GLAS NARODA The largest DtMf kt the United Stotefc List slovenskih delavcev t AmerikL and legal Hohdajs. 75,000 CTLKTOM: OHelaea S-3878 No. 56. — Štev. 56. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1936- PONEDELJEK, 9. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. NEMSKl DICTATOR ZAVRGEL LOCARNSKO POGODBO Mussolini zadovoljen z mirovnimi predlogi POMOŽNI ŠERIFI SO BILI OPROŠČENI Porota je oprostila šerife, ki so ustrelili farm-erjevo ženo. — Njen mož ni pričakoval drugega izida. PREPIR GLEDE SEVER. TEČAJA Prosluli Cook je vložil t o ž bo proti založništvom. — Se vedno trdi, da je odkril Severni tečaj. MINISTRSKI PREDSEDNIK JE ZADOVOLJEN Z VABILOM LIGE ELISABETH, X. J., 8. marca. — Po triurnem j>o>vetova-nju je porota oprostila štiri pomožne šerife, ki so bili ob-dolženi, tla so septembra ustrelili Mrs. Sophie Crerapa, ženo faruierja Joliua Crewvpa. Obtoženci Edward, Richard in Vincent Carolan ter Charles Renilev so jokali, ko je predsednik jx)rote Walter Huff naznanil, da jih ni spoznala krivim umora. Mož ustreljene Sophie Crem-pa, lici in sorodniki so bili vsak dan navzoči pri obravnavi, to- \ da deset minut prej, prodno jo porota naznanila oprostilno! razsodbo, so vsi odšli na svoje domove. , P redu o je Crompa odšel, je re&el, da mu ni mar, kaj bodo odločili porotniki. 44Šel bom iz te države morilcev/' je rekel. 44In obsojeni ne bodo. Sicer pa so bili samo najeti, da s»tore to, l-ar so storili." Crempa se je osem let boril proti Public Service Electric i.nd Gas Company, ki je čez njegovo afrmo napeljala električne žice. Sicer mu je družba, ponudila za odškodnino $800, toda Crempa je to vsoto odklonil in pogosto pre rezal žice in drugače pokvarjal napeljavo, «3h je prišlo do kratkega stika. Za so« 1 ni j ska |>o velja, da se pride zagovarjat za svoje čine, .s«» Crempa ni zmenil. Večkrat so mu šerifi prinesli sodnijsko povabilo, toda njegova žena jim je za pretila z orožjem. Ko r-o *J(i. soptcuibra šerifi zop< -. prišli, da mu izroče sodnijsko j povabilo, je prišlo do usodnega streljanja, med katerim je bila žena smrtno zadeta. Porotniki so bili mnenja, da so šerifi j>ostavno nastopili in da so v silobrauu pričeli streljati ter so jih oprostili. CHICAGO, 111., H. marca. — Dr. Frederick A. Cook, ki je teta 1909 naznanil, da je dospel i a severni tečaj, je pri najvišjem sodišču v New Yorku vložil tožbo proti Enciclopedia Britanica in proti knjigarnama Viking Press in Houghton Mifflin Company, ker sta ob javili knjige, ki zavračajo Coo-kovo trditev, da je dospel na, severni tečaj. Dr. Cook, ki se v svoji tožbi označuje kot antropologist, raziskovalec, zdravnik, pisati Ij, časnikar in predavatelj, I pravi, da je bil v knjigah ob-dolžen prevare in navedbe napačnih dejstev in da je pod lažnivimi pretvezami prejel denar. Tožbe pa ni vložil proti raziskovalcu Vilhjalmer Stef-fenssonu, ki je pisal članke v dveh knjigah, proti katerim se dr. Cook pritožuje. Dr. Cook pravi, da se bo boril do konca za javno priznanje, da je odkril severni tečaj leta 1908. 44To je samo en korak, ki bo pojasnil položaj," je rekel dr. Ccok. 4 4 Napravljen mora biti konec pi-sanju o napačnih podatkih o meni. S tožbo hočem tudi pred sodiščem dokazati resnico svojih trditev." Dr. Cook je tudi rekel, da je poslal na American Geographical Society v New Yorku pismo, v katerem prosi zemljepisno družbo, da preišče vse podatke glede odkritja severnega tečaja. Kmalu zatem, ko je leta 1909 dr. Cook naznanil svetu, da }e ^ j dospel na severni tečaj, se je ' \ rnil s 'svojega potovanja na sever admiral Robert E. Peary k« je ovrgel dr. Cookove trditve in je bilo nato njemu splošno priznano, da je prvi dospel na severni tečaj. Peary ima tudi na svojem spomeniku na Arlington Cemetery v Wasli-ingtognu označbo, da je prvi dospel na severni tečaj. RIM; Italija, 8. marca. — Skoro ob istem času, ko je nemški kancler Hitler naznanil, da je nemška vojska zopet zasedla Porenje, je Mussolini v Rimu obvestil ministrski svet, da je sklenil v načelu sprejeti povabilo Lige narodov, da se pogaja za mir z Abesinijo. CARDENAS NASPROTUJE FANATIKOM Vlada ne mara preganjati cerkve. — Narodni načrt ima druge naloge. Cerkveni ikrogi so za-voljni s Cardenasovo izjavo. ROOSEVELT IZGUBIL GUMBE WASHINGTON, D. C., 6. marca. — Ko je kabinet v proslavo tretje obletnice Roosevel-tove inavguraeije priredil svečan banket, je predsednik Roosevelt prišel zelo pozno. In vsi so se čudili, da je imel na bMcm telovniku črne gumbe. Pozneje se je »vedelo, da predsednik ni mogel za telovnik najti belih gumbov ter jih je .slednjič nadomestil s črnimi. Njegov sinNsi je "izposodil" bele gumbe in jih je pozabil pravočasno zcnpet položiti na pravo mwto, MEXICO CITY, Mehika, S. marca. — Na zborovanju ljud-skošoltkiU učiteljev v Guada-lajari je predsednik Lazaro Ca reda na s rekel, da mehiška \iada nima namena voditi proti verske kampanje. Cardenas je rekel, da je na-ioga sedanje vlade izvesti družabni in gos-podarski program in da je potrebno, da se izobraženi sloji bore proti fanatizmu. "Vlada ne bo napravila napak prejšnje vlade," je zagotovil Cardenas, 44 da bi dala verskemu vprašanju prednost pred drugimi nalogami naro-onega programa. "Revolneijonarna vlada, ki sedaj vodi usodo dežele, se zaveda, da je njena poglavitna naloga prenovitev družabnega in gospodarskega i>oložaja. — P roti verska kampanja bi imela za posledico samo odpor in bi za dolgo časa zavlekla gospodarsko oživi jenje." Brzojavka iz Guadalajare na list "Prensa" naznanja, da je i duhovščina sprejela to Cardenasovo izjavo z velikim zadovoljstvom. Cardenas je tudi obljubil, da bo dovolil v državi Jalisco, da zvone s cerkvenimi zvonovi, Nekaj časa je bilo cerkveno zvone njo v državi pod visoko ka-znijo prepovedano. Ker je vsled Hitlcrjega nenadnega čina važnost abesin-ske vojne stopila v ozadje, je Hitler s tem pomagal Mussolini ju, da se bo z abesinskim cesarjem naglo pogodil za mir. Ko Italiji ne bo več treba po-labljati vseh svojih sil v Vzhodni Afriki, bo zopet v Evropi nastopila s svojim političnim vplivom in bo prihodnja leta sodelovala pri preobrazbi evropskega političnega ]>olo-žaja. Besedilo Mussolinijevega odgovora na Ligin mirovni predlog še ni znano in ne bo objavljeno prej, dokler ne dospe v Ženevo. Zato nikdo ne ve, ako je povabilo sprejel brez vsakih 1za pridržkov, ali pa je stavil svoje 1 a -1° pogoje. Vest, da je Hitler zavrgel vcrsaillsko pogodbo in poslal svojo vojsko v Porenje, za Italijo ni presenetljiva, pa vendar tako velike važnosti, da so v časopisju vesti o vojni v Afriki stopile šele na drugo mesto. Narod nestrpno čaka, da vidi, kaj bo naredila Francija. Hitlerjeva ponudba, da Nemčija zopet stopi v I/igo narodov in da oklene za dobo 25 let ne-napadalno pogodbo s Francijo in Belgijo, za Italijane ni resnega značaja, temveč je samo malo sladkorja v grenko zdravilo, ki ga mora Francija izpiti. Italija je mnenja, da je vsled sankcij razvezana vsakih obveznosti, da bi Franciji pomagala proti Nemčiji. Ker tudi Anglija ne kaže posebno velike volje, da bi se podajala v vojno nevarnost, se more Francija zanašati samo na Rusijo in Malo an t an t o. Hitler je napravil- Italiji veliko uslugo, ker Francija ne bo več zahtevala novih sankcij proti Italiji in bo vsled tega Italija lažje opravila z abesinskim negušem. IZPREMEMBE V JUG0SL0V. MINISTRSTVU Stojadinovič je odstranil vojnega ministra gene« rala Zivkoviča. — Nadomestil je tudi druge ministre. HITLER JE RAZPUSTIL RAJHSTAG IN ZAP0VEDAL ARMADI ITI V DEMILITARIZIRANO PORENJE BEOGRAD, .Jugoslavija, S. marca. — Ministrski predsednik Milan Stojadinovič je pre-nenil svoj kabinet ter je sam prevzel zunanje ministrstvo. Odstranil je "železnega moža", vojnega ministra generala Pero Zivkoviča, ki je pomagal kralju Aleksandru v dikta-torstvu. Mesto njega je iineno-\al za vojnega ministra dosedanjega šefa geenralnega štaba generala Ljubomira Mariča. ( Stojadinovič je tudi nadomestil j ust i čnega ministra Mis-cnlina z Dragiso Zedkovičem, ministra za javno zdravje imenoval dr. Ivana Rogi-ca. Hitler pravi, da je zadala locarnski pogodbi smrtni udarec Francija, ker je sklenila z Rusijo zvezo, ki je ocividno naprejena proti Nemčiji. — Nemčija bo ponovno stopila v Ligo, če bo versaillska pogodba razveljavljena. — 29. marca bodo volitve. SPOPADI MED POLICIJO IN STAVKARJI Policija v Akronu je skušala pregnati stavkarje z ulic. — Dva policista sta bila ranjena. AKRON, Ohio, S. marca. — Stavkarji so se poslužili sile, ko jih je policija skušala pregnati z ulir pri Goodyear Tire end Rubber Company. Prišlo je do spopada, v katerem sta bila dva policista ranjena. Nad -tavkarje je prišlo 75 policistov, ki so se pa morali pred stavkarji umakniti. PROTI KOMUNISTOM V ARGENTINI BUENOS AIRES, Argentina, 6. marca. — Vrhovno sodišče je izdalo načelen sklep o razveljavijenju komunističn i h kandidatnih list -za vse volitve. Sodišče potrjuje s svojim sklepom razveljavi jen je. Mnenja je namreč, da odloča ljodstvo pri volitvah o vodstvu državnih poslov, komunisti so pa proti držaivi sploh in zato nimajo pravice, da bi sodelovali pri tem opravilu. BECK PRIDE V BEOGRAD? BEOGRAD, 6. marca. — Nekateri francoski listi so objavili vest, da pride v kratkem poljski zunanji minister Beck v Budimpešto, odkoder bi nadaljeval potovanje do Beograda. Med tem, ko je prvo zelo verjetno, vesti o Beekovem potovanju v Beograd za enikrat ne pripisujejo verjetnosti, ker se je podoben načrt izjalovil že leta 1933, ko je Beck želel priti v Beograd in se vrniti nazaj v Varšavo skozi Budimpešto in se mn je takrat povedalo. da je mednarodno-politični položaj takšen, da se obe potovanji ne da*4a združiti in da je treba izbirati med enim ali rned drugim. Italijani pričakujejo, da bi Liga narodov mogla kaj narediti proti Nemčiji in se zato tudi vprašujejo, zakaj bi bila tudi stroga proti Italiji, ko je popustljiva proti Nemčiji. LJUDSKO ŠTETJE V FRANCIJI Vendar pa je i>olicija podrla štiri šotore. Župan Lee 1>. Seli rov je policiji ukazal, da podere stavkarske šotore, toda policijski načelnik Frank Boss je rekel, da policija ne bo skušala izvesti županovega pove-lja. Pogajanja BERLIN, Nemčija, 8. marca. — Nemčija se je otresla vezi, v katere jo je vklenila versaillska mirovna pogodba, ko je Adolf Hitler kot vrhovni poveljnik nemške obrambne sile poslal svoje bataljone v demilitarizirano ozemlje ob Reni. Hitler je povabil v svojo pisarno tuje poslanike ter jih obvestil, da ravno v istem času točno opoldne korakajo nemški polki na levi breg Rene, katero o-zemlje je bilo demilitarizirano po versaillski pogodbi in jamčeno po locarnski pogodbi. Takoj nato je odšel Hitler v državni zbor v KroH operi, kjer je poslancem sporočil, da Nemčije ne V5»že več locarnska pogodba, ker jo je kršila Francija s pogodbo, ki jo je sklenila z Rusijo in ki je bila po njegovem zatrdilu sklenjena proti Nemčiji. Po svojem govoru je objavil odredbo, po kateri bo državni zbor razpuščen 28. marca, takoj naslednji dan pa bodo volitve za novi državni zbor. V svojem govoru je Hitler rekel, da je sedaj končan triletni boj za enakost Nemčije z drugimi državami ter da je Nemčija pripravljena sodelovati z drugimi evropskimi državami. Hitlerjev govor je posebno velikega pomena, ker je drzno oznanil nemško zunanjo politiko. Z ozirom na to, da prejšnji teden Francija ni hotela sprejeti njegove ponudbe za spravo, je Hitler izjavil, da ponuja Franciji in Belgiji nenapadalno pogodbo za 25 let. Te besede je govoril ob istem času, ko so nemški polki korakali v Porenje, katero so morali Nemci zapustiti leta 1919. Hitler je v svojem poročilu tujim diplomatom in državnemu zboru naznanil več dejanj in obljub, kot pa jih je Evropa kdaj slišala po svetovni vojni. Poglavitne točke Hitlerjevega govora so: PARIZ, Francija, 7. marea. — V Franciji se bo vršilo jutri ljudsko štetje. Zadnje je bilo leta 1931 ter je izkazalo 41,834,923 prebivalcev. V to število ni bilo vštetih 93,928 vojakov in mornarjev v raznih francoskih kolonijah. naroČite se na mglas naroda". največji slo venski dnevnik v ^dr DBŽAVm 1. Nemčije več ne veže locarnska pogodba, ker jo je kršila francosko-ruska pogodba. 2. Nemčija je pripravljena postaviti nove demi- stavke Chemical Workers Uni- j litarizirano ozemlje, ako ga tudi postavita Franci- on v Columbus Chemical Co. v . . n •, .. .. ja in Delgija na svoji zemlji. 4. Nemčija bo podpisala nenapadalno pogodbo b Francijo in Belgijo na zapadu in z Litvinsko na' vzhodu, ako je Litvinska pripravljena spoštovati avtonomijo Memela. 5. Nemčija bo podpisala zračno pogodbo s svojimi zapadnimi sosedami in želi, da Anglija in Italija jamčita to pogodbo. K. tej pogodbi more pristopiti tudi Holandska. 6. Nemčija je pripravljena zopet stopiti v Ligo narodov, ako razveljavi versaillsko mirovno pogodbo, kajti z vkorakanjem nemške vojske v Porenje in z zasedenjem vse nemške zemlje odpade vzrok za izstop Nemčije iz Lige narodov. za poravnavo j Karbertonu se nadaljujejo. V tej tovarni stavka 900 delavcev v borbi za višje plače. BOMBA V POŠTNEM ZAVOJU SYRACUSE, N. Y., 7. marca. — V tukajšnjem poštnem uradu so dane« zasledili zavoj, ki je bil naslovljen na kanclerji« Syracuse univerze, C. W. Fiinta. V .zavoju je bila nltro-glicerinska bomba in pikov as. Od pošiljatelja še niso mogli izslediti. Kancler je na počitnicah v Miami, Fla., njegova žena je pa doma. tmiili r ** • £ 3T * W m TJ D t" New York, Monday, March 9, 1936 tm f » SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY I Frank Sakser, President L. Benedik, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 West 18U> Street, im-fc of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA (Vafae of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja Kanado ........ Za pol leta....... Za Četrt leta..... Ameriko in ..........$6.00 .......... $3.00 .......... $1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone; CHeisea 3—3878 STRELI V BEOGRAJSKI SKUPŠČINI Širša javnost nima prav posebno vzvišenih pojmov o Balkanu, Bal kancih in balkanskih razmerah. Za to svojo sodbo ima precej dobro utemeljenih vzrokov. Tujca je težko in vedno težje ga bo prepričati o visoki kulturi slovenskega naroda, kajti Slovenija je pač del Jugoslavije, Jugoslavija pa zopet del slikovite, divjeromanticne, toda nesrečne in krvave balkanske zemlje. — (> je v Jugoslaviji, ko čita očitkov in sramotenja polne govore carodnih predstavnikov, ko opazuje deset in desetletno bratomorno borbo, se mora sramovati narodnih voditeljev, ki bi morali biti, če drugega ne. že vsaj dostojni možje, pa so pro-palice, cijih družbe bi se marsikak ameriški gangster izogibal. Ubogi narod,-ki mu takšni ljudje krojijo usodo! ALi pa ne ubogi, kajti rečeno je, da ima vsak narod natančno tako vlado, kakoršno zasluži. Pred petimi leti je bil svet priča nečuvenega dogodka. V beograjski skupščini je skušal narodni zastopnik Pu-niša Račič po svoje urediti razmerje med Srbi in Hrvati. Potegnil je revolver in ustrelil tri hrvatske narodne zastopnike. Svetovna javnost se je zgražila nad tem dogodkom. Že itak zloglasni Balkan je postal pred svetom še bolj balkanski. Iz Beograda so prihajala opravičila, češ, da je atentatorja premamila strankarska strast ter da ni odgovoren za svoje dejanje. Izza onega dne se je v imenu dozdevne svobode oziroma žolje po svobodi še večkrat pocedila kri. Hrvatski akstromisti so naročili umor jugoslovanskega kralja. Kri je tekla v.Zagrebu, Beogradu in po drugih jugoslovanskih mestih. Vse v imenu svobode. V četrtek so pa v beograjski skupščini zopet odjeknili streli. Narodni zastopnik Damjan Arnavtovič — k sreči ni zadel ministrskega predsednika Stojadinoviča in za las zgrešil ameriškega poslanika Wilsona, ki je sedel v diplomatski loži. Pozneje je bilo rečeno, da je bil Arnavtovič pijan. Najbrž tudi zato ni pogodil cilja. Kdo ve, kaj bomo slišali jutri, pojutrišnjem, čez lete dni? Po našem skromnem mnenju bi bilo najbolje, če bi bili v skupščini vsi jugoslovanski narodni zastopniki oboroženi ter naj bi ne izgubljali z dolgoveznimi debatami besed. To je brezpotrebna in brezplodna trošnja časa. Člani opozicije naj bi namerili orožje na vladne pristaše, vladni pristaši pa na člane opozicije. Naj bi dobro merili in park rat zaporedoma sprožili. To bi bilo v popolnem soglasju z vkoreninjenimi običaji. Potem bi bil ž<« vsaj nekaj časa mir. In jugoslovanski narod, ki je silno potreben miru, bi se globoko oddahnil._ Važno za potovanje. Kdor jo nam onjon potovati 9 tiari troj aii dobiti koga oš tam, jo potrebno, da te pončon v veek mtvarek. Teled note dolgoletno ttmtvjr Tam •amoremo dati najboijia pojoimilm 9n tudi «m potrebno preekrboti, do jo potovanje udobno in kitro. Moto oe jjugnr ebmHe na mi eo oea pojaoaSm. Mi preekrbimo vto, hoditi probaje na povratna dovoljenja, potne bito, viooje m iplok vto, kar jo m potovanja potrebno a najhitrejšem čatn, im kar jo glavno, ea najmanj* Ntii šmmtjmmi naj no odlatajo do eodnjogm trenutka, ker prodno U dobi m Waekingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj on meeoe. POtte torej takoj ta breoplačna naatdUt 9m fci Tam, boete poeom in ndobno pot ovfk. SLOVENIC PUBLISHING CO. (TRAVEL BUREAU 21^ West . 18th Street New YprK, J5j« X« OBLETNICA VERDUNSKEGA PEKLA Prejšnji mesec je minilo 20 let, ko so se začeli tisti strahotni boji pri Verdunu, v katerih je izkrvavelo tričetrt milijona mož. Ti boji bodo v zgodovini nemškega naroda živeli po strašnim imenom "verdun-ski pekel." Kljub silnim naporom in nadčloveškemu junaštvu se Nemcem ni posrečilo vzeti te francoske trdnjave. V teh bojih, ki so se začeli z nemškim napadom v noči od 11. na 12. februarja, je v teku leta 1916 padlo na francoski strani 362,-000 mož, na nemški pa 336,831 mož, tako da sta oba naroda v tej bitki izkrvavela. Zgodilo se je sicer tako, kakor je hotel nemški general Falkenhavn, da so krvaveli Francozi, toda krvaveli so tudi Nemci in tu izgubili cvet svoje armade. Nemški neuspeh je kljub žrtvam dvignil francoski pogum, tako da je Nemčija pred Ver-dunom doživela svojo veliko tragedijo. Zavzeli so Nemci sicer nekaj utrdb, dalje pa niso mogli, pa še ml tu so jih Francozi avgusta meseca leta 1917 vrgli Kri stotisočev je v potokih lila za prazen nič. V "Koelnische Zeitung" u-pokojeni nemški general Ernst Kabisch popisuje zgodovino bojev pri Verdunu, ki so zahtevali strahotne žrtve na obeh straneh, zlasti pa pri Nemcih, fle-neral Kabisch piše, da je nemški general von Falkenhavn v začetku decembra 1915 sklenil, započeti bitko pri Verdunu, da hi z ti jo leta 1916 lahko že izsilili mir. S tem, da na tem bojišču stre Francijo, bi najbolj udaril Anglijo, katero so obenem hudo stiskale nemške podmornice. Vendar pa Falkenhavn ni absolutno verjel v uspeh podmornic, zato si je hotel na ta način pomagati. Sef avstrijskega generalnega šftaha Oonrad von TToetzendorf je bil sicer mnenja, da bi kazalo najprej stisniti Italijo, nato skupno navaliti od dveh strani na Francijo ter tako onemogočiti tudi Anglijo na evropskem bojišču. Vendar pa Falkenhavn o napadu na Ttalijo ni hotel nič vedeti, ker ni zaupal Avstriji in ne njeni moči ter dobri volji. Tega svojega načrta se je Falkenhayn tem bolj krčevito držal, ker je sodil, da so Francozi po zadnjih bojih precej izčrpani ter da francoska javnost izgubila potrpljenje. Fal-kenhavnu se je zdelo, da bi z zavzetjem Verduna tako podrl moralo francoskih čet in naroda, da bi bilo potem vojne kmalu konec. Ta načrt je potem predložil nemškemu cesarju, kateri ga je odobril in podpisal. Vendar o vsem tem svojemu avstrijskemu zavezniku ni hotel nič zaupati in je delal skrivaj. Avstrijski Conrad pa je vseeno slutil, da Nemci na zahodu nekaj pripravljajo in rfcer brez Avstrijcev. Med tem je general Falkenhayn začel pripravljati svoj načrt, ki pa je bil tudi za Nemce nevaren, česar pa Falkenhayn ni pomislil, oziroma na kaj takega ni računal. Nevarnost je bila najprvo v tem, da bi se nemSki načrt ne posrečil, vsled česar bi zelo trpela morala nemške armade in zaledja, torej prav tisto, kar je bilo po "NASI NAJLEPŠI KRAJI" Sredi tekočega tedna smo dobili in taikoj razposlali že tretjo pošiljatev knjige, ki vsebuje slike najlopših krajev Slovenije. Na poti je četrta pošiljatev. To zanimivo knjigo bo dobil vsakdo brezplačno, kdor nam posije do 15. MARCA že vsaj polletno naročnino ($3.00) za NOVEGA NAROČNIKA. Sicer pa stane knjiga $1.—. Uprava. načrtu namenjeno Francozom. Pa tudi druge vojaške nevarnosti je imel ta načrt, katere general Kabisch odkrito omenja. Vendar je bil Falkenhavn docela prepričan, da se mu bo načrt posrečil. Sicer ni dogna-no, ali je Falkenhavn res hotel vzeti Verdun, vsekakor je hotel tu izzvati veliko bitko, v kateri naj bi Francozi izkrvaveli. Sam je dejal "da hoče pri Verdunu Francozom nastaviti krvno sesalko, ki naj Franciji iz-sesa kri." Poleg tega pa je hotel udariti še s pomornicami. Žal — tako pravi sedaj general Kabisch — pa o tem ni obvestil voditelja nemške zunanje politike Bethmanna, ki bi mu povedal, ali Nemčija more prevzeti na se odgovornost poostrenega podmorskega vojskovanja. Naredil pa je v svojem načrtu še Obletnica verdunskega 2 eno luknjo, o vsem tem ni prav nič obvestil avstro-ogrske«»a šefa generalnega štaba, Conrad sam se je Nemcem ponudil, da je pripravljen pomagati na zahodni fronti, če tamkaj res kaj nameravajo, čeprav je pristavil, da hi bilo bolje udariti najprvo na Ttalijo. Falkenhavn pa je odgovoril, da avstrijske po-moči na zahodu ne potrebuj«', da pa bo, če bo treba, odpoklical nemške divizije iz Galicije. Oonrad naj z avstro-odrskim i četami le drži gališko in italijansko fronto, Nemci bodo s Francozi in Angleži že sami o-prnvili. S item je bil Conrad užaljen. Polog tega pa so so začela nesoglasja v Srbiji. Po končanih bojih je Mackensen nekaj nemških divizij umaknil iz Srbije na levi breg Donave. Zato je sedaj Conrad 2. avstrijsko armado, ki je bila doslej pod Mackensenom, kratkomalo odpoklical in sam začel prodirati proti Črni gori. To pa jo zopet hudo prijelo Falkenliav-na. ki poslej Conradu ni hotel nič več povedati. Ta pa je slutil, da Falkenhavn na Francoskem nekaj pripravlja, in se je sam začel pripravljati na ofenzivo proti Italiji. Velel pa je. da Falkenhayn o tem ne sme nič zvedeti. Tako sta oba vojskovodja šla svojo pot, kar se je hudo maščevalo. Strateška zgradba je v temeljih bila slaba — tako končuje general Kabisch svoj članek. Tn se,to lahko dostavimo, da je častihlepje dveh vojskovodij izkopalo prezgodnji grob stoti-sočem mladih ljudi j, ki so razmesarjeni umrli na verdunskem bojišču zato, ker je nemški vojskovodja hotel po vsej sili dokazati, da ima on prav. Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo* ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLOVENIC PUBLISHING CO 21 6 West 1 8th Street New York PROTI DEPRESIJI Iz Slovenije. Ne bi verjeli, koliko pisem dobim o vseh mogočih problemih. Z velikim zanimanjem jih čitam, toda vsa niso za javnost. Nekateri rojaki rešujejo na papirju t. največjo lahkoto naj- | (bolj težavna vprašanja, odmo-tavajo politične zapletljaje in imajo takoj pri rokah tudi potrebna zdravila, ki se po njilio-\em mnenju morajo obnesti. Veliko piko imajo na Mus-sclinija in svetujejo, kako bi se ga dalo iznebiti, kako bi bilo mogoče v Abesiniji potolči laško armado do zadnjega moža in kaj je treba ukreniti primorskim rojakoan, da se jim odpre j>ot v zlato prostost. Ta ali oni je pa vseeno toliko preudaren, da >e zaveda svoje nemoči, nezmožnosti in nesjiosobnosti ter v onemoglem i repenenju vzklika: KAKŠEN JE POLO- i 2AJ V SLOVENIJI LJUBLJANA, 20. febr. — Iz jniročila inšpekcije dela drav-i ske banovine v Ljubljani po-j snemamo tele podatke o delav skem varstvu: Velika večina ogledov naprav je bila v malih obratih.! V<*čj«* razširitve so bile izvede-1 ne v tekstilni stroki, kjer j«' I>1 —; lo tudi novoustanovljenih podjetij. Sit roj i so se nabavljali večinoma v inozemstvu. Doba, ko se je s starimi popolnoma' izrabljenimi stroji moglo obra- i tovati rentabilno, je tudi v teks-| tilni stroki že minila. Število nezgod j«> naraslo radi povedane delavnosti. Število za j »osle- I nih delavcev se ni bistveno po-! večalo, pač pa se je podal jšal j delovni čas. Nezgod je bilo; predvsem več v tekstilni, lesni, kovinski in stavbinski stroki. Smrtnih nezgod je bilo lani IG. Največ ugotovljenih nedo-statkov se ugotavlja Še v«*dno radi predolsreira delovnega časa in radi pomanjkanja odmora. O zaposlenosti delavcev n-gotavlja noročilo, da so proti koncu 1. 1934 nekatere industrije ustavile obrat. Važna je u- POZOR! SLAMNIKA-RICE! Izvežbane šivalke ženskih slamnikov dobe delo. 31 WEST 21st St., 8th Floor, New York Cit-v (2x) DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO $ 2.75 „ $ 5.15 . I 7.25 ... $11.75 M7Ji Din. IM — Din. 200 ____Did. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 Za S V ITALIJO 9.25______________ Ur 100 $ 18.20 $ 44.00 | 87.50 8174.00 $260.00 ____Lir 200 ... Lir B00 ..... Lir 1000 ... Ur 2000 — Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NATEDENE CENE PODTRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ta ispučiio retjin metkov kot sgoraj navedeno, bomu ▼ dtnarJUi •U Urop aoroljjilprao to boljo pogqjo. izrucm T iMKUlUl DOLABJU 0 I. 110.— WOw- ... $ 8.70 .... 810.88 ... 810— 84L28 Frejeinnlk tioM t starem kraju lsplačllc t dolarjib. NWNA NAKAZILA IZVffftCJEMO PO CABLC UTRK CA PRI-, 8KMMNQ Hn- SLOVENIC PUBLISHING "Glas Naroda" MBW 1 M. Y. ^otovitev:Verina ža;^ je stala skozi eelo leto.", kar ,j<» dokaz, da je kriza v lesni stroki nastopila že lnta 1!*:»4. Gospodarski položaj delavcev je l>il leta 193:? slabši kot leta 1932, v zadnjem eetrtletju pa se je nekoliko izl»oljšal in je to izholj-anje trajalo skozi L 1934. Gmotno stanje delavstva pa se ni izln»lj>alo. Splošna nezaposlenost je Še vedno tako velika, da malenkostni vztron ni izdal mnoiro. V teku 1. 11*34 je bilo razmeroma zelo mnoiro stavk, mezdnih gibanj in sjk»-rov. kot posledica splošnega zniževanja plae. Novo zaposleni delavci prihajajo po veri ni s kmdtov (tekstilna industrija), doeini so kvalificirani delavci brezposelni. Povpreena mezda delavstva je pa«lla v teku leta 1934 za okrog 3 proč. KRVAV DOGODEK PRI RUBEŽI CELJE, 20. febr. — V sredo okrog 11. dopoldne je prišel ek^ekutor sre-ikega sodišča v Gornjem gradu k posestniku Francu Žagarju v Cretu pri Rečici ob Savinji, da mu zarubi živino. Domači 22-letni hlapec Ivan Vodečnik pa je hotel preprečiti rubež in je postal napram eksekutorju nasilen. Eksekutor je izvlekel samokres in oddal dva strela na Vo-dečnika. Hlapec se je takoj zgrudil. Ena krogla ga je zadela v vrat, draga pa v levo stran prsi. Vodečnika so prebijali v bolnišnico. Njegovo stanje je kritično. Listnica uredništva. MLss K. P., New Roehelle, X. Y. — Dopisnik J. B. se je zadnji četrtek oglasil iz Poljanske doline, dočim se je originator "NewyorSkih paberkov" za več ali manj stalno preseli! v Johnstown, Pa. Pozdrav! Ali ste že naročili Slo-v ena k o - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. gfc ef» —Ce 'bi »bil samo štiriindvajset ur Hog, bi že pokoruan-diral, da bi bilo dobro in prav. Ali pa: — Za dva dni naj mi prepusti a bes i n ski cesar ko-i :ando nad svojo armado, pa hi »•(-deli, kaj hi se zgodilo. To so seveda p«»hožne in nedolžne želje, ki jili ni iiiogoe-J uresničiti. Tudi izoper depresijo poznajo nekateri rojaki uspešna sred stva. Cesar ne zmoreta predsednik in kongres, bi takle vse-\edež mimogrede opravil. Za primer nasvetov in modi o van j, ki jili običajno ne objavljam. naj služi sledeče pismo nekega rojaka iz Nile-, O.: — < 'e bi delavci tako držati skupaj, kakor drže skupaj kapitalisti, ne bi .bilo depresije. i'e ne bi vlade zatirale straj-kov, ne bi bilo depresije. Ce bi javnost nastopila proti stavkolomeem kakor nastopa proti štrajkarjem, ne bi bilo depresije. Ce bi se duhovščina zavedala iu držala z delavci namesto s kapitalisti, ne bi bilo depresije. Ce bi zmagali delavci v strajku leta 1920, ne bi bilo depresije. < 'e ne bi bilo med delavstvom kompantjskih lizunov, ne bi bilo depresije. Ce bi delali vsi za vlado in sebe, ne bi bilo depresije. Ce bi mašine bile v korist tudi delavcem kakor so kapitalistom, ne bi bilo depresije. Ce bi kapitalisti morali plačati toliko davkov od mašin, kakor jih mora plačati delavec ali farmer od zemlje, ne bi bilo depresije. Ce bi kapitalisti morali toliko plačati od svojih velikanskih tovarn, kakor mora plačati delavec od svoje koče davkov, ne bi bilo depresije. Ce ibi bil štiri urni delovni dan, ne bi bilo depresije. Ce .bi bile samo državne banke in 3 odstotne obresti, ne bi bilo depresije. Ce bi delavci imeli samo eno delavč^ko-farmersko organizacijo, ne bi bilo depresije. Ce bi delavci in fanner j i volili v vlado svoje kandidate, ne bi biLo depresije. Rojak je precej drzen v svojih domnevali, navzlic temu pa vsebuje njegovo pismo par globokih resnic. aasin«,■ -I U rit^^ij v / " O L A 9 NARODA" New York, Monday, March 9, 1936 THE LARGEST SUBVENE "DAILY IN 77.9.'M. JO HANS ROESSLER: "Kaj pa je danes v radiuf" "Nimam pojma! Odpri ga! — Soprog je govoril; soproga je storila. In zveneči, lepo doneči glas napovedovalca je povedal: "Slišali boste deveto simfonijo Ludovika van Beethovna." — Vijoline so zasvirale. "Pavlina," je dejal soprog soprogi čez tri minute, "ali je gumb v mojih hlačah prišit!" "Gumb? Kateri gumb T" "Na sivih hlačah." "Saj imaš dva para sivih hlač!" "Vem. A ene hlače so brez gumba." "Katere?" "Stare." SIMFONIJA IN HLAČE položiti predse, nato ti dati "Na sive! Na take se mora gumb v roke, pa šivanko ti je prišiti gumb s črno nitjo!" treba vedeti in nato še trikrat "Zakaj pa? Prav tako jih vprašaš, kam ga naj prišiješ in smeš prišiti z belo! Siva barva ko ga že vendar prišiješ, je pri- je vendar zmes črne in bele šit čisto ikam drugam ko tja, barve!" kamor spada." | "A jaz zahtevani, da šivaš s Pavlina na to ni odgovorila.' črno nitjo!" je zatulil Pavel. Pavlina je šla molče iz sobe. Ko! Soproga je kratko vprašala: se je vrnila, je imela hlače v ro-J "Seveda, če ti tako zahtevaš, kali. j samo zato, da kaj rečeš samo "Tudi madež imajo hlače," zato, da je nekaj po tvoji glavi, je pripomnila. i potem je stvar drugačna. Jaz ( "Ali si ga očistila?" |sem mislila, da rečeš tako zara ko pa to po vsej priliki ne velja, 'kajti šele pred kraitkim so tam nagradili Američanko z najlepšimi očmi, kmalu potem so iz birali tudi žensko z najlepšimi zobmi. Tudi drugod se prirejajo še tekmovanja taksne vrste. V Italiji se je vršilo n. pr. nagradno tekmovanje za najlepši ženski nasmeh. Kakor vedno, se je tudi v teta primeru oglasilo veliko število lepih žensk. Končno so zmago priznali Nini Leri-nijevi. Razsodišče je izrecno poudarjalo, da ima mlada lepotica tudi nad vse mičen, izrazit obraz in izredno lepe zobe, ki da-jajo njenemu smehu šele pravo vsebino. ALI JE KOZA NAREDILA SAHARO? Katere — stare? Imaš več! vprašala: »«■1« U 1 II .V. .k X _i.__- ! /t TT- 1 • Dr. Walter Knoche je posta - Ne! Ali sem ga iaz nare-(di logike? Toda, če želiš črno j vil novo zanimivo teorijo, kako dila?" mit, ker imaš veselje s tem, ker je nastala Sahara in njena pu- "Madež je že štirinajst dni mora na vsak način tvoja ob- ščaya. To svojo teorijo je pri-na hlačah!" i veljati in ker ti je tako všeč, da "Vem," je rekla Pavlina, šla lahko vpi.ješ in razsajaš in svo-po šivanko in sukanec in je jo ubogo ženo trapiš . . " Pota Ljubezni o m a n 10 V Verinili očeh se je 'zabliskalo. "Imenitno! Prekrasno!" "Da, toda ne vem, kje mi stoji glava. Sedaj moramo vse predrugačiti — klavir tudi ne bo zadoščal, nego moramo vzeti cel orkester. K sre-i nam pošlje Dernhof vojaško godbo." "Kdo je to?" "Stotnik pl. Dernhof, adjutant; saj si ^a morala srečati; on nam je prinesel sporočilo njega Svetlosti, jedva pet minut po tvojem odhodu." "A — vitek in plavolas, modrih, toda mrzlih oči.'' starih hlač. Imaš stare rjave hlače, imaš stare črne hlače, imaš stare pepelnate hlače, imaš stare modre hlače, imaš stare sive hlače." "Te so prave!" "Sive?" "Da," je dejal soprog in je zavzdihnil. Soproga nekaj časa ni ničesar odvrnila. Nato je vprašala: "Kaj pa manjka sivim hlačam "Ounrb jim manjka." "Gumb?" "Da! Zgoraj, zadaj!" "Zakaj?" Pavlina je ta za-jdobno in da ima> "Kdc je gumb?" ! Radio je umolknil. "Tukaj," je rekel Pavel in In glas napovedovalca je de-pokazal na prazen prostor. j:d: "Slišali ste deveto simfo- občil v nekem nemškem znanstvenem časopisu. V tej teoriji trdi znanstvenik, da je Saharo spremenila v puščavo — koza! Znano dejstvo je, da koze o-pustošijo rastline. Iz tega sklepa dr. Knoche, da je koza po "To je mesto, kamor spada; nijo Ludvika van Beethovena." vzro£jia f]a i0 v Sahari rastli- I • _ • _____1. ,t» . V - -1 v • ___________' 1 T I ' J ________. a kje je gumb?" "Ounfb?" "Seveda. Gumb!" "Kako naj pa v«»m, k jo je gumb? Sem ga pn<" izgubil!" "Izgubil?" "Kajpa! Prava reč!" "Prava reč? Tako? In koj sem jaz zadnjič izgubila ivalci Sahare poznali koze. V je zavpil soprog, res razkačen da je dekle potovalo na ukaz saharskih skalnih votlinah so radi take logike. "Jaz hočem nege zloglasne tihotapske tol- našli stenske slikarije, na ka-imeti gumb na hlačah, pa ko- pe. Izmislila si je trik z za- terih je naslikana koza. Te konec besedi! Pa ne z belo nitko spanostjo, da je može postave ze so popasle vedno več ozem-prištega, ki jo pravkar vdevaš, vodila za nos. ]ja. Če pa uničenega gozda ampak ..." tu se mu je v sveti --—---nihče sproti ne pogozduje, se jezi glas prelomil, "... ampak NAJLEPŠI ŽENSKI NASMEH cele P°^raiine spremene *'" 1 v puščo. Takoj nato se razvije "Mrzlih oči?!" je grajala Agata, "jako dobre, prijetne oči ima in je -ploh ljubezniv človek. Ves svet ga spoštuje — poznam ga prav dobro, ker je brat moje prijateljice. Odkrit človek je, poštenjak od noge do glave, v službi tankovesten do skrajnosti, kreposten, religijozen in strog do sebe, pa tudi do drugih, zato ni zmeraj prijeten —" Vera si je zatisnila ušesi in se impertinentno nakremžila. "Nekaj, prosim te, tako dolga vrsta moških vrlin mi je zoprna! Torej knez, kdaj pride ? Ali bo tudi plesal?" "Njega Svetlost pride ob enajstih ter ukazuje četvorko — potem kratko čajevo uro in pozneje contre-ples. Okroglih plesov ne sme plesati. V" ostalem pa naj se ne damo motiti." Medtem ko je Agata govorila, je svetnica ve noaner jadikovala. Vera jej je smeje ovila roko okrog pasu. "Bodi brez skrbi, potite talite! (mala teta), hočem ti pomagati pri aranžiranju." "Sedaj kar naenkrat"' je vprašala jezikavo Beata. "Glej, salon moramo vsekakor elegantneje o-premiti: Naroči rastlinja za dekoriranje, kipov imatno dovolj. Treba je pripraviti med zelenjem prijetne prostorčke za kramljanje." Agata je položila svojo roko na Beatino. — -"Prosim te, Beata, ogibaj so takih netaktnih o-pazk.' * Beata pa bi se je niti ne upal pogledati t— tvojega malega poročnika bi pa kratkonialo prezrla." "Hvala za pokloni" Razjarjena jo Beata ustavila sobo; zato pa je prišel razžarjenega obraza tajni svetnik, ki je že zvedel veselo novico. "Oh, George, kolika sreča, da začenja knez baš pri nas posečati domače zabave!" mu je zaklicala žena. "Hm, hm," je zamrmral svetnik napol resno, napol šaljivo. Ve rine in Agatine oči so se srečale in Agata re je naravnost prestrašila zmagoslavnega pogleda svoje sestrične. Po Verinili žilah je zaplalo novo življenje, v sak živec v njej je drhtel od veselega pričakovanja. Sedaj se je vsaj vredno oblačiti in biti lepa ! Knez ima izurjeno oko, to je vedela. Ž njim oa pride tudi njegov adjutant, ona "ledena sveča!" Niliče no sme nekaznovan negalantno prezreti Vere Kepanove! "Revanche, Monsieur, Revanche!" Tajni svetnik je vstal v svoji sobi, kjer je bil postavljen buffet za nocojšnji večer in je nadziral najetega natakarja, ki je postavljal vine. V praznični obleki, na prsih redi, pod pazduho claque — je bil videti še prav postaven in ele-ga n ton. Mahoma je napolnil Verin vijolični vonj ves prostor, tajni svetnik se je ozrl in ona je stala med vrati jedilnice, ki je bila prirejena kot dvorana. "Vera!" je vzkliknil stric presenečen, »kor a i prestrašen. "Kaj želiš, chcr oncle?" "Takoj pridem za teboj, v salon, ljubo dete." Vera se je ondi zadovoljno ozirala. "Nikoli bi ne bila mislila, da je možno to sobo tako čedno urediti. V kotu zelenje, pod njim uai>ol skrila zofa in kožuhov i nasta odeja, pregrnjena preko nje ter moje svilnate blazine — prav lično, kakor ustvarjeno za kramljanje in vabeče na malo sladko igro — nous verrons!" (Videli bo- demo). ; (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA ki i mu je s črno, kakor je prav! Žena jo s vet oh lin sko pogleda-j Često čujemo mnenje, da je sila vročih vetrov, kateri s s vola kvišku in našobila ustnice: | zanimanje za lepotna tekmova- jo vročino in pa z donašanjem Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, postavil May s svojim romtonorn najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! "Na sive hlače?" nja zelo popustilo. Za Ameri GAŠENJE V VELIKEM MRAZU peska uničijo nato vse rastlinje, osuše vse reke ter povzročijo da se začno delati v puščavi peščene gore. Ta teorija nemškega učenjaka je vsekakor zelo zanimiva. Ali pa je tudi resnična, to naj dokažejo in, preizkusijo strokovnjaki. Da pa živali res morejo spremeniti obličje zemlje in s tem tudi povzročiti drugačno podnebje, je dokazano že na več drugih manjših primerih. Zlasti pa se to razvidi iz razmer na otokih Južnega morja. Čika&ki ognjegasci so imeli težko delo, ko jfe začasa najhujšega mraza izbruhnil požar v petnadstropni tovarni papirja v Loop okraju. Voda je skoro sproti zmrzovala. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lah)co stori. — Naročnina za stari kraj stan? $7. — V Italijo lista ne Ijamo. IZ BAG aJADA V 8TAMWJL 4 knjige, a slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr Cena _______________1.5« KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Hoj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Čamarih; Med Jerfdi Cena _______________1.50 PO DIVJEM XI7RDISTANU 4 knjige. 594 'strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz jzfe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena .......................1.S6 PO DEŽELI 8KIPETARJFV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Koča t soteski; Mlridlt; apvpj*A QO Cena________JM SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami. 17t4 strani Vsebina: Izseljenci; Turna fietar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Alraaden; V treh delih sveta; Izdajalec; Na lovu; Spet n» divjem za padu; Rešeni milijoni ; Dediči Cena ____ V GORAH BALKANA / " 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami: V golob-njaku; Mobamedauskl svetnik Cena ____________________L54 WINFTOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za ilvljenje; Nšo-čl, lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Winnetova smrt; Win-ne tov a oporoka 1M Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Com __________L Naročite jih l$hko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. . - .. V " i 'i , • . . - . * '-»Si —- •. -*• i • WL*9 92*007*» New York, Monday, March 9, 1936 nrv mnovsT huovmir* ffnhr rw v. • 9 Kje je Eva?.'. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. PROTI NEZAPOSLENIM Seveda, kadar je zopet stala v svoji lepi sobici z gosli v rokali in je na njihovih strunah pričarala vso bolečino in vse veselje svojca mladega srca, te«laj je zo|>et prišlo hrepono-nje, da bi pred glazbo poznaj oči m občinstvom kazala svojo umetnost. Njeni učitelji so ji povedali, da je zelo nadarjena in da je zmožna nastopiti tudi v .koncertni dvorani pred odličnim občinstvom. Toda tega ni popolnoma verjela in je bila )>opolnouia zadovoljna, ako so jo njeni krušni stariši in nekateri prijatelji |M**lušali. Sedaj j>a 1k» morala kazati svojo umetnost v trušcu kavarne in jo bodo le napol, ali pa prav nič po»lušali. To ji jo težko leido na srce. Potem pa se oju-naui. Njen ubo«ri oče, ki je bil prav gotovo nino«co večji umetnik, tudi ni prišel do zaželjenega cilja. Svojo umetnost je moral žrtvovati in je bil vesel, ko mu je b ilo obljubljeno mesto glazbcnega učitelja. Pa niti to se mu rti posrečilo in najbrže je hodil okoli z manj vredno umetniško družbo, tja v Mehiko, kjer je najbrže kje pričaka smrt, ker o njem niso ničesar več izvedeli. Ni se hdtela pritoževati, da mora kazati svojo umetnost v kavami, bila je vesela, da se je mo«da preživljati in Oldenu poplačati dolg, da ne bo slabo mislil o njej. Njene misli so bile zopet pri Oldenu in zopet ga vidi pn-d seboj, kako se je ljubeznivo in sočutno sklonil nad njo. O, vsa sreča sveta naj pride zato nad njega — četudi mu bo to srečo naklonila droga žena. Pri teh mislih leže spanec na njene trepalnice in »sanja dalje o njem, o svojem dobrotniku z dobrimi, ljubeznivimi . očmi in s toplim glasom, ki ji je segel v srce. • * _ Olden se je vrnil v hišo s ta riše v svoje bodoče neveste, ko je zapustil delikatesno trgovino. Neka služkinja je ravno čistila na hišnih vratih, da se bodo za zaročni dan prav lepo lesketale. Tako vstopi, ne da bi mu bilo treba pozvo- V mestu Los Angeles v ('ali fomiji je bila uvedena velika kampanja, da se nezaposlenim prepreči vstop v mesto. Na vseh cestah, vodeči h v me sto, so staeijonirani policisti, ki preiskujejo prtljago ljudi, ki so na sumu, da so b rez dela. Pri vami ranega neza-posleiica za deset dni za pro, nato ga pa izženejo iz me - ta. SHIPPING NEWS Na parnikih. ki a rrše v domovino izlefti ped vsdslt: izkušenega spremljevalca. NAJVEČ SE DVE LETI ŽIVLJENJA niti in služkinja mu pravi, da ste mati in hči v malem salonu.Iškodnino, ker (llarald m Sklužkinja se zahvali in pravi, da ga ni treba naznaniti, da bo; ni umrl. že sam našel pot. In počasi, zatopljen v misli,, gre po stopnicah, ki so bile pokrite z debelimi preprograms V svojih mislili je bil še vedno pri Evi Mantel, pri mal sestradani siroti, ki je brez doma in sredstev tavala okoli. In bilo je čudno: njene plahe oči ga niso zapustile. Zaradi tega se sam zmerja ter si prigovarja, da je kaka pustolovka in da je z dobrini manevrom izvabila iz njega stotak; toda njegovo srce tega ni verjelo. < 'trdno in popolnoma prijetno mu je bilo pri srcu, kadar je mislil na le]>e, biserno lesketajoče oči Eve Mantel, ki ga je pogledala s tako brezmejno hvaležnostjo in obenem z globoko sramežljivostjo zaradi svoje bede. Te oči je primerjal s svetlo modrimi očmi svoje bodoče žene, ki je gledala Danski živinorejec llarald no, končno pa, ker mu Est rid-Estridson toži v Kodanju son ni dal miru, mu je dejal, zdravnika dr. Horupa za od- rtaj računa kvečjemu še z dve- imree) ma letoma življenja. Estrid-son se je kmalu sprijaznil s Ha raid Est rid son je trpel za to mislijo, potem pa je začel težko pljučno boleznijo in so življenje. ga zdravniki dolgo zdravili obveznosti ni imel nobenih. Živinorejec je bil bogat, samski PnMla, ^ ^ svojo illl(,t zbral m poln veselja do življenja, | je 8voj'l1enar in od5el na poto. zato muje bila bolezen^]vakrat vanja; Vozi, so jp v najllražja švicarska letovišča in zdravilišča, vdajal se je najdražjim ža- go vi til i. •tevilui prijatelji to slu- do leze težja. Zdravnik dr. Horap, ki ga je zdravil na zadnje, mu je dajal le malo upanja Nekega hnvam. Denarje razmetaval dne ga je bolnik prosil, na j mu vendar pove, koliko časa l>o še živel, kajti na sveitu je že t<>li- vedno hladno in premišljeno. Te hladne, odbijajoče oči so4ko zamudil, da hoče rajši z vso ga nekaj časa dražile; ni bil navajen na to, da bi mu ženske stale odbijaluo nasproti. Hotel ie staliti ta ledeni zubelj. Pa tudi nenavadno naglo se mu je to posrečilo in Hermo Sumi je naenkrat držal v svoje mobjemu in jo poljubil, zadovoljen, da je izsilil svojo voljo, ne da bi pri tem mislil na posledice tega poljuba v čitalnici švicarskega hotela. Naenkrat pa stoji pred njima njena mati z zelo ljubeznivim nasmehom, je rekla nekaj malo nagajivih, malo očitajo-čili, pa vendar prijaznih besed in Olden .je bil, ne vedoc kako, zaročen. To ga je nekoliko zabolelo, kot bi ga kdo nenadoma polil z mrzlo vodo. Nikakor ni imel namena zaročiti se in posebno ne s Hermo Sundovo. Ker pa se je to zgodilo, je kot poštenjak molčal in sprejel blagoslov tašče. Jutri zvečer pa bo ob priliki neke svečanosti v Sundovi hiši njegova zaroka s Hermo naznanjena. Dopoldne bo prišla njegova sestra Dolly, njegova mala, draga sestrica, s ka-! tero je pod varstvom dobre hišne dame živel v udobnem skupnem gospodinjstvu. Nič ga ni sililo v zakon, hotel je še dolgo lot živeti tako, saj toliko časa, da se poroči sestra. Sedaj pa je vse tako nenadoma prišlo drugače. Nekoliko vzdilme in stopi v sobo, rije vrata so bila odprta. Vstopi in gre po mehkih preprogah dalje, dokler ne pride do druge sobe, ki je bila od ostalih sob ločena samo z zaveso, i* sliši glasove svoje bodoče tašče in svoje neveste. Že hoče odgmiti zaveso in vstopiti, ko sliši taščo izgovoriti njegovo ime: "Ne smeš pozabiti, Herma, da nas tvoja možitev z doktorjem Oldenom reši iz velike zadrege. Kaj bi imela od tega, ako bi se poročila s Predora Waldenoni? Reven je in zasluži komaj toliko, kolikor potrebuje sam. Oče je mnogo izgubil na borzi in vama ne more ničesar dati. Ravno nasprotno: njuno potrebuje pomoči in prinesti jo mora Ludvik Olden, kar tudi more vsled svojega velikega bogastva. Bodi pametna in si ljubimkovanje s Fredom Valdenom izbi j iz glave." "To ni 1 j ulj i n »k o va li je, mama," sliši Ludvik govoriti svojo nevesto. "Freda Jjivbim. in nisem nikdar mislila na to, da bi se poročila s kom drugim. Bog ve, da sem dr. Oldena do volj odbijala in sem se mu izognila, koli'kor mi je bilo mogoče, dokler me nisi pregovorila in prisilila, da ga dovedem tafko daleč, da mi razkrije ljubezen. Prav nič mi ni mar zanj; in sedaj, ako ga poročim, ga pa bom mogla še sovražiti. Jaz naj bi se žrtvovala in se naj Fredu odpovem; to me bo napravilo nesrečno za celo moje življenje.'' S čudnimi občutki posluša Olden te besede. Vse je prišlo tako nepričakovano, pa pravi si, da je zanj prišla rešitev, da ima najlepšo priložnost, da se izmota iz mreže, v katero se je vjel proti svoji volji. Vedno je bil naglo odločen in odločnost mu je pošla samo v trenutku, ko so ga po sili zaročili. Sedaj je vedel, da so tudi Hermo prisilili in to mu srce olajša in osvobodi.. Naglo stopi v sobo, še predno je mogla goepa Sand odgovoriti na hčerine besede, in pravi mirno in samozavestno: "Oprostite, cenjene dame, če sem vajin pogovor slišal proti svoji volji. Razumljivo je, da ne smem zahtevali, da bi se gospica Sond žrtvovala. Slišal sem, da ljubi drugega, da/ } zame ne mara, da me mogoče celo sovraži. NTa taki podlagi seveda ne morem zidati ženitve. Vašo svobodo vam vrnem, , miktttljiva. goepica in vas bom takoj rešil svoje navzočnosti. (Dalje prihodnjič.) gotovostjo vedeti, kako dolgo se bo še vlekel po njem, nego da bi živel v stalnem strahu pred smrtjo. Zdravniku to vprašanje seveda ni bilo prijet Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na ruoT-nom papirju s platnenimi pregibi ............7.50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_____ Dravska Banovina........ CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI ............. MALI ................ NOVA EVROPA 30 .30 ... .40 . .40 ,...15 .60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Karoillom Je priložiti denar. bodisi ▼ gotovini. Money Order ali poitne znanke po 1 ali 2 centa, če poMJete gotovino, rekomandl-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street Hew York, N. T. polnimi rokami, rest o je gostil popolnoma tuje ljudi. Kadar se je vračal v Kodanj, je stanoval v najodlienej.Šem hotelu, plesal in ponoeeval po mili volji, kupoval vse, kar j«* bilo dobro in drago. Zaigral in potrošil je majhno imetje in se je smejal če so mu njegovo nesmiselno življenje očitali. Zdravnika ni obiskoval ver, pač pa si je o-mislil kup prijateljie. za katere jo skrbel širokogrudno. Malo. ubogo dekle jo dal na svojo stroške vzgojiti za odor. Tudi drugaee so jo udojstvoval z dobrimi deli. Povsod so poznali j "ponorelega lalikomiselnika". ki jo živel in dajal živeti, pa je smrti pričakoval, no da bi njo- Dve leti sta mili in — smrti ni bilo. Xi se čutil sicer |>o-[ sebno zdravega, a tudi ne slab-i šega kot v času, ko mu je zdravnik napovedal konec. Polagoma je postajal nestrpen, i Njegovi denarni viri niso bili neizčrpni in ni tudi prav nič štedil. Ko je potekel rok, v katerem bi bil moral umreti, se je dal preiskati po nekem slovitem specialistu, in ta mu je dejal, da trpi sicer za težko boleznijo, ki skoraj gotovo ni več ozdravljiva, toda ee bo živel, kakor se spodobi, bo lahko živel že nekoliko let. Ves besen je stekel k svojemu prejšnjemu zdravniku dr. Horupu in mu je naznanil, da ga bo tožil za odškodnino, ker so jo bil zanesel na njegovo tedanje zdravniško mnenje in je potrošil ves svoj denar, tako do sedaj ne ve več, od česa naj l»i živel. Zdravnik so je izgovarjal, da mu je smrt prerokoval pae na neprestano siljenje in da se lahko vsak me-dicinec kdaj zmoti. Estridson pa so s tem zagovorom ni za- DVE PRIPRAVNI ODPLITJI V U L C A N I A 21. MARCA j (Najhitrejša motorna ladja na svetu.) CONTE DI SAVOIA 28. MARCA Preko Genove. 15 UR do vaše domovine. Vestdite s»* lrti»s Vellkenoti v vaši domovini. Potujte na kateremkoli teh veličastnih parnikov in se veselit* raxko-Sne Uilol>nofCni-no pravi£nsno i k »ravnat i. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo p:i plar-ajtc našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed za stopi k. »v. kojili imena so tiskana ■/. (leltelimi črkami, ker so upravičeni obiskali tutli dnifa« naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Franeiseo. Jacob Ijuishin 1'OI.OUAI M >: Pueblo, Peter Culig, A. Saflič Waiseiihurg, M. J. Bajuk INIHANA: Indianaiiolls. Fr. Zupančič ILLINOIS: (Mliniso, J. Bevčič. J. Lukanich Cieero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Jollet, ilary Bambith I.a Sa'le, J. S|«elieh M a scout ah. Frank Augustiu North Chicago, Joe Zelene KANSAS: G i rani. Agnes Močnik MAKYLAND: Kanasa City, Frank Žagar Kitzmiller. Fr. Vodoplvec Ste.ver, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. ,Va. in Marylaml) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: <'b i shot m. Frank Gonie Ely. Jos. J. Peshel E velet li. Louis Gouže Gilliert, L>uis Vessel Ilibliing, John Povše Vlrgina. Frank Hrvntich MONTANA: Rouinlup. M. M. Panlan Washoe, L. Cliami»a NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Kar) Strnisha Little Falls, Frank Masle Clevelaml. Anton Bol»ek, Chas. Karl-linger, Jaeob Resnik, John Slapuik OHIO: Girard, Anton Na^oavec Coi^'maugh, J. Brexovee E\|N»rt, Louis SnpantM Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kanin Greeiisburg, Frank Novak Ra rlK-rton. Frank Troha Johnstown, John Polantz K ray a. Ant. Tanielj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Ne%vton. Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING : Roek Springs. Louis Tauckar IMamondville. Joe RoUcb £orov in Tuhaoevski, bivša car 3ka častnika, ki sta se pridružila sovjetski vladi šele po revoluciji 1. 1917. I'/med petih ar-madnili poveljnikov prvo stopnje so bili tudi trije carski easniki in sicer poveljnik zračne obrambe Kamenev, povelj-ni'k belornske^ca vojnega okni-Uborevič in poveljnik lenin-^ajskesra vojnega okru^a Sa-požnikov. Kamenev in Sapožnikov sta bila carska polkovnika, Uborevič pa topničarski poročnik. Uborevič je zdaj eden najmlajših generalov rdeče vojske: mlajši je samo še poveljnik ki-jevskega vojnega o k rug a Jakir, star 39 lot. Vrhovni poveljnik sovjetskih pomorskih sil Orlov je bil na predvečer revolucije poročnik, njegov itovariš po-1 veljnik tihooceanskega bro-dovja Viktorov pa prvi ki*mar na linijski ladji "Carevič." Tn-di mnogo nižjih poveljniških mest zavzemajo bivši častniki. Stalin si prizadeva napraviti iz rdeče armade in mornarice glavni steber svojega režima. Pri tem očividno misli, da se lahko bolj nasloni na stare carske Častnike, ki so močno ■ pod političnim vplivom. G. maja: Washington v na*re 8. maja: Berengaria v Cherbourg 9. maja : Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v. Genoa 13. maja: Normandie v Havre 10. maja : Europa v Bremen 20. maja: ... Manhattan r Havre 21. maja: Aquitania v Cherbourg 23. maja : Champlain v Havre Conte tli Savoia v Genoa 27. maja: v Havre 28. maja: BERENGARIA t Cherbourg 29. maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington r Havre 5. junija: Queen Mary ▼ Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Paris v Havre Saturnia v Trst 11. junija: lie de France v Ha\re Aquitania v Cherbourg 13. junija: -Bremen v Bremen Conte d i Savoia v Genom 17. junija: Normandie v * navre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary t Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rex ▼ Genoa Aquitania ▼ Cherbourg Vsak zastopnik izda potrdilo za sveto, katero Je prejel. Zastopnike teplo UPRAVA "GLAS NARODA" ''llllllligt^^ V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje lepoelovW. 1. julija: Normandie ▼ Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: He de France ▼ Havre Conte di Savoia t Genoa & julija: Queen Marj v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Cbatnplaln t Havre 15. julija: Manhattan t Havre Normandie t Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen r Bi 1& julija: Rex ▼ Genoa J3. julija: S. Julija: Europa v Bi lie de France ▼ Havre Berengaria v Cherbourg S. Julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Uary v Cherbourg Washington r Hart*