V LETU 1983
Gospodarski rezultati boljši od napovedanih
Nameslnik predsednika izvrinega sveta Borut Mttka je Indivldualne poriovodne organe viike obdne,Uuse odzvali povabilu izvrincga sveta In obdmkega sindlluU-nega svetn, seznanll 9 prvimi ocenunl gospodarjenj« v letu 1983 v lug obflni ler spregovoril o pogojih in možnostUi poslovanja v leta 1984.
Zdruieno delo v obdni je kljub številnim problemom lani doseglo bistveno ugodnejše rczultate od napoveda-nih. Celotni kuUdmki obseg proirvodnje se je po podat-kih Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana v občini povečal za 19,9 odstotka, v Ljubljani za 7,2, v republiki pa za 3,7 odstotka. Razlog: relativno dobra oskrba z
rupromatcriali in cnergijo in zclo uspcšno lcr zavzcto delo večirie naših, industnjskih OZD, med katerimi vclja šc posebej omcniti Ilirijo Vedrog, Tobačno tovarno, Kovinsko induslrijo Ig, Kolinsko TOZD Vinocet, Plutal, Hojo, KIP, Tovil, Zmago in še nckatere, torei organiza-cije, ki so se še posebej izkazale tudi v izvoznih prizade-vanjih.
Celotni izvoz se je lani pove&ri za 15,3 odstotka, kunvertibilni pa kar za 22,9, kar je za 5 odstotnih točk več od planirane rasti. Za primerjavo: V Ljubliani se je izvoz povečal za 2,4, konvertibilni pa za 5,6 odstotka; v Sloveniji je skupni izvoz večji za 8, konvertibilni pa za 17
odstotkov. Na drugi strani so organizacije zdruzenega dela uvozile za 21 odstotkov manj blaga in sloritev, od tega s konvertibilnega obmoija 18,8 odstotka.
Organizacije združenega dela v Sloveniji so lani uslva-rile za 40 odslotkov višji dohodek kot leto prej, vsaj lak porast pa so dosegle ludi viške organizacije združencga dela. V Sloveniji so se v zaoslrenih pugojih gospodarje-nja izgube povečale kar za 50 odstutkov in znaSajo 13 milijard dmarjev; v občini so se prccei /manjSale. Po prvih podatklh imajo izgubo le v SCT TOZD Opckarne, kjcr jc pnSlo do drastičncga razkoraka mcd nabavnimi in prijdajnimi ccnami.
Zaposlovanje v guspudar%tvu stagnira, v ncgospodar-stvu pa «) bila odprta nova dckivna mc>ta in povcLuno število zaposlenih zgolj zaradi dokončanja »bjcktuv i/ samuprispvvka. Kuncc lcta jc bilo v obCini 4(K) ncz<i|Ki-slcnih obianov, od tcga 140 iskalccv prvc /jposlilvc
Načrtovane nalužbc smo v občini lani vc&noma urc-sničili, aktivnostvpa letos izvrini svet usmcna v pridobi-vanje novih investitorjev, ki imajo prostorskc imrfnosti razvoja v industrijski coni RP-2, VP6 in VP4.
Podatki o poslovanju v preteklem letu so torcj dokaj ugodni, večina načrtov je bila doseženih ali cclo presežc-nih.
S SEJE KOMTTEJA ZKS Pripravena sejo CK ZKS * o političnem sistemu
V  ZK nenehno vztrajamo pri doslednem uresničeva-nju in razvoju političnega sistema socialističnega samo-upravljanja m pri kntičnj anaJizi delovanja sistemskih insmucij
V javni razpravi je gradivo namenjeno za sejo CK ZK Slovenije o vprašanjih uveljavljanja in razvoja politične-ga sistema socialističnega samoupravljanja. To gradivo daje splošna izhodišča za razpravo, služi tudi kot podlaga za idejno politieno usposabljanje in graditev enotnosti v ZK, nakazuje pa tudi akcije za preseganje nekaterih slabosti v delovanju političnega sistema.
Občinski komite ZKS je sprejel program aktivnosti v pripravah na to sejo. V tem je poudarjeno, naj bi bila podlaga in spodbuda teh razprav ocena oblikovana v osnovnih organizacijah, organih občinske organizacije ZKS in v aktivu komunistov, ki delujejo v posameznih instituajah političnega sistema.
Seja obanske konference ZKS bo 17. marca
Clani občinskega komiteja so sprejeli predlog gradiv za letno sejo občinske konference ZKS, ki bo 17. marca, ta naj bi zajemal tudi pripombe iz osnovnih organizadj ZK.
Obravnavali so tudi predloge komisije za organizira-nost, razvoj in kadrovsko politiko ZK za ustanovitev, ukinitev, zdmžitev, prevezavo osnovnih organizacij in zanimiv predlog za ustanovitev aktivov ZK v lovskih družinah Tomišelj in Rakitna. To naj bi bila nova oblika dela ZK na področju družbenih dejavnosti, pri kateri bodo stalni aktiv sestavljali člaru, ki ostanejo še vedno vezani na svojo osnovno organizacijo. Rezultate dela tega aktiva bomo lahko ocenili šele čez čas, saj se ob ustanovitvi takih aktivov poiavljaio še mnogi pomisleki.
D. ERHATIC
PREDSEDSTVO OS ZSS
Pregfed opravijenega dela in naloge
Na zadnji seji pmkcdstva OS ZSS 16. lebruarja so se čtani predsedstva dogovotiH o nzgfaua in rokik za vlaga-nje predlogov za po>deBle> snbtncg« maka ZSS v letn 1984. Poleg tega pa so največ poioraasti posvetili prete-klemu dcte, saj so obramavai osnutek poroSla o delu obtinsken sveta ZS v l«—fc>m leta ter oceniU delo predseAdumMdpredsedDika io sekretarja.
Delo predsednika, podpredsednika in sekretarja so člani predsedstva pozitivno ocenili in na podlagi evidenti-ranja ter te ocene sestavili kandidatno listo za nosilce najodgovomejših funkcij v OS ZSS. Za' predsednika so ponovno predlagali Jožela Sketo, za podpredsednika Maksa Moinika in za sefcretarja Mboslava Petjeta.
Sprejeli so tudi osnutek programa dela občinskega sveta ZS za letošnje leto. Sprejeli so tudi osnutek zaklju-čnega računa in sklep, da se skliče letno programska volilna seja OS ZSS 14. marca.
14. marca programsko volilna seja
Clani obtinskega sveta Zveze sindikatov obdne Ljub-ljana Vič-Rudnik se bodo 14. marca sestali na letni programski volilni seji.