra lani in jih je sodnik Marjan Strelec izločil iz postopka. Predlagala je, da zaslišijo policiste, ki so ta ogled opravili natančno in strokovno. A temu sta odločno nasprotovala zagovornika obtoženega Vlasta Županc, ki je menila, da za to ni pravne podlage, ter Matic Klemenčič, ki je dodal, da je tožilstvo izpostavilo procesno težavo, ki bi jo lahko pravniki že prej rešili med seboj; tožilko pa je opozoril, naj preneha s taktičnimi manevri presenečenja, saj je obdolženec v priporu že skoraj leto in pol! H |V V a Priče počasi izgubljajo spomin V nadaljevanju je bilo zaslišanih prvih šestih prič, s katerimi je zagovornik obdolženega Matic Klemenčič želel sodnici dokazati, da je imel Franc Klinc več sovražnikov. Janko Malek se NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO JVsi I/C) KS „,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČN0D0VRŠENI IZDELk ZELO UGO, Foto: M. Ozmec Obdolženega Milana Volgemuta so zaradi posvetov senata večkrat pospremili iz sodne dvorane. ni spomnil, da bi bil Klinc s kom v hujšem sporu, dopustil pa je možnost, da naj bi mu Klinc nekoč dejal, da ga je nekdo že pretepel. Tudi Branko Emeršič ni vedel povedati, da bi bil Klinc s kom v večjem sporu; spomnil se je le nekih prepirov zaradi koz. Natakarica Stanka Bezjak se je spomnila, da je med Klincem in bivšo ženo večkrat slišala glasno prepiranje. Tega se je spomnila tudi Patricija Kitl, ki je pri Klinčevih delala več kot pet let, ni pa vedela povedati, zakaj naj bi se kregala. Konkretnejša je bila le Štefka Jagarinec, ki je menila, da naj bi se prepirala zaradi poslov in tudi zaradi nerešenih družinskih zadev. Kukovcu prekipelo, da so ga komaj pomirili Vroče pa je postalo, ko je ponovno pričal Anton Kukovec, ki je sodnici Kolaričevi nadvse doživeto povedal, kako naj bi Jedi z žara na oglju v Pomaranči, Ob Dravi Tagliata _ '»TliL » ^L Ramsteak ' J T-bonesteak V Vratovina Rebrca - ribs Riba Pričakujemo vas. ■'"*/ . m 1 «4 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sončno, le v vzhodni Sloveniji bo nekaj več oblačnosti. Še bo vetrovno. Burja na Primorskem bo postopno oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v alpskih dolinah do -4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 13 stopinj C. V soboto bo precej jasno. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Foto: M. Ozmec Zagovornika obdolženega, Vlasta Zupanc in Matic Klemenčič, sta zahtevala ponovno zaslišanje več prič in sodnih izvedencev. ga nekoč Volgemut napadel na njegovem domu: »Ukradel mi je bančno knjižico, nemške dokumente in zajce. Ker sem ga pri tem zalotil, me je poškropil s solzivcem, da sem mu komaj pobegnil, sicer bi me verjetno s sekiro pokončal. Pozneje sem klical policijo, pa se niso odzvali. Ker so mi podtaknili, da odstopam od pregona, sem klical komandirja, a do njega nisem mogel leto dni. Povedal sem jim, da me je Volgemut zasledoval in me v mojem stanovanju napadel,« je bil razburjen Kukovec in nadaljeval: »Če bi se tedaj policija odzvala, danes ne bi bili tukaj!« Sicer je priznal, da sta bila z Volgemutom včasih lovska prijatelja, spomnil se je dogodka, ko naj bi mu med obiskom pri njem pokazal kakih osem kosov lovskega orožja. Očital mu je, da je bil pogosto agresiven in ob tem dejal: »Ljudje vedo o njem veliko več, kot so povedali, pa ne povedo.« Nato pa je stopil proti Volgemutu in zakričal: »Tat, navaden lopov si, s sekiro si me hotel pokončati! Morilec!« Sodnica ga je opozorila na varnostno razdaljo in ga vpričo treh pravosodnih policistov le uspela pomiriti. M. Ozmec WEESES® BREGUEDI TRAKTORSKI HIRRIKLORNI KOM [MMMMUJ s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice MariborJ Triglav, Adriatic Slovenica, Generali, Grawe, ERGO in Porsche Versicherung ter registracijo. Tehnični pregledi DATUM se bodo izvajali po naslednjem razporedu URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA ponedeljek 9.03.2015 08.00- 11.00 Lovrenc na D. polju - društvo upokojencev 12.00- 14.00 Apače -gasilski dom 14.30- 16.30 Jablane - kmečki turizem Medved torek 10.03.2015 08.00- 12.00 Zagorci - gasilski dom Grabšinski breg 13.00- 15.00 Juršinci - avtoservis Žajdela sreda 11.03.2015 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Gabrnik - trgovina Hrga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Šegula četrtek 12.03.2015 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Majšperk - gostilna Dolinca Stoperce - gostilna Lituž Gerečjavas - gasilski dom petek 13.03.2015 08.00 - 12.00 Mihovce - avtoservis Dobič 13.00- 15.00 Njiverce - kmetija Podgoršek sobota 14.03.2015 08.00- 10.00 10.30-12.00 Cirkulane - bar Marinka Stojnci - gasilski dom ponedeljek 16.03.2015 8.00- 10.00 Grajena -gasilski dom 10.30 - 12.00 Janežovci - okrepčevalnica pri Mici 13.00- 15.00 Zg. Hajdina - pri pokopališču torek 17.03.2015 08.00- 11.00 12.00-14.00 14.30-16.30 Videm - market Zerak Leskovec - gasilski dom Zamušani - Guma bar sreda 18.03.2015 08.00 - 10.00 Zetale - kmetijska zadruga 10.30 - 12.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 13.00 - 14.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič četrtek 19.03.2015 08.00- 11.00 Gajevci - gasilski dom 12.00- 14.00 Nova vas pri Markovcih - sevis Kekec petek 20.03.2015 08.00 - 10.00 Dornava - kmetijska zadruga 10.30- 12.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher 13.00- 14.30 Cvetkovci - gasilski dom Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8, 2251 PTUJ, TEL.: 02/ 788 11 75