ImA IM ttMMUja. RO ».» JL, * . i iT. « '—i «■ 11 LETO—YEA*XV. - ■ ■ .M GLASILO SLOVENSKE PORODNE PODPORNE JEDNOTE Ursšailkl la uprevaliti •tort: SM7 a Unlid Offlo* of paMloMlMl tšs? o«, uvuih i tamffcnmi l*w»d*u »a 11 ■ poofisuje- jo muc zn on ▼ In dimi, Ohiu, sprejemajo pogodbo. iLLnroana maonatje se top*jo vsa* čas. Terfre Hsuts, M. — John Bcssler, predsednik IX. distrikta rudarsko o kapitulacijo; nočfjo, da bi izgledalo kakor da so se brezpogojno podali, zato omalovažujejo clevelandsko pogodbo. Pravijo, da jih pogodba ne veže glede metod bodočega pogajanja in vsled tegs ne izgube ničesar, sko jo podpišejo. 7-r; ......- v - J IlUnoiski bsroni premoga so dolgo časa zahtevah, da pride v pogodbo točka o razsodišču, toda Karrington z ostalimi rudarskimi odborniki vred noče nič slišsti o tej točki. Farrington zahtevs, ds operatorji podpišejo clevelandsko pogodbo brezpogojno, ako hočejo, da se rudarji vrnejo na delo. Prve seje konference so bilo dokaj burne. Lestvični odbor štirih ope ratorjev in štirih rudsrskih odbornikov je na dolu že od potks. Kno je gotovo i operatorji so morajo podati in sprejeti elera landsko pogodbo, če hočejo, ds bo — Chicago, IIL, tarok, 22. nvpeU (Au«. 22) 1S22. ^tttH."" STEV.-NUMBER »I ih se povoljno nsdaijujejo. John L. Letvis vodi pogajanja. sieijo proti nskupovslni sgsneiji. Njim se gre zs profite In sider ss velike profite. JCadsr ps gre zs dobiček, takrat privatni bizni ški interesi radi ne odnehajo. No glede ns U dvomljiv položaj. ps poetoji fskt, da aonator Borsk iz države Idah o prsdložl predlogo u ustanovitev zvezne a> genelje za nakup premoga, pa naj sodijo o nji privatni bizniški interesi. kakor jim drago. Inki rtvsinstoarjl isgnbUi dva OBČUTI r A INDUSTRIJA JTAVKO Ssattls, Waak. — Htavka dtlee-nlikih delavoev učinkuje na los »o iadnsttUe. ki je glevai činitelj j trgovini na eeverosapedu. V tovarnah in v šnmakifc tabori IS knpišijs skladnlee isdela lesa. ker železnice prevala »temo blago, Dnblin, 21. avg. — Uradno po rošHo prevtsortčo* irsko vlado os glasi, ds so narodna isto danee vzele repobličaaom dre važni po-stojanki Bendon in Dnnmanurar as južni strani otoka ( v Druga rast, ki pa ni potrjena, se glasi, da j* Bamon de Tal** vodja republlšanov, • vet oval jim priatafem, da lehko^ boj. v *nj* In es vrnejo domov kadar hočejo " P"h! v i 1» vojakov je oprajslo noevet In vr- PODJETNIKI ZNAJO CEHIH POLHICM »OH. ustanovili so oeoanoa 0u0„ da jo hbabu9 do Kader bodo delavoi poanali vred nosi politične mM, pridejo Ml sanjo boljši dnovi.' St. Louis, Mo. -a Podjetniki se savedsjo, koliko vrednoat fma sanje politična moč. Vsi pddjetniki, ki zagovarjajo goreče odprto delavnioo, so ss orgsnisifali, da izberejo legislativni odbor in ta ko politično moč izkoristijo do zkrsjns meje. Naloga tega odbora bo, da prepreči sprejem* predloge v missourtki legislaturi, ki je naklonjena delnveem. KI mer Donnel, vrhovni navna telj podjetniške organizacije Associated Industries of St. Louis, izjavlja, ds so bizniški interesi naili pot, da preprečijo vsako "radikalno" sskonodajstso. Trt ha je poiskati statisUčne podatke in informirati poslance, da ne gls sujsjo sa tako postave, ki učinkujejo na Industrijo t državi. Od devet in trideset industrij v St. Louisu vsaka po tri člans v komitej. Tako so zastopani skoraj vsi podjetniki v tej orgluiiu ciji. Donnelove besede povedo jasao, ksj bo U komitej plutoktatifaih parlamentarnih zakulIanilmV ss-stopal. Njegova naloga bo, ds prepreči vsako posUvo, kj ima koristiti delavstvuTBo pač or*s niziran napad na delavstvo,# ki m bo izvršen z ispori ali s izziva njem, da delavci zastavkajo, am pak vodUi ga bodo na meetu, kjer ss dalajo postava. kega napada. Ali vpričo take organizacije na stran prihsja menda že> tpdi čas, da kr meriški delavci sapopadejo, kakšno vrednost ima zanje politična moč. Ako holejo osvojiti to jnoč, se morajo ameriški delavei orga nisirati in pretrgati vse stike in vezi s stsrimi strankami in profesionalnimi poiitičarji. Ako bo do delavei še dalje politično dre mili, se bodo nekega dne prebu dili, ko jim bo prepovedeno stav kati In ne samo razpoatavljatl stavkovnih straž. Dokler delavei ne spoznajo, kako nujdo potrebna je sanje sssaostojns polltičns organizacija, bodo kapitalisti še zanje pletli biče v zakonodajnih zbornicah, s katerimi jih bodo o* pletali. PREK JOH*STOWMA SE RAZLIJE ČETA PEOHIBIOUONI SKIH USLUŽBENCEV • «■ Johnstown, Pa, — £upsa je napravil nekaj lepega s svojo liberalno izjavo. Komaj so to izjavo čitali v prohibicijoniških krogih, so takoj mobilizirali vos prohibi-eijoniški aparat, da ee za tre žu-panova želja, is Johnstowns se ps napravi najbolj "safc" kotiček ns svetu. ■ 4 ; k^ * Johnstončsni pa tudi niso ne-umni ljudje. Ko so isvodell, da i-v pondeljek priU šota prohi bicijoniških uslužbenoev v meeto lo oelo v družbi državne policije, tedaj so se odločili, da tem prija-teljem vode poetrešejo e pviatno Joknstovnsko vodo, o ksteri je župan rekel, da ss nahajajo črvi v nji; polog Šrvev pa še druga golazen, eami pa izpijajo pivo v »o* dflje pred prihodom nepovabljenih gost A v. In nekateri govore, da prohibirijoniiki nslužbenei sss ae bodo dobili drugega kot vodo, pa magari Is vss JohnsUmn obrnejo okoli. 0 b^r BOOATI DAMI PO^LOJTIU 988f0 STAVKU J OČIM RUDARJEM Johnstoum, Ps. — Misa Evcljrn Preetou in miss Marion Dicker-•on, bogati dami is New Vorka, sta aadnji teden posetili šotorske naeelbine stavkujočih rudarjev in njihovih družin t okrajih Cam-bria, Indiana in Somerset. Po končanem obisku sta dami Izročili J. Marksu, podpreeedniku rudarske okrožne organisacije, št. 2, Ček za 19800 s željo, da se denar porabi v prid rudarjev. MHHE15T. IBI v • - 18,000 ZELBENISKIM DELAVCEM SO BTIrB POSLABŠANE »ImJitfSKE RAZMERE dalavei so pri volji sa-stavkati is simpatija do svojih to-varišev t Bdruženih državah* (Ped. Press). — Wall Street je povzročil nedi-rektno z evojo taktiko, da so bile življenske'razmere 18,000 mehi ških delavoev poalabšane. Mehiški železniški delavei, ki delajo v še. lesniških delavnicah, eo bili prisiljeni, da sprejmejo sačfsno šest* urni delavnik mesto osemurnega, Mehiška narodna železniška kompanija je svoječasno na ukas svojih .gospodarjev povišala vos-nino sa tovorno blago'sa pet in dvajset odstotkov, za potnike ps sa petdeset odstotkov. Poslediča tega ravnanja je l)iia, da so ljud* jo vodno pošiljali manj blag* in se manj vosili, kar je ssvoda znižalo železniške dohodke. To so Pariz, 21 avg. —» Delegacija reparacijske komiaije je, odpotovala v Berlin, kjer se bo direktno pogajala s nemško vlado gUde odškodninskih plačil. Sporazum, ki ga misli doaeči reparacij »k a kpfcni-aija, nima drugega namena kakor začasno preprečiti neodvisno fckol-jo Francije napram Nemčiji in konaekventnl , razpad entehte. Razpad je neizogiben odkar ae je razbila zavezniška konferenca v Londonu. > Edini izhod iz kfize je aačasui kompromis med Praneijo in Anglijo. Kompromisni načrt, ki ga ima francoski ministrski predsednik Poineare .vsebuje po gotovih zatiral ji vih virih sledeče glavno točke 1 vsota obreetouoene nemške vojno odškodnine-as zniža na pet-deset mlljard zlatih mark, vžtevU gotovino in blago, ostanek vsote 82 miljard zlatih mark se ps črta proporčno s plačili petdeset m l Ijanlake vaote in % anuliran jem mednarodnih vojnih mojU. Ame vojna posojila niso tu vite-ta. Velfko vprašanje pa je, če bo 'Anglija sprejela ta kompromis Beveda hnajo podjetnikk pravi- Ur^e giosds. Nedavno eo snišali co do organizacije in tudi do ta- vosnino sa pet in dvajset odstot- -------4,! —"" ko< ali kljub temu se ni povišal blagovni promet. In kdor pazno opzzuje, kaj ae godi na goepodar skem polju v Mcliiki, lahko sladl, mmft Vladivostok, 20. avg. - Tukajšnja vlada, kateri na^loje gene-ral Diedrlcha, naaledmk Merkulo-ve, namerava pobrati ovoje kov-lege in odiU ne Kamčotko, tate Japonci izpraznijo Vlsdivestok. Vlada vsamo eeboj vojak*, ki so ji šs zvesti In bojne ladij*, kar jih leži v vkdJveeUški Inki Di d risbe namerava s temi iadijsssi nagajati Vi _ --- ti odgovorni sa znižanje tovornega prometa. Nekaj šesa.postojl v Mehiki še bankirski, bojkot. Vlaganje kspitala se omeji, dokler piso izpuljeni zobovi mehiški u-stavi tam, kjer js na korist de. lavetvu. Neki smeriški bizniški pustolovso v Mehiki poročs, ds prično s grsdnjo 110 velikih stsv-binskih del, nfs kstere so pogodbe žc sklenjene, ko Wsll Street dovoli densr. Ravno tsko nočejo smeriški podjetniki prodsjati na upanjs v Mehiki. Zshtevs se,« da se takoj plača v gotovini. To js seveda zui-žalo nakupovanje. Oba faktorja skupaj v sveži s drugimi mshiškl mi kot ofiejjolnl "graft", visoka eolnina, sM pomagale, da je na* stal sedsnji položsj na žolesnlesh. Organizirani delavei v Mehiki pravlj«,' ds znižanje delavnika proti volji delavcev govori jasno kot beli den, ksj ss bo zgodilo v Mehiki, ksdsr ameriški bančni interesi zsgrabijo zares mehiški železniški sistem, ki bo poeiedica De la Tfoerta-Lamostovegg sporszo ms. Aeetorni delsvnik bo povsrošil, da delavei ne bodo skoraj ničessr zaslužili ns podlsgi sedanja mez de. Večins 18,000 delsveev pre jenu po petdeeet centov ali manj mezde ns uro, TI delavei bodo sdaj zaelažill manj kot tri ameri ške dolarje na dan. Kn mehiški doler je ensk 80 centom ameriške veljavo. Prejeli bode torej po 11.30 na dan mezd t v ameriškem densr js. Neke j delsveev prejemu po 87 ameriških centov na um T«r< j bodo najboljši kotUraki de iavei zaaluftili po 82^12 na dan. O atavki ne glaeujejo le priza dete skupine Želesuiških delsveev, empek tudi vss drsge glavne le-lezntčarske organizacije, ker po isjsvi nskegs mehiškega delsvee al nobene razlike v organizacij* ssed delavcem, ki dela v delavni ai, in prometnim naatavijeneom Delavei eo ae v etavki leta 1821 naučili, da mora biti želesnJAsrake organizacij »s<šraMs>s—daj vpaštevaae KRIZA V NEMČIJI J£ VE€JA m VEOJA. Nemški kapitalisti as bi rajo da|t okupirati od franoije kot da bi vidaU revoluoijo. HlpAnam^nw,f KOMISIJA V BERLINU. IMgsrijo, Ju Na londonski konferenci jo Llojrd Poljeko, Turčijo, Ooorge odklonil vsako razprav Ijauje o anuliran ju vojnih dolgov. Berlin, 21. avg. — finančna in ekonomaka krisa v Nemčiji js vsak dan vsšjs. Gan/raatajo sko* koms in delavei v vaA industrijah narsvdb sshtevsjo vušje mes de, ker drugače ne morajo izha jati. Buržoasno ffaaopisje ljuto napada Francijo, kljub temu neka- da^zn ameriški vplivi v gotovi me- ^ Ind. - Vzhodno kapltaliatov, ksterim je rjjs js ns Miehigsn | lesniei skočil raz tir vlsk, vozil šestdeset milj v uri. pod diktaturo Francije kakor pa pod diktaturo nemškega proleta rijata, ako Isbruhne v Nemčiji boljševiška revoluolja. Omenjani liati so seveda glašiU nemških velikih vseeno, kdo vlada v Nemčiji« samo da je profitni sistem ohranjen. ^ ' Industrislni magnet Amold Oeehborg je zadnjf dni javno su-gestirsl, ds naj nemške Industrije dvignejo glavnico sa M odstotkov in dajo to vsoto Franciji. Ns ta način — pravi Reehberg — bo rešeno odškodninsko vprašanje in privatne Industrij« avarujejo proti nevttrnos^i revolucije, šeprav Frenoos! dol>e delno kontrolo nad nemškimi industrijami. Nemška vlada pripravlja po trebno ststistiko ss sejo s delega ti repsrsoljske komisije, ki ae vVši jutri Vladni uradniki izjavljajo, da Nentlija absolutno ne more več plačati nobene vsote v slstu. Marka js v soboto sopet psdla sa 28 odstotkov, tako da jo zdaj približno 1300 msrk zs eden sme riškl dojsr. Državni goepodarski svet se ukvsrjs s ukrepi sa omejitev ne-nujne In rasšlrjenje nujne pro* dukrlj«. Svet predlaga, da se omeji Izdelovanje ln uyos slkoKo' la, tobaka, kave, piva, šokolade, prrtumov, kožul.ovln, preprog in drugih podobnih luksurl). KAMPANJA MALIH JBVV WA3HINOTONU KON0ANA. VVaahington, D. O. — in otroci političnih jetnikov, Y aprilu pričeli <(križarsko panjo^ pred predsednikova hišo ss osvoboditev jetnl končali te dni s kampanjo, nima pera v sgodovini Wi tona. Mra. 8tanley J. Clsi voditeljic križarjev, je da jo njihov cilj d.os Ulični jetniki T soprogi, očetje in brst/e križarjev pomiloščenl, rszu« enega. POŠILJANJE Mnoge države v dete js njihova valuta majhna In NOVA ODBBDBA ■j DBPARTMHVTA. Wsshlngton, D. 0. — Prosa.) — Poštni depat auapertdiral pošiljanje di » v »sm^ijo, Avstrija, Urško, Portugalsko, ^ ško, Kgipt in Idrijo. Vi jI po dešeli so IUU ol ne isdsjsjo mednarodnih (lunarnih nakaznle sa države. Poštne deptrne ni izdajajo tudiA jo, Lltvljo ln Ukrajino/ nizka In nostslna denarna v teh drifevdEPB Pgraka js odina držav^ tralni Kvropi, v kstero ss iMŠii,, densr in1 Bdruženih r^. A — Aranžifanja s Cekosloi Moigarijo sa ismsnj nnriMlnlh f Jtolh denarnih ksznl« so sdaj v tak«. BREOVLAK IKOClL Dva ossbi ubiti. Oary, Chlsago in okolica 1 V srado delosu oblsčno. Neepremanjens temperatura In lshki vetrovi. Tempersturs v zadnjih 24. ureh najvišje 78, nsjnUJs 87. Holnee izida ob 8^4, salde ob 7 Al. motlvs je ss pustila tir in la po progi sto petdeeet daleč, na kar ae je preki njo so šil drugi vosovi, Pet bilo razbitih, deset jih je { jsrek. Vlak je scftsl is tri set ekspresnih vos, Strojevodja In kurjač st< ubita, dva ekspresna ti*»lul pa ranjena. | ^elrzniška družba js koj po svojih detektivih ti, ds je hudobna .reks iehlje iz prsgov. Rszpissl dl visoko nagrsdo ss odkritj Železničarji so seveds druge mnenjs o vzrokih, ki so pov« 11 ntsgodo In pravijo, da je potrebno neprlatraneka pf va, ki naj dožene vzroke 1 srečo, Prime nsj se veskegs; povsrošil to nezgodo, pa naj natelj, ki je Ml slašlaske ren In je dovolil, da * je pri ku vporsblls pokvarjena pi na o preme, ali ps kdo drugI. Skrajni šae je, ds se železniškim nozgodem posveti mslo več psŠ* nje. fn Če se sedenje poetava ne« ! xsdostoc, da ss istrše neprlstrsa-.tke preiskave o šeUrnilkih nezgs« ' lah, tedaj je priporočljive, ds •1 prejmejo postave, ki omogošljo Itske preleksve, VELIKA INDUSTRIJSKA SA NA OOBSEBM. beneev, nMfffšm zastopniku fsde-raiisiransgs tiskar "Ako nsstsne potrebs, tedej se mehiški železniški dele vel pridružijo etevki Iz simpatije do evojih je j tovariš*, v Združenih državah. I Kader ns* pesovejo ameriški ds Sli—jI vpivi smsrtšklh kap. tailetev na geepodaraki položaj v Mehiki po učinkuj* ns m*k4k» feksnišnrje, da mietijo. Enačilse pravil laaae Ort z, tajnik torgani. Iav»i, ee bomo odsvsll. Mi smo prapričsni, ds ss rodi «na anija sa ras l4l*zNičarje v Severni A> m#rlkl in kssn*js ena ss vos svet. Zde j pe pozdravljajo vsak korak, etorjen ss sdratitev s ameriškimi iMMi fl LoadoN, 21. avg, — S porošsjo o velikih n*mirih v dspeili. Vlede j« laobilizlrsla jeiko č*t», bojr* se g*n*ral stavke Htavka dalavsev poetgdl ae. Najprej je kovinarjev Ip t*m se sledili binskl delevel in mlinsrakl benel. » ttfl Volitve aa Poljska«. Var#svs, 11. svg. — H aev polj*k I parlament •otsmbcs ^ l iHhh mimiM PROSVETA I* to ll.II m trt ■ "linTBSSSfS. |*PltOS VETA" ii ~ ~ —■ " ' -THE ERU6HTIR b, Um SLIKE IZ NASELBIN. 0. ~r 6 lažnim iree« naznanjam »orodnikom in znan cem" žalostno v*t, da nas je ub blaga hčerka po kst tedenski pljučni bolezni tuberkulozi za ▼•dno zapustila. Il^erka Ana je za redno zaspala dne 7.jalija ■taroeti dveh lat in S meaoeer. OPTIMIZEM BANKIRJEV V PRAVI LUČI. t - Zdi ss, da ameriško ljudstvo še premalo pozna bankirje in zaradi tega tudi na zna Jtolmaditi pravilno njih izjav. Posebno farmarji jih ilabo poznajo, čeprav ae opti- Se preden pride čas žetve, te oglašajo bankirji in pridigajo svoj optimizem. Začetek in konec takih pridig je vedno enak. Pridige pričenjajo, kako je farmar obdeloval svoje polje in zdaj bo žel sadove svojega dela. Da, nekdo bo Žel sadove farmarjevega dela, aH farmar bo zadnji pri tej žetvi, čeprav Je a svojim znojem znojil zemljo, katero je obdeloval Gospodarski položaj ni jasen, ie manj pa trden. To je znano tudi bankirjem, a vseeno pojejo svojo optimistično pesmico. Bankirjem je znano, kako je farmar v dolgovih. Znano jim je, da ima vknjii^n dolg na svoji živini, orodju, pridelku in posestvu. Zdaj prihaja žetev, mlatev In lito in tudi drugi pridelki bodo popravljeni a polja. Farmar bo pa moral prodati te pridelke za vsak denar, da plača v knjižen dolg ali, pa^obrseti tega dolga. Najmanjše prilike ne bo imel, da pridrži pridelke doma in čaka ugodnejših cen na trgu. Pri bankirjih, ki so mu spomladi radevolje posodili denar, dokler je oral, sejal in zavlačeval, mu v jeseni ne dajo posojila. Farmar prodaj, kar si pridelali In sicer prodaj po ceni, ld ti jo ponudijo. To je deviza bankirjev v jeseni. Zdaj vemo, zakaj so bankirji optimistični. Prejeli bodo od farmarjev obresti, izplačilaMolga ali pa odplačila na dolg. Farmarji bodo primorani prodati produkte pod ceno živešnim špekulantom, da plačajo svoje obveznosti. Dobiček bo torej pri bankirjih dvojen. Tako imajo bankirji svoj jezik kot diplomatje, kadar izražajo trni* zadovoljstvo. Dobro je za farmarje, da ta jezik razumejo in se tako prepričajo, da ne delajo zase, ampak da garajo za bankirje in njim aorodne privatne bizniAke interese. Ladkm, Oolo. — Iz naše naselbine ie damo ni bilo nikakega porodila, zato hočem jaz malo' po-piaati. V Pueblu, ki ni dala« od tukaj, je ▼elttoPjjlPlftna, boljše rečeno Roekefellerjcva mesnica, v kateri je delalo od 7000 do 8,000 delavcev. Nenadoma pa je kom-panija zaprla vrata radi pomanjkanja premoga in razbitih vozov. Boei in superintendenti Ikri pijejo od jaae. Ko zo dajali počitnice, to delavcem ponujali nekake izkaznice, s katerimi naj bi ae izkazali pri premogovnikih in bi tako dobili dalo v rovih, toda nikdo te nr ozrl na taka vabila. Dne 6. avgusta je priredilo društvo Orel kraano veselico, pri kateri smo se dobro zabavali in «a je je udelelilo precejšnje Število slovenskih deklet in fantov. Vse ja bilo veselo, pri tam pa ni zmanjkalo male razprtije, ki je bila največ radi dekleta. Pozdrav etavkarjem sirom Amerike. — Stavkan LAHDUEV ODLOK SE JE SPREMENIL V DOVTIP. Znani meščanski komitej v Chicagu je delal veliko vodo z Laadiaovim odlokom in je susestiral sam sebi, da postojl Na U način je skušal komitej vplivati na javnost, da verjame, da stavbinski delavci prejemajo tako mezdo, kot jo je svoječasno določil sodnik Landis. Danes je ta odlok med stavbinskimi delavci le Se dovtip. Vprav U dni je neki stavbinski kovinski delavec rekel: ''Zaslužim od devet do deset dolarjev več, kot določa lestvica. Včeraj so me trikrat klicali stavbinski podjetniki na delo. Povedali so mi, da na morejo dobiti delavcev, čeprav so prt volji plačati delavce plo unijski mezdni lestvici." Stavbinska industrija je oftivelr v Chicagu'in stavbinski podjetnik mora plačati delavce po ceni, ki jo zahtevajo delavci. Rasni delavski sovražniki so hoteli na vsak način razbiti organizacijo stavbinskih delavcev pozimi, ko ni bilo dela. Pokazalo se je, da je organizacija stavbinskih delavcev preživela prizadevanja teh gospodov in tudi odlok spdnika Lapdiaa, katerega so povzdigovali kot Balomonovo sodba Danea je odlok v ustih stavbinskih delavcev le še navaden dovtip, stavbinski podjetniki se ga boje omeniti vpričo delavcev, ker se boje/da ne dobe delavcev. Poareb te je vršil iz hiše žalosti na dvilno pokopališče Center v Conneautu, O. Tem i*>tom sa naj topleje zahvaljujemo bratu V Marnu in njegovi soprogi in brate Franku za darovane kraane venoe in šopke ter za spremljanje na sadnji poti na pokopaliMo in za tolažbo v žalostnih urah. Hvala vtem, ki ste jo obiskali na mrtvaškem odru. Pokojniea ja bila Slanica mla dinakega oddelka društva it. 107 88PZ v Tukonu, Pa. Hvala bratu tajniku za sožalje izrašene pismenim potom v imenu društva. Žalujoči ostali: John in Mar? Marn, stariii; Frank, Hary, Ms gie, Sofi in Kozi, bratje in sestre. , počivsj mirno, draga sestra in hčil TI'1' f. Kem. industrija Jugoslaviji. Metalurgija. UBOGI JEKLARSKI MAGpATJČ! Zli — Tušnega srca vsem znancem in' prijateljem, da nam ja nemila smrt ugrabila is naše zredine naprednega eobrata Josefa Babiča, ustanovitelja društva št. 852 SNPJ, ki je mnogo pomagal za napredek društva in delavstva sploh. Pokojnik je bU jako priljubljen v tukajinji okolici. Bojen je bU dne 32. februarja, 1865 v Studence, občina Trbovlje, v Jugoslaviji. Nesrečna smrt mu je torej prekinila Življenja v najlepši moški ataroHti 37 let. V Združenih državah pokojnik ni imel sorodnikov, kolikor je meni znano, ali v stari domovini zapušča ženo in hčerko staro 18 let, očeta in mater ter brata in seetro. Pokojni naš brat je bival v A meriki devet let/ Netrtča jt ho-tel«, da so ravno ti vroči dnevi vzrok njegove prezgodne emrti Vročega dne te je hotel malo skopati v hladnem potoku, kjer.je našel neljubo amrt v globočini dvanajst Jevljev visoke vode. Vti navzoči so ee trudili, da bi ga re-šili ali bilo je aaatonj. Dve uri in deset minut to si priaadevali prej kot so ga spravili nat površje. Društvo št. 362 SNPJ mu je priredilo pogreb dne 14. avgusta, v TsylorvUlu, 111., ki te je vršil ci-vilno in t godbo od hiše, kjer je bil ved let na ttanovanju. • f Pokojni Joeef je bil akrbčn mol za svojo ženo, oče in sin za aro-jega otroka in atariše. Bil je dar bro preskrbljen za alučaj vsake nesgode in spadal k društvu štev. 352 SNPJ ter organizaciji U. M. W. ef A. Ti dve organizaciji aU položili kraane venec na njegovo rakav in ga spremljali do hladnega grote. Rojaki in fojakinje. stopit* v Pennsylvanla Steel Worka kompanija je proglasila sto odstotno dividendo v delnicah, koleni kapital je tnalal tri miljone dolarjev, adaj pa anafta leet mlljonov. To govori, da je vsak kapitalist, ki je imel na pr. eto tiaoč dolarjev naloženih v tem podjetju, prejel le aa eto tiaoč doladev delnic, daairavno mogoče ne ve, kje se nahajajo tovarne kompanije. Tako se dele v danaftnji kapitalistični ,dražbi sadovi dela. In nekateri privrženci eedanjega gospodarskega sistema kljub Umu ponavljajo staro in že stokrat obrabljeno fraao, da hočejo Bodalist! uvesU delitev. Delitev je že uvedena. In se licer se deli tako, da Usti prejme drobtine, ki ustvarja bogastva, tisti ki nftč ne dala In ima denar, aa pa gosti aa miso pri pečenki In pogači. Da U sadnji črtijo aocialiete, ja logično. Socialisti nameravajo namreč odpraviti tako krivično delitev sadov dela, ker povzroča, da tisti žive v revžčini. ki delajo in ustvarjajo te sadova. k« vrste, da ee spoznano, ds bomo lošje delovali in akrbeli drug sa drugega, jednota pa sa ■flpfeVtem znancem in prijateljem, ki ste speemljali pokojnika k mirnemu počitku v hladni grob, se lepo aahvaljujem. Stari-Šem. soprogi in Marki -v stari domovini i pekarno nafte sožalje. — John Urleb. Važno mesto v - kemični industriji Jugoslavije zavzema metalurgija. Matalorgišna isidustrije ja, v Jugoslaviji precej razširjena a Se daleč ne tako kakor bi lahko bila t ozirom ne hafavna rudne zaklade v Jugoslaviji Da bo pa nekoliko bolj natančno raz vidno razmerje med produkcijo, ki v resnici dele in med produkcijo, ki bi jo imeli ako bi v resnici izkoriščali vse rudnike inrudiŠŽe, treba je na vsak našin ogledati si male? natančnejše naravne zaklade kovinakih rud v Jugoslaviji J j Dandanea leži bogastvo države, posebno države, ki ima industrijo vsaj malo rSavito, v njenih" naravnih zakladi^ na železnih /u dfh (in na premogu.) Zato zaš-nem tudi jaz železnimi rudišči v Jugoslaviji. N Železo ae nahaja v naravi aamo-rodno, to ze pravi čisto brez drugih primesin in nevezano aa kakšen drugI element, ampak vedno v zvezi z drugimi elementi ali prvinami. Pred vtem nahajamo Železo v naravi v zvezi t kisjkom, Fe2 08 ali Fe3 04 (magneoveo) — nadalje v spojini z različnimi ki-glinami n. pr. kot zulfat (železna galica) (Vezan na žvepleno kislino) ali fosfor (vezan na fosforo-vo kislino), itd. Rudišča kjer so nakopičene take železove spojine v velikanskih manah zahvaljujejo svoj postanek različnim geološkim yulkanettm 4rt kemičnim procesom, ki so se vršili in se še sedaj vršijo v notra-{[njosti naše zemlje. Odvisno je od različnih tpojin Selcza t drugimi ekemeftti, koliko čiztega železa moremo pridobiti iz njih; najbo-gatejši na ^lezu je pač magneto-vec, ki ima do 72% železa. Ima magnetovee prihaja od tega da ima to železo magnetični naboj. Seveda nahajamo v rudi polofc železa tudi drugih elementov, kovin iw nekovin napr. mangan, fotfor, žveplo itd. V eplošnem daje gotova ruda tem manjvredno Železo, čim več fosforja in žvepla vsebuje, ker imenovani snovi povzroltt-jeta lomljivost železa itd. želetov sijajnik (8c2 08) ima do 70% čistega žeL (2ei. hydrat ali limonit.^ 08' H20) Siderit ali že-leza — karbonat (spojina železa z ogljikovo kislino, ima do 48% žo- ifiEi* ■ ' - V i / -V": > Vze navedene vrste rude imajo ;lo8ti železa. V gotovih zlučajih se izprača tudi pridobivanje železa iz rude, ld ima msnj kako toliko dol 25% železa, te pa samo tedaj ako je v bližini tadosti premoga in je žel. ruda nakopičena v velikanskih maaah. Tako imamo na Švedskem, Norveškem in Španskem silne zaklade na železu a Šel. industrija se ne dvigne ker primanjkuj? premoga. Oprimo se sedaj na rudižče v Jugoslaviji. V slovenskem delu države imamo preeej krajev, kjer se nahaja železo, d as i se ne izvablja ravno stl. Od* Ljubljane preko Metlike do Karlovea se raztezs paa rudižče S glavnimi nahajališči. Grosuplje, Trebnje, .farjsk, Velike Lašče, Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Mokronog. Sovcrozapsd Kod tegs pasu se nahaja železo psi Vrhniki. Vznožje triglavakoga pogorja je preeej bogato, glavno nahajališče je Boh. Bistrica Železniki, Rudno polje, na severu odtod Krope. Bled, Jesenice. V manjši meri imamo železo okoli Kostsnjev4ee, Žužemberkt, Senožeč, ,Višnjegore, v Pohorju okoli 8v. Lovrenca. Na hrvaškem ozemlju imamo večja rudišča okoli Podčetrtka in v Desiničkoj gori, kjer dobivaau> hematit (t 68% f 9033.) V Samo-borzki gori so ee tudi razvila večja rudišča železa napr. lematit pri Rudi pri Priblču. siderit pa pri Rndi, fiemath is Rude. V Samo-Ibortlri gori Ima do 71% F. O. (fttl kis) t nadalje 1.3% A12 03 (aluminijev oki*>t 0.3% manganovega okiss; do 0.02X P2 05 (fosfo-rov petokis in do 26% kremikove k;»line R1 02. »iderltjs smo samo do 45% F O. male množine dru | gih a—vi a do 37X C02 (oglje-Llakov od 30—30X žel; vse drugo je šlo vzfubo. Pokrajine v skolici No-vi-za je geološko povsem sličns Trgovski gori. Tukaj ae javlja siderit od Vješsl in VratolSna vae do Žurin-ega potoka, kjer ae nahaja ruda v debelini 10 metrov. Količini na tem meatu se ceni aa nceljivo na miljona metertkih stotov. Sestava rude je po kemič ni analizi sledeča: a^tlk ^JSHHmii (^»...^fT« (M«.).. S '■»* »M % «4I| SI .S % 141% tM% S.SSS% Ml« »7.10 S.SS4 1-1» (Stol) ...... IMS* *»epU (S) .....S>tf% ri. ,... wi* Neobičajno boffata rudna kra jina je Ljubija ki vsebuje večinoma siderite. (Javorik, Alaguš, Jaaevee i dr.) Strokovnjaki cc nijo v tem okraju auiožino rude na 50 miljonov meterzk. centov. Ruda vsebuje povprečno med 45.-56% Fe; 2% Mn., 4-14% Si02; 0.1—0.28 P; in v ,vseh keajih raz. ver Jasle (0.1.S) tamo 0.007-0.03 8. V jugoiztočni smeri Ljubije i-mamo pri Stari rekijn in Starem majdanu velikanska iel. rudišča med katerimi je najvaHiejši kraj brdo Runjevica, ki dobesedno sestoji is telesne rude pokoli 3 milj .met. cent.) Po keW analizi je sledeče kakovosti: Fe 55.60%; Mn 2-4%) 81 02 2-7% 0.008% 8 in pa P 0.07-0.2%. Velik gospodarski ifomen imajo rudniki v o-koliei VarcŠa (Bosna) kjer ee nahajajo v dolžini nekaj km* meša-ni siderit hermatit, limonit. Ruda v tem kraju je deloma »s povr-iig* v zgornj. plazti zemlje (odprta) deloma pod zemljo (ssprtaj. Samo eno na površini zemlje cenijo,na 8 milj. tonelat, količina, ki bi 50 let zadoščala za razvoj Že>. industrije ako bi se letno pre-delalo okoli 160,000 tonelat (kakor de tedaj.) Po kemični analizi toji ta ruda iz 30—60% Fe; 1-8 Mn; 2-15% 81 02; O.OS-O.3 % 8; OJOl—0.6% P. V Srbiji imamo znamenit kraj, ttar rudnik pri Koprivnik-u. Tukaj imamo magnetovfc v zvezi bakreno rudo. (Suvo Rudište— 20 m debele V^ti). V. Jedovniku imsmo ssd vse čiit magnetovee, ki dsje do 72% Sist Fe. Od JedoV-nika Sirijo te rudni pasovi proti severu (Rudnjak) in severozapa du (Kričava. GuČa). J , VT V črni gori imamo železno ru-de pri Crnici aa Medjedu na U-mu blisa Gusinje ,v -okoli Nikfii-ča in drugje. 8 tem bi bil pa splošno končan pregled o žel. rudi-ščih v Jugoslaviji. Opomniti je če, da je velik del Jugoslavije. (Ma-cedonija in omejni kraji grŠko-albanski) ie nspreiskan tosfcdev-no In je pričakovati le nadaljnlh odkritij. A. V. BEATOyftČINB 81 KB DA Si Olsvelaad, O.Komaj te J* Warren 8. Stone vrnil domov od konferenc v Washhigtonu in New Vorku, takoj to silili vanj časni-karaki poročevalci, da izvejo od njega etvari, katere lahko kasneje obdelajo po tvoje. Tako eo ga na pr. nadlelneži nadlegovali, ako bodo štiri bratovščine prometnih uslužbencev proglasile stavko ia, aimpatije. Vprašanje je samo na sebi neumno, ker po pogodbi, sklenjeni med bratovščinami in železniškimi družbami ni dotoljana taka atav-ka, dasiravno železniški magnat-je mogoče žele, da se proglasi stavks ia simpatije, ds bi lahko Sodba znamenitih lož o pomenu kon-sumnih društev. Profesor dr. Lujo Brentsno u Monakovega piše: V kousumaih drnžtvi^ j* Cd-' Htranjen dobi^ok, kateri označujejo cci očetje za "sramoteu \ Trgovec je postal v njih it proda. jslcav kt&ktipujs in prodsjs na svoj lastni račun in nevarnost, q. radnik, ki dobiva svojemu delu primerno in avojim potrebam odgovarjajočo mezdo. V konzumnih društvih uslužlwni delavci prejemajo v njih (alce mezde, da ne jj. ve le, da V del tilali, fiuipak na iive I tudi lahko tako, da morejo doseči cilje, kakršne so slikali cerkveni očetje. Vse ono, sa kolikor presega pri prodaji nakupno ceno ali prpizvSgalne stroške, se povrne kupovalcem. — Jasno jo> da je v konsumuem drušfvu uresničen starokrščan&ki Ideal. Nsii politiki' srednjega stanu govore dandanes tako pogosto o tam, da bi bilo p». treba današnje gospodarsko živ» ljenje preplesti a krščanskimi na-zori in mišljenjem. Mogoče da bodo manj sovražni konaumnim društvom, če bodo. spoznali, da takrat, kadar pobijajo potrebo, pomen in važnost konsumnih društev, pobijajo prav tia^o, kar odgovarja starokrščanskim naukom. Pro/esor dr. Staudingcr is 4 Darmatadta pravi: "Vse zadruge so danes članice današnjega gospodarskega reda in ne morejo se ' po svoji volji te skupnosti oteti. Ali prav tako imajo vse zadruge po avoji naravi tendenco, da izpremene tedanji družabni red, kajti postavljajo, nekstere v ožjem, nekatere v širšem obte&u, namesto dosedanjega prostega igranja gospodarski h osebnih moči socialistični princip skupnega dela, zadrugarstvo." v Pisatelj Karol Kautskj iz Ber-lina S^Mf^ "Prejalislej bo v vsaki dežeU zadružno gibanje poklicano, da bo prav tako važen činitelj v emancipacijam boju delavskega razreda kakor so strokovne organizacije, ki se potegujejo za upliv na proizvajalne pogoje, kakor jo delo proletarijsta, da dobi me« v občini in držav* -dn kakor je tež-njs, da jazširi in pomnoži o^či-ia in država vse proizvajalne panoge, za katere tkrbi in ntd kateri-' mi gospodari." Profesor dr. Hcrkner iz Curiha pile: "Ne bi ae poznalo pravega pomena konsumnih društev, če bi se jih smatralo agolj za naprave, s katerimi se pride do cenejših živil. Konsumno društvo da več. Konsumno društvo vzgaja delavce ta gospodarsko življenje, ker zahteva pri kupovanju sproti plačevanje v gotovini. Konsumno društvo oevobojuje delavce iz od-visnosti, v katerih te nahajajo, ko pri kramarju kupujejo na up. Konsumno društvo napravlja de-lsvce zmožne za tamouprevo in p roža mnogo tredttev, t katerimi se lahko vpliva na ureditev delavskega razmerja. Konsumna društva predstavljajo popolnejšo organizacijo razdelitvene trgovine in ze morajo ceniti kot gozpodar-ski in socialen napredek/' ' Anseele, znameniti belgijski s* ciallst, kliče: ' i ' ' "Zakaj smo zadmžnikiT Ali le zato, ker verujemo, da daje zadruga delavcem živila in blago po ' najnižji ceni? Ali le zato, ker hočemo kapitalizmu postaviti ns-sproti organisacijo, ki bodč zmožna,, proti vit i se mu ter čelitl ka- uahujskali javnost proti promet nim uslužbencem, Češ, da so pre-1 kor politični tako gospodarski re-. lomili pogodbo. Obenem bi pa ape-1 akciji t Da, tudi radi teh dveh va-lirali na administracijo in kongres rokov smo zadružniki. Predvsem ta pomoč. f t | pa zato, ker smo socialni demo- Ko so radovedneži izvedeli ,j« in k>r hočemo pomnožiti iu Stons, da taka stavke na bo, eo P***™* »o« »n vcllkoet tvoje hoteli vedeti od njega, ako bodo I,trtnke " v t prometni usluŽbcnci nadalje tako postopali kot doadaj, ako seyne sklene premirje. 8tone jim je na to vprašanja odgovoril, da pro mltni uslužbenci ne bodo aprcmc-nili svoje taktike. Radovednci-m ZA KRATI* ČAS Nadarjen hlapce. — Gospodar je poslal hlapca v cerkev. Med . , . - . , .službo božjo se mu jc drcssalo, Jt tudi povedal, ako bodo pregle-j-ed pHdigo pa je zaspal. Hed dovalei vršili svojo dolžnost, te- spanjem je ujel Is — V kratkem bo pri čala obratovati tračna pošta med Berlinom ia Loadonam. lata pri* pravi jena letala bode prevažala t" 1de____"in sledilo I in SJ% kemike-1 govoril __ J__ ve klal. fosforja tamo alcdeva ksr||, rsdovednoat nasičena In ssmo ta « je stnoga J. 1 dobri. .» .ropu „»! ' še bolje. I _____ ves^ * , , MUs as svoje lista, ki jc bilo V.Petrovi gori Imamo limonit. veds vaake drugačne ki vfebuje od 2O-S0%~Fa (žele-sa). V Trgovski jrori Imamo ti- t«di potnike in bo trajal poWt na deritnve rudišft« kf aa rssHrjsjo _ ano stran sedem ar. Med Undo- od T.jobine ia Vidori> protUTni.lvafšell dva so gospod pridigsli • ., . 1ur t- ; -.7 - :---1ter rekel: "ia sledilo mu je%no- «sr karski kullji to napisali tvoja po- P° go ljudstva, še so ga našli, pa se- .... »> ld je Bs zvečer po svojo hčer pred gleda-— Krcailn.k jc plaČe- lišče, ja vpraftala mimoidoče* m. ... _, - i--- —11—- sttssea tavarovslai- gospoda: "Oprostita; gospod, kje i TULS J rr - priitrf* S w m° * 5 fi^^r^r-pot v sebe« oo mSSS^TTAi^m^ Sfr ln ^ ™ > dobw savarovalnino vam lahko pokažem, toda pota v Z snsfr^jJ!^" ? '"f"' f 11 «wTliinj,h H* Bt!o kupU "»P** JTbHodgovor. - Pri ^ TJZut ^ Tjfesf * f >• n^ial pri- ogledovanju od blisu Jc so^e - -n . ran W j i l ,UU " ^ ^o ^UuHU 90 jatelj. - "Zak^ mv je odvmU p^ila, da ima pcad ^boj m v neprakučnih pečeh k I Kreeilaik, "tsj jt vse leseso." Iškega »^j-gr i/V umskem m (Federated Preea). stavki. Dele del a vike fcderacije v MwU uu «) ne letni kouvenciji v iurtu mvrgli reeoloeijo »a ilno »tevko ne šelesmcab. Dje bil predloIU Herrj Joel. encije je odobril* štrejk šalih deleveev in »ankeiooira ne »trakovne unije -ichusetteu rovuih. P« končanem darila je vodja »pregovoril: *4Vite»i Ku Kluks Klene to izvršili «vojo dolžnost." Na to »o zopet odlli. Ne el-Urja je pe oatelo $1,200. Bile je dobro izvršene prope-genda. , DKHHILO JX $800.000 IZ ftOL 8k1ga 8KLADA. OONJ A PROTI MBBCl Dve osebi ubiti in dve ranjeni. za Obioago, BI. — Oraftarji ae ne zedovoljijo i majhnimi vsotasai, _^ . keder sesade »voje roke v javni finančno* po-1 denar. Teko je izginilo po isjevi ****** de- driUjnege prevdnike, Crowa Is O Jdili opoddjo celo W>fcoga »klada osem sto tiaol do-„ so %0d n op -VI juulev, Ljudatvo previ, de bi bilo 'Ti rtavfeoril. Župan Ken- P««tnejet »ko državni >a" /ic^dl« v Keliforniji Prtvdnik ^tro neatopi proti grel-Z" ^ gover^ja ^ terj^ mesto da prihsja , dolgi-L nroiet ker le govor- mi tlradasai, keko -so grsftsrji ^ ZT^to Womi- **o eo zneli grefterji soliti »obkUklijl, govori dejatvo, it Ide so »areSunili se isvriene po- niti no* ' . Ursvile ne evtomobihi Fordovega »nke oenas. I aiatems tiao« dve ato dolerjev. V*™ * ^ I avtomobila te vrate in ie nekaj ' 'denarja bi oatelo. Stranilše, Id je | bo res morale seateti a mledim) joikim. Vse ji je bilo neroba. I Njene obleke ae ji je videle vsej preairomašne, čevlji nbolni, Ibreabervni atari površnik ji veaj Montioello, Kj. — V kentuških po njenem mnenju nikekor ni pri hribih evete me»eŠinar»tvo in ti-1 stojal, sploh od nog do gleve, ni hotepsko kuhanje ifenja tako imele priraeritege koae oblek«, de obširno, |cot menda v nobeni dru- bi al g* nadele. Če bi bile ne to gi državi, te t 1l^^J .ijrtul"*0 *to dr«,et «o tudi 5L* "LJSS \1WW iudesen način, kej. Needlasu, ko so aatta^Hai ^ popravUa M dva Jarji aa SanU Fe aeioauoi, g . dolerjev. ■iedši v Los Angeles sami pri-llu,oc w a • JC da ao si bUi sami krivi ne-. *»*> W "J^. t J1TH1E1 ▼ ILLDTOISU «1 BO stalna POOlg- KOlfOSBIJ s is Kenses C»tyja je ajda,1 ^ ~ h STŽiiSr F« M* orittUadJ«, i. i. lijrrfl, dt M • pr«mogovnUklmi rugssag^j^^; jc Iga islamičerjrv v tt* splošnega sporestune. V Danvil-dski železničarji eo «ie»oli|lttf n^ j« pričels ene eema kola-i bitki, ko je «1 *99 kaaalo, ptnyt , obratovanjem ne podlagi ide do aplošne eUvke. Z«-Uievelandskega sporezuma, po ka-Ye drulbe so mnsknlls terem so veljsvne delavne rssme-mezde sa toliko «eea, de M in mefda potekloge »tiridršev. _Jje ze poeredovsnje in po-|negt (porezume do konoem pri-oje industrijskih ipiMrjM- hodnjefa meree in po keterem ee tsdavo želesničerjev in L^ajo sesUti v jennerju sestop-voje poročilo. Ako prei^eve!^ rudarjev in podjetnikov, ds ie, da družbe niso npravišsns foialajo novo pogodbo, ti mesde, ostane stera meade I parringtonovo pojasnilo pove jsvi. dosti jasno, da ae bodo rnderji le Al tovarn Mptaralb vrstam vrnili na delo, kjer podjatei-Toangstom^ O., je iopet ki podpišejo devsUndsW spora, plavž prenehal obretovatilsnm, ne J V) to v SttOotatt, IndU-pomanjkanja premoge. —Ini, Ooloredu ali v kateri drugi dr-tere industrije ▼ Wis ^ V šestnajstem letu je ispolnile trgovsko šolo in od tedej je bile C ! i«* tt«^«. kjer je radi fvoje^ turn* Weak. - Msščem »o Lr«lno lepege 3 obrsss slišels komej organisirali družbo, da mnogot6rl poklon ^ Wu na to še sgradi hotel, ki bo stal miljon do- navajwiat t^da misel na mošltev, ierjev, še eo semljilBnl špekulent- w ^ prUU t^o ntnsdoms, to se je teko povišali eeao, da js odbor i adei0 ntkaj strašnega, a-sklenil, de take oderuške eene rfe|prMt|mo je muiila ne avojo ob-■ plača sa svsi. Zdi ss,'da mine še ljvbo toverššiei, ki bo prlpeljele PRBMOOOVNrihPI FOD- prooej čeee, preden dobe hotol, I mladeBUa> kateremu je ae leni-" -J ki bo etel miljon dolerjsv. Lekarn-1 teT In4)ilo ^ je pri tem kot, de |nost po vslikssi profitu prepreči marsikatero potrebo., _TOVABJI 00 FBOTI ŠIBO- tlthioi v bvoj^fredl js neke j eekrivile. | Mislila je ns svoje otroške le. U v hiši sterišev: rodna hišiea ji je bila borne In obatojele js U temnih in nizkih »ob, nemreš ku hinje brea oken in male apelne i Klali JU III va vovm ase u«m iw Chiea#o, m. T Prebivejci Oold ioba Do tvojega dvenejstegs le-[Cossts, ki so večinoma miljonarji, ta jt prebila s avojlmi sestrami so aagnali hrupni proteet, ko eo ^ bratai med onimi vUfebni lt<. isvedeU, de ee nemerave najdišni nami dokInr nji0 draf se drugim ca Sv. VineenU preeelitl v njihovo vi, ^^ Ko bUa ^ otrok, " 1o na Lake View Ave. Miljo- g0 jj TOčkrat poslali meter v bol. Ji isjevljejo/ da bodo napeli nilnic<)| w tudi imeu v boi-vse svojs moči, da omenjena nej - n»nloi in spomin je ee, keko je dišniee, ki je katoliški eavod, ne bila v velikj aVorenl med eemim v njihovo naeelblno. ......m Vlažne stene. PEBISKAVA ▼ PBOiTOBIH STROKOVNE D*LAVS» IZOBRAŽEVALNI UO& LmHBE ' * ;• j - - i i s' '/Av^J Okioago, OL — Komaj as je fa je šelesnišks da SO hudobni is pragov, Orowe s šs-proatore Strokovne delevske isobreievalne ! lige ia »esegel tem vsi pepirje, ki |ss dajo saseši. Posebno je pe ie-kal privatno korespondenco Wil-liam Zeck Fosterja, predsednike reorganizacije atrokovnih orgeni-ACADA tT BJlPTMTOVSKI I sseij, ki je svoje«seno isdsl bro- šuro, ds se morsjo šelezničerji or- ! _ . * genisireti v ekupni eentrelnl or- isvd aa prikorakal! v eerkrv ganieeoiji, eko hočejo doaeči u in daroraSi SUM. |,p^tiraii niao nikoget, kajU tn-iieego, m.~ Kaklak^snov.|ii1^rje ni bilo v phieegu i» Tez., je železniški gardist U1 drugega gardiste v pre- naatrešL \ ivkovni sklad pol mlljone rjev zbirejo delavke, ki izde-. ^ -bluze in kriU v NewTorku. ^ile nesrefis ae porabi aa feoer^ ^* ^^ |eblji , rgsnizirans in njih orgeniee.]^ šteje okrog 40,000 šlanio. -se Uxb# vesti revnimi sUrei !n aUrkaml ter bedniad sirotami, ki so tošlli ke-kor bolni pal. Vsek je trle bole sen, prihajaješa od vlešnih —— ' V laten. — "Glejte, de ae šimprsi odstrani t o," so krišell ned ti||. mi sdrsvniki, tode kej jim je to Enemenit preobrat je nestopil I pomagalo. Za vse avoje življenje v Šhrljenju mlade nradnlee. le .v eo ostali bolehevl, trgalo jih je soboto sjutrej, ko je vstsls, »e ji po koateh. Nič jim nl.ta je sdelo šisto drugače kot druge gele srak in aolnee, kekor so jih dneve. Seme ni vedele, kej ji Je »prfcvljeli adravnjki. bilo in ai ni vedele tolmešiti 8ud- Končno ae Je v 12. letu njene aa vznemirjenosti. Čutila se je starosti poarešilo dekličinim sla Ivsasadrjeao iMraiasšsno, ven- rišem,'. I " dar je bile nekako zadovoljn«. venje, tods po»lediei^l| letnega kdo ji peš more pogiedeti v dušo življenje deklice v vlešni aobt eo |in raztolmešiti njeni miali. Čutile ae še pokeiele. Trgalo jo je po ae je nekam krivo, a pomagati si kosteh radi ne^rssUns vlažni vedela. Eadovoljne in obenem }m*ffl in kole ne nogek M ji jo nearečne ee je šutile, aeme neee odpirala aedej ne tem topet aa je bila jesae. onem meatu. Zdravniki ne klini- Večkrat ai je mislila: Vsaka dru-1 ki so konšno sklenili, de bodo a-ko nadlogo bi rajše imela sem« porirell mledo dskle. S studom tega ne. Kakršno koli drugo trp »o ji orlhajeli neprej jsani »piljenje ali bolezen, — šetudi neos- mini ris operacijo onege popold drevljlvo — grd obres, kekoršno-|aeve, ko so^l deli »trup. da je a- šm as. jahmlm, Pe., si. laittMi M*hM« Trn*, tajalfc M»uk.s* UMkm Mm N*r*lu «1. J«L» V^rith, «rUmik «U*1U M« l»w»lk «pr*v, rjr. ^ •• ™r Ol 19B9lfl ^ v i Pr^.V.^utV.Ss AN. P. JU sesT-^eru^djf 'A^^aSllIl^, "iV*4"*1 V9K ZADKVK BOLNI IKZ POOPOM 9B NAILDVZ.--- alltro 9. N. P. J.. DKNARNK POŠIUATVK IN STVARI. U m UUs |L L SSTA H." " 8 N f 90ST49 * VSE'zADKVK V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POBU M MIUJ.1« •• M«lM. Blaeehtttv« 9. N. Mm 999f-99 le. U^sdak Av^, CMmSTWJ " *a aal saMlkis la MMML ffvPl tfS«' i Vsa siililbt tM« r si* I"iImsIsm Prasb ZmIsu, praesadalba aadparaage snuii spf sj aaj aatttjals e» aaslaai Val Jaalil la Jrval l-t ——I-|a 9*m ki> i« • mmT72MII.« IUMI«: SSST-IS Ia. Lavadala AraH Ckleafa, lit > i ni i 1 domov. Posnal jo jo oa s leseno nogo, toda tako okrašene in prijetno napravljene je nI videl, ker vedno je deklo ho/iila ls v akrom-nik oblekah. Precej Časa ata atale teko pre-aenečena ia rude« »ca aremu ni hotela s obresa, konšno pa js ssaagal rasum. Tudi ona > vide-la, kako se je on neptpvil v boljšo obleko ss snubitev, v Šsaib jI ^ je bilo, de bi se sesmsjala ia aopet jo j4 epreletel »rem. Mučen molk je prekinila in rekle i Kako dobro, da se posnemo. ttedej mi nt treba ^išsaer fa&l in • tem mi je prihranjeno mnogo teškega. Mladi moš je atel ■ klobukom v roki in ga meškel nestrpno, IKI POZOR! I posrečilo dekličinim »te- - e- 7-—;, da eo dobili drugo .teno-r*"^ p««»«dei ne ijuBefnivi o brea dekliee £ se šudtlrRj9nl le po|i, vender priarčnoati od nje gove »traai al bilo. »pregovorila ata nekaj besedi in konšno isro-kle upenje ne bodočnost, tode ko ata to iagovorile, »ta vedela, de ue bo niš ii tega. 0 Nikdar .reč ne bom bledele aa kakim moškim', je tekla dekle, ko je odšel mladi moš koli nepeko, tudi ena roka, še bi ji manjkala, eemo to nej bi ns bilo. In bila je tako nepripravljene, 'ovsdsls mi je ia jas ssm jo to-laiile, povedajoš jI svojo aspako a in tedaj ko se je abudile, js hnsls ssmo sno nogo. Tedej je biU »tere šele 14 let. Pričele ufiiti in dobile j« mesto na a-rada, kjer je bile še decet let. Dobile je leeeao nogo, preeej u- ~ ' * lkHa dnevnikih je reaumeU, de ee riUičj.'ssrkvo Jo bilo toliko P»JM^ JT* ^ ^ Sfti^itiZrA tST^evniki še ustvarjajo k«, ki js vplival *veda na 0 iest rto »brenib vernikov. J p"triovju "v js bile nomroš poškodove- R®vno Uko V«*" 9 snrii« aS«h^i^nrm * orgsniracljo i w. da- Jl ik n^t rj^ ? \\ JS ■b.raii veriild rJiSlil W ^ *** Bratjs", js ralsl Msjsrs" ^anarmra 1 itinmi msšsei js bila aaša| DRUtlVSCA TRA01DIJA. »rdejsns. lto sem etsl »u-. J> videl, ksj se je sgodile, sem Fort^od, Ore. - Wtlliem Hu •utU kot eteršek, keterage gkes je »spustil svojo leno pred i« rtokoošaao. dvajeet leti. Odpotovel je v a le- Od tege šaea se je isvrMlo ve- Uko. de Um odkrije slete ia oko-|° ne pota v nešs aovo po- je po štirik letih vloiUe tolbo as i« Hi šs petrebajeaao, ia prL sekoMko ločitev, ^m vsem, da ste redodernl Pe dvejeet letih ss je vrnil »rili." ^^ i Hughes 4mbov ia je proaašel, de ajege ia po- __ ______brata, ki je 0- njegiVfli ost, je nskdo moč-1 stal aa termi. Hughes ai kasal ob dirkal aa sunenjih vratih. vi sto jem prikodu. de se joti ssrsdi 1 t^notka sa ss odprla vrata la njegovih družinski* sprrmemh. ]ri vrsg so vstopile postava. Zdaj je pe nen.dome stopil pred »rna v bele kaljo, aa abrss* svoje blvš« šeno ia ji rahel, de »e t»»ile meake, na prsih > pelje odlolil umreti In ajo rseti s • vaška postava rdeš kril esbo. JUs je pri*eU bešati ia ■ - kuklaktovel, ki se v tej klleatl aa pomo*. Prišel je afeev ik«rsda» Obleki vstopih v eer- brst ia ee amešel v »por In bret r. Prod elterjem ee ee astarHe ga je m^relH r trebuh. Ne le je ^»Ijeae paetave ki veaka po- obrnil peško prati eeW la "••I. IlUgffM U"««' " je bilo dogovorjene sname- lis je lene lofile od Komaj je prišle sadnja beee rošiU njegovsgs br. * njagovfk ust, je nekdo moš- stal aa firmi. Hugbe Nato pa jo bde »opet sedovoljna, metno isdeleno, kekoršno so 1» govorils js s vsssljem. Redi njenV delovsli fced vojno invalidom, ijubkoeti jo je vsakdo ljubil in Privedila se >sbile Ukema šiv-mirno ja lahko med deiofič.tsla Ijenju kot pohaUj9fll%ilfc9j pe dobre knjige. Govorile je gledek ne, sej Imeli eo jo redi seredi jesik ia lepo, jo je bilo poeluUti njene IjilikosU, tode sedej prMe-p H govorjenju. Bila je prav ka- kla dva dni je bila neerešna kekor solnšnl šerek ne temnem a- kor nikoli. Sekej so sploh vlsšns redu. Veekdo jo je rad imel radi stenovaaja ju svetu, ee je »pre-njene prikupnosti. > Ševale. Zekej se nednlini Ijudj«- Zednjo soboto smo malo prej obsojeni, ds morsjo po njsh pre-končali s delom In tfdaj, ko je bivstif Obeojele je eelo ovoje poepravljala svoje reši s mlse, js »Uriše, da so krivi njene ne»re-prišla k njej sodelavka, e katero še. Zekaj so ji sploh deli livlje sta se porasli Is malo šasa, a ste I nje in »akaj se ai»e mogli prd bili le prijeteljlel la ss radi imeli, skrbeti s boljšim stanovsojem. Kolfjrinjs je je vprsiala, ssksj Pri tekem fasmlšlj-nju ee je ss pri tolik. lepoti, mikavnosti lo ustraši U avojegs mišljenje ia a pripravnosti šs vsdno ai omolila. videle, da nieo njeni »terili kri ZeradeU je saalo ia rfkla« vi njene neeraše, sej tudi oni m "Pojdi bo, pri toliki nspalrf kot bili nssračni In plekeli bolj kot jo ls»am jas." 4 ona, ke so jI <>drtxali hogo. Kdo KoleginJI je sopet ponoviUi pa je tedej kriv, de ime one se <4Ce pa d Uko Upe la prijasae." dej »smo eno noge. Kdo je eekrl Meli aredaiei deUvki ss ai lja vfl, de oae ai uprevišeae de šiv bilo o tam nedeljevati pogovers Ijeoske sreče, in nepeljevele je govor dragem Kejtelje se ji je »deU, kaj bo eli toveršiee ni hotele prekiniti rekle ml«d*m«i m»ln, še jn bo takega govore. 4<$n)>i.tio. da al »pralal sa roke. Keke aaj bi sa-tskih nesorov.'* Vsdfls ja sa ne- Ms? Ali aaj bi ma rekle« Ramo kegs ml.drg. uradnike, ia pci- eao nogo im*m, toda v ttvljsaja Šsla o njem po ovlakih pripovedo ti bom redi Uge toliko svestejše rstl, keko je mlroa ia bi jo rad druMo.. Na to bi bil nesmisel, ta-v sel ss šoao. Tprašele js je sled- ko reči "Jas imam samo eao oe njič, le ga lakko pripelje. , ge. . . elit. . . Dekle ae je eeke) šaee oboUv ! V mraličnem prišako%»Djti j. Ijala, potem Je privolile. komej dofsksls vsšera. Tedaj je Petem pa sš je je lotila aeko prJp*ljele toveršiee mladega aie tajne bejaasa. Neštetokrat ee je Ua Reda bi bfls, da bi obe eks rnsemirjeU vsled tega. de je pri- pej ee*aa»na la povadele se Ime-volile pripel joti mladenila. glede ns, e al Jf bHo trel»e., Obe sU U je s| tovaršieo do peadaljhe, | frebledele bet M bile eaesveete de jI rele, ns j ge ne poveU, tnde ke eta se t ned Ajo sešli ae eredu. dratd^ mo!Tkr m^fte^rek le* * dr, ,1* ge ko (Julija 31^2) vam neroentMR R^a Jsum HjkM A A^I a ^ ia aan. ronoviie Jo pnvoliMO, da vam Usta RO uelov^Bto® II9ŠR R9 Jo MI9gBl9 vstav« ja vbš liat rIrBbb in ga no praja»Bt9t Ja MOff«ll usUv-licnrvslod neoečneae naalo- vb, pišlta nam dopisnico In navadita tiari la novi naslov. Naši BBitopniki ao val dru-štvani tajnik) in drugi rm stopniki, pri knltrlh lahko Letaka aa poletu okrog sveta e(a 19 iagabila. i v to. j-, i v •' -L jj ^ tfjŠfc^j l Kalkute, Indijs, 21, svg. — An-gieiki letalce Blaks in njegov to* variš, ki sts ns polstu okrog svs-ta, ata UgrnilH n.-kje aa potu med Kelkuto in Akjebom, kamor bi imele doepetl ssdnjl petek. Kmalu po njunem odhod? is Kelkuto je pridivjal kud ciklon in bati se je, de ju je sadsla nesreša, sko m nista opustila ns tla kje aa cepit; ŠŠeni obali Ind^skege morja. Nfroftnina ^a boIo loto Jo $6.00 irsr pol lota pa $2.50. člani S. N. P. J. plofejoso 7 pol lata |1 JO ir br celo lato $3 JO. Za maalo Chicago Jt za lato $6.80, pol loto $SJt§. Za Evropo atana aa pol lo« ta $4J0, br vao lato pa $R.OO. Tadnlk stans aa Evropo $1.70. Člani dloplRUjo sarao 50c atflpoštnino. Naročnino lahko tudi sond pošljata na rbiIovi ^ UPIUVNIITVO ^PROSVETA^ 2667 So. LawndeU Avo., CHICAOO, ILL ae la u>pf» ja > aelile fuMlea Drog dragege ate U vel kakor eao leto sta se erelevels vsak.jjkpc dva-hodile s urade nej pri . ae re«t| mM Teke es'kret« ko je oaa I Berila, SI. evg. ^ Tskms m«d breamotoralmi leteli, ki ss j« vrli la prejšnji teden v o-llnar, Bok 06, Ka?lor, Pa., (Armstrong C«.) ■» 1 —" ■"" "" * £rritvrra POVUDRA. Vduvse »Ur 99 let ae šoli eeaaa-uiti a Movenko v stoiostl 90 do 40 let v svrko leoitve. Tadi vdove s eaim otrokom ai l»klju*«u, Jas laetajsm evej dam. I^epe prilike se ano, ki Celi peoUti aemeeveja gospodinj« ee nudi lape bodel-noel. Vee drugo ss Uhke pismeno doff.Monma, letim pa. de halera misli, aaj pflloli sveja sliko. hI ji jo vrni* ae sekleeo. Tejaeet !RmMRRRi Vee piefce nealvvlt« na .,eal#»% štev. I, «9A7 Ho. taeradale Ava.. Ckleago, III. -Mv.) Jarkiea Agičeva. (Del je.) ll^^Mha no«!" -- A snjg odlsl, d« pdiAf ' prenočišča "N*ijpi»j prfto v kavarno — ta« km morda n kako «eb>o sobo." K »re<4 js tn Mtal s Mii svojim, *>dnij akim ptmrjem Naljeikovičem. Takoj po pr«Mi parim* ji pojasnil mane« svoj aeprij.tni pa-loža j. "E! ~ temu js lshko odpomoči, - jaa imam prazno »oho, — morate jo todi najeti m-ssčno!" — mu Je odvrnil pisar in pomaftR, da ki izpila Uho grenkega. j« prav prenaftal zabavo malo opitega Nalje-ikovila; taka zadovoljen js bU, da ga je srečen »'ueaj reiO VMk neprilifc • ' Tako torej — spaetabiie — popotujete z mladimi minit —he — ha — he. Jaa s*m bU 2e naročil voz, kotijal ja bU pripravljen, a r tem je dospela gzaičakova brzojavka, da naročenega ▼oza »i treba, ampak da , ,,/v 't . « 7. Pojdiva, pojdivat; P/ ' > 1 ■ "4 In Waljeiksvič ae Ja poiuril, da zadovolji Suuljaniča. Opotekaj« at za njim, mislil al ji^mšr, ko dobro je bOo, da aa je danoa proti volji roje žene uataril pri strica — Pero, tako dobil najem-a&e. — pa is Uksga! — a Mffiea m« bo lahko ia soproga« —*skaj aat ^ Smfljftaič pa js mislil aa inriueo ter gledal V dok« is redno sni njen ponosni, dobrfpogled o prt*. rsastsaln A mod tem js Jurkka fe trdno spala. Prodno jelrgla, js t^bo odlomila, da ne un* pozabiti sanj sna no8. Ko se je zjiitraj pre-bndila, nI as točno spominjala svojih aasij, ampak adinoie, <|i ja sanjala nekaj nenavadnsfa,' Zelena barva slikana stana goatflniike sobe, 'ipsimi zaatoH aa alDM, oljnata Kbka pot nage ei-ganka^vsetottje omraz,lo Jurkici in kitate* da iside Čigi M j Is tab prostorov. Pa je todi bila Mm m is pre*. Pohitela Js flftmivalniku,- # pri Ism si Js zavzet«, iepetala: "Taka torej asm v Pasa?tedk prenočila t fssfilaiei Pa fkjf^— kaka blato jasnnajl —® ' • * •^j^':' Opazovala K kar js j js nudil razgled s okna. Na naaprotni atrani as je nizala dolga nate m*k,h kile, pshiHlh a slama; Is ta pa tam je^katera bila pokrita z sdino nokam bol jo) ia tako ss fcailjziiilk^ls^ll radovedno porpnJkraUu da li ss sestane danss i njim. Aa bolj ss jo zanimali bo daSi njeni torariH ia torariiie* Torariiieam ni prav Sa prav vedela al imena, fte o^emlbil izve-del iz n«*ega starega koledarja, d« js lota ▼ Pasa-fftasik deika te dekliika. vsaka razdeljena na Kiri razrede. Ma eni, da Mfbaje uM gospiea »tipi lava. To ime si js saposMtfls, kar je j js o*s pripo-vedovai, da m js v bitki pri Solfrr.nu rs« živ ljsnje StipM, ssdaj sodnijski piaar v Pazarineih, Wj »t. ali sorodnik tsj Stiptfevi Kako ua| M-•topi pml temi povwm tujimi n nepoznanimi ljo-in; i * V- je bila smedena to plaitU as ja ka-kar atrok. «wao kak noreenakapiti m Jurkisa, ka js slišala to. Hislila js, da dssps a Paaarinee popoludne Is sa dasva, da Is istoga dn«. poloti prisefo ^a ssdaj, glej, pred ^»lunof. ja toika da M dospeli tjs. Skrbel, , js radi pU* it, pa tadi radi «»ga, ker as jsj zdslo, da aflnSar ni spodobno, da potajs ps no« t mladim «ov%-"Ali an ji taka blag, — rasen in paltoa. m> kakor koli, ss dekle, vendar ai pn.tojno. Bagmsj.kajbl rekel stok. da ma vidi, a kaj isla - Ijudjg!" - Ia Jurkiaa js vstrrp, t.la. - Tudi Kmiljaail js čutil ueko te.nobo. Povssm dobra js Videl, da Sta toliko dekle, kolikor oa aeoprezns. krr plujeta p.. „ . mu k to In, da ja pat ai vodila mimo velja vsst, kjer bi isstopO. Ka- j« hila zaprta, s nevihto js beeneU vsdna jsd-nsks. A kljub temu js Smilim* naročil kočijalu. da raztvori streho landauerjs Jarkiea ga js tekaj umslz ter občadovala njegovo atlasst ia epras-»oat Haai jsj js potem, ko je h.ls atrshs zaprta, »derjtl del v lisa Mla je vendar ssla zadovoljna to kvalsina ftmiljantcu. Ves čea js Smiljanič govoril a mladeničem, ia SS js vkljab ailnrmu rato. ali radi varneje vstaje - ČUri oči bol js vidijo, nsgo-li dva. Ne-li, kočija! f Paziti moramo, da ss ne zvraesso. • J ' irk ra »r Jr »tu.^is pn aebi. ' T» dobn člojit vek »orel me tegotovljati .kolikorkrat hočed. da se pr« msMsI radi varne js volnjs. Ugibam t veje aAsli. ^ jaa te sbčodajom ia hvaleiaa ssm HIM - govorila js dehliea sama seboj. "Tadi Baaibsl hi ravnal toka!**obliaUs jo js aaeakrat misel Njea duh ni mogel pozabiti nanj. ▼ mislih s« ja ps^iraievele. da li ae je oa Is vos« v tej kočiji, «4 m«Tda je sedel ravno iaa ietem msot«, kjer as-daj «na t — aaaimaU jo je. kaj sn dels ssdaj. to hip. lavna |s odbila snsjsta. ko aa dospeti v Pa. sariaae. Temno js bfln. da Jurkiea nI mogla rasto> čvrsti aičeaer. flmUjanič je v« čoa rsamiiljal, kaa« nrpnh/noi je, da deepeva s dsktotam a mm •t« toka paaao v noč. Ko m js arujekl koč^a« vetsvfl prsd fastilno, bU je MljanU a sadragl ia skrVh preko »are. Pomlalek. da mora prema-