Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, ?. decembra 1939. — Leto XII. — ŠL 30. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Korak naprej! Povsem razumljivo je, da delavstvo težko čaka končne izvedbe sporazuma v naši državi. Z velikim veseljem je delavstvo opravičeno pozdravilo padec prejšnje dr. Stojadinovičeve vlade, ki je pripravljala Jugoslaviji poseben avtoritarni fašistično nastrojeni režim. Ta namera je bila za našo državo silno nevarna, ker je pač vsakdo vedel, da bo to v državi, ki jo tvorijo trije narodi, neizvedljivo in bi to vprašanje posamezne narode le oddaljevalo in postavljalo v veliko nevarnost državno skupnost. Po padcu dr. Stojadinoviča je nastopila vlada, ki si je nadela nalogo, da sporazum tudi izvede in konč-noveljavno uredi notranje politično vprašanje v naši državi. Sporazum je bil tudi dosežen in tako stojimo pred njegovo končno rešitvijo. Nova Hrvat-ska banovina, ki je sad tega sporazuma, je že v svoji samostojni razvojni fazi, drugi deli države pa še čakajo. Živo smo na tem vprašanju znintere-sirani posebno mi Slovenci. Ker nas Hrvalska banovina loči od ostalega ju- aekak neurejen otokf ki čakamc^svoje usode v bodočih dneh. Prepričani smo, da tako kot je danes, ne bo moglo ostati. Toda pri nas samih ni nobenega pravega stremljenja in gibanja, da bi sami to vprašanje pripeljali do končne ureditve. V časopisih sicer čitaino različna mnenja in sodbe o rešitvi celokupnega vprašanja, da bi se pa Slovenci predvsem zanimali za svoje lastno vprašanje, tega ne opazimo nikjer, še celo več. čas nujno zahteva od nas, da gremo kolikor mogoče preko malenkostnih vprašanj, večkrat celo samo osebnega značaja, na skupno široko zasnovano delo za ureditev in čimprejšnjo rešitev naše lastne slovenske banovine. Toda kljub važnosti časa, kakor da bi ga ne razumeli, se slovenski narod zgublja v medsebojnih prepirih, nasprotovanjih in celo intrigah. Kako smo vendar majhni v velikem času. Zato nimamo prav nobene pravice tarnati nad usodo slovenskega naroda in morda celo s skrbjo gledati v bodočnost, če pa svojo nezrelost v današnjih dneh^ tako očitno kažemo vsemu svetu. Samo malo pomislimo, koliko časa in kako so se morali boriti Hrvati za to, kar so s sporazumom dobili in to celo v časih, ko je pihal po vsej državi^ strogi centralistični duh raznih živkovičev, Srskičev, Jevtičev in Stojadinovičev. Sedaj, po sprejetju sporazuma, je, hvala Bogu, to težko vzdušje minilo in treba je postaviti le enotno zahtevo vsega naroda in vse potrebno pripraviti brez strahu pred kakimi »fiihrerskimi« preganjanji. Ne bomo razmišljali, zakaj ne pridemo preko porodnih težav, ker vemo, da je temu kriva le popolna politična razbitost slovenskega naroda, kamor so ga pripeljale razne meščanske stranke. Za nas je važno le to, da ugotovimo popolno pripravljenost delavstva za ta korak. Korist delavstva zahteva od njega vso pozornost temu vprašanju iz svojega lastnega stališča, prav tako pa tudi iz slovenskega in končno tudi iz skupnega državnega stališča. Delavstvo dobro ve, da bo pozitivno delo na socialnem napredku napredovalo le v urejenih razmerah, tako da se bo samo lahko uspešno borilo za red in pravico v družbi. V neurejenih razmerah pa dobro živijo le gotovi ljudje, delovno Jjpdstvo pa ima samo škodo, ker se ne more tako uveljavljati, kakor bi bilo potrebno. I>r. ing. Grampovčan Janko, Belgrad: Posledice vojne za slovensko industrijo in delavstvo Problem uvoza surovin za našo industrijo spada v kategorijo problemov dobrega vodstva narodnega gospodarstva »rploh. če danes primanjkuje pri nas na primer surovega bombaža, potem moramo reči, da je temu treba iskati vzrokov ne v vojskovanju Anglije, marveč v naši nepripravljenosti, kajti Anglija zn naš uvoz surovega bombaža sploh ni prišla v poštev, ker smo mi uvažali surovi bombaž in ga še uvažamo v pretežni večini iz Severnih ameriških držav. Za bombažna prediva je stala in stoji v našem uvozu še vedno na prvem mestu Italija, ki ni angažirana v vojni. Za uvoz rastlinskih vlaken je prihajala in še prihaja na prvem mestu v poštev Belgija, ki je nevtralna. Zn železne prage in razni železniški material sms bili v pretežni meri odvisni od Madžarske, ki je nevtralna. Surovo nafto dobavljamo skoro izključno iz Romunije, ki je naša prijateljica in se ne vojskuje. Kavčuk smo res v pretežni večini nabavljali v Angliji, ali bi ga mogli dobiti tudi iz Belgije, Italije in Amerike, železni izdelki in polizdelki so prihajali v pretežni večini iz Nemčije, enako stroji in elektrotehnični materini. Prav tako nam je dobavljala Nemčija v pretežni večini volnene tkanine in predivo in skoro polovico od vsega uvoza svilenega prediva in tkanin. Vendar pa se vprašamo: ali Amerika, ki ima največjo železno, volneno, elektrotehnično in svileno industrijo na svetu in največje zaloge surovin, res vsega tega ne bi mogla dobavljati, ko vemo, da je kapaciteta njene industrije največja na svetu? Počasi začenjamo razumevati položaj naše zunanje trgovine, katere temelji so bili postavljeni že pred nekaj leti. Formula naše trgovinske politike je bila ves ta čas vezana na formulo naše zunanje državne politike, ki je slonela na načelih dobrih odnošajev z vsemi državami. Taka politika je dobra in koristna v mirnem času, ko prijateljstva ne zahtevajo posebnih žrtev in ne postavljajo izrednih zahtev na posamezne države. V času mednarodnih za-pletljajev in v vojnem času pa doživlja politika dobrih odnošajev z vsemi državami težke preizkušnje, kajti nemogoče je obdržati formulo dobrih odnošajev z obema vojskujočima se taboroma, na drugi strani pa z velikim izvozom blaga preskrbovati enega na škodo drugega. Brez obzira na mednarodno pravo nevtralcev, taka trgovinska politika ni v stanju zadovoljevati za neko daljšo dobo niti gospodarske potrebe katere koli obrobne nevtralne države, kjer se vrši borba na življenje in smrt, niti ne morejo take države ohraniti svojega položaja, ne da bi bi- le polagoma in neopazno potegnjene v vojni vrtinec. Temelji naše zunanje trgovine, ki so bili postavljeni že pred nekaj leti, se ne morejo čez noč spremeniti. Naša zunanja trgovinska politika je posegla preveč globoko v strukturo našega uvoza in izvoza, da bi mogli sedanje stanje našega narodnega gospodarstva čez noč preusmeriti. Danes imajo svojo vrednost le oni proizvodi ali surovine, ki se iščejo in ne oni, ki se ponujajo na vseh koncih in krajih in za katerimi nihče ne povprašuje! Danes imajo svojo polno zlato vrednost žito in govedo, ovce in prašiči, bombaž in železo, baker in nafta. Danes predstavlja krava večjo vrednost od avtomobila, kajti kravo, ki nam daje mleko in meso, lahko nasitimo na vaškem travniku, za avtomobil je pa potreben bencin, katerega nimamo. Danes je žito dobilo svojo pravo veljavo, ker služi elementarnim potrebam človeka, ker brez kruha ni življenja. Zato je nujno potrebno, da si izbistrimo poglede. Ker megla, ki nas obdaja, postaja vse bolj nevarna in grozi, da nam vzame vid. Zato se mora naša zunanja trgovinska politika polagoma, a temeljito preusmeriti, s čemer se bo izboljšal tudi položaj naše industrije. Da bi se morali ravno bati za nošo varnost, ako zaplovemo v vode, ki predstavljajo našo življenjsko interesno zono, iii umestno, ker so okoli nas še druge močnejše sile, ki so neprimerno bolj zainteresirane na našem obstoju, kot pa si to mi morda mislimo. Drugo vprašanje, ki nas zanima v zvezi s krizo slovenske industrije, je vprašanje življenjskega obstoja naše-ga delavstva. To vprašanje bi morali prav za prav postaviti na prvo mesto, ker je subjekt prvo in objekt drugo, vendar pa, ker hočemo o tem spregovoriti nekoliko več, smo ga postavili na drugo mesto. Cene življenjskim potrebščinam pri nas hitro rastejo. V Sloveniji, ki ne pridela sama dovolj doma, bolj kot na primer v drugih delih države. Moka je na primer v prestolnici cenejša kot pa v Sloveniji, zaradi bližine naših žitnic. Sladkor je za več kot dinar cenejši v prestolnici, kot pa v Sloveniji zaradi koncentracije sladkorne industrije na jugu. Prevozni štroški vplivajo skoro na vse blago, ki ga dobavljamo z juga, tako dn so cene za to blago mnogo višje kot pa na jugu države. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, da bi se morala posvetiti temu vprašanju večja pozornost, kot pa se je to doslej dogajalo. Kajti malokdo pri nas Zato pa so pri tem vprašanju živo zainteresirane predvsem delavske strokovne organizacije, ki morajo svoje plodno delo v družbenem življenju vršiti le v urejenih notranjih razmerah. In plodno delo svobodnih delavskih strokovnih organizacij je najboljše sredstvo v boju proti različnim negativnim elementom, ki žanjejo vedno takrat, kadar je napor svobodnih sindikatov oviran v svojem delu in na- predku. Do tega spoznanja naj vendar enkrat pridejo odločilni ljudje in prav spoznajo svojo nalogo. Zato pa čas, v katerem živimo, delavstvo prav dobro razume, in prav zato zahteva od merodajnih ljudi, naj enkrat pospešijo vprašanje naše notranje državne ureditve in s tem tudi slovenske banovine. Delavstvo ta korak nujno zahteva! 2.8. pomisli, da plača Slovenija ob letni po. trošnji za približno pet milijonov kg sladkorja, ki se ves izdela na jugu, pet in več milijonov dinarjev, ki v Sloveniji ne ostanejo. Če primerjamo cene celi vrsti življenjskih potrebščin pri nas z onimi na jugu, potem vidimov dn cene večine teh potrebščin prekašajo cene istih na jugu. Koneksitet cen, ali tako imenovani zakon o prehodu na sorodne vrste blaga ob dvigu cen neke vrste blaga, tukaj ne drži, ker moke, sladkorja ali prašičev ni mogoče zamen jati z drugimi sorodnimi izdelki, ker jih Slovenija nima. Zato pa se mora naše delavstvo odreči ali skrajno omejiti v svojih najelementarnejšili življenjskih potrebah, čemur mora brezpogojno slediti pomanjkanje, glad in fizično propadanje. V zmesi raznih elementov, ki se pojavljajo, bi se moral v teh težkih časih osnovati v banovini Sloveniji strokovni odbor za preučevanje cen na trgu. V ta odbor bi morali priti ljudje, ki poznajo tehniko trgovine in ki sami niso trgovci. V tn odbor bi morali priti socialni ekonomi, ki niso nameščenci pri privatnih pridobitnih podjetjih. Ta odbor bi moral biti neodvisen od katere koli stranke ali sta-nu Jn bi moral biti odgovoren samo svoji vesti in narodu. Kajti, ne obstoja znkon ali paragraf, ki bi mogel pri dnevnih spremembah na trgih določati pravične cene, še manj pa je zakonodajalec v stanju sproti izpolnjevati posamezne tozadevne norme. Ta odbor bi moral biti avtoritativen, a že sama sestava tega odbora bi morala dajati z ozirom na strokovnost, ugled in poštenje osebnosti, ki bi ga predstavljale, jamstvo za njeno objektivnost. Dogodki, v sredi katerih živimo, so takega značaja, da bi se moralo mnogo bolj gledati na naše delavstvo tudi ▼ realnem pogledu, kot pa je to danes slučaj. »Tudi oni predstavljajo močan steber v našem narodu,« se mora brisati iz naših leksikonov in napisati: »samo kmečko-delavski narod, v katerega je vzrastlo njegovo izolirnženstvo, predstavlja narod sploh.« če bomo šli iz tega izhodišča, potem se nam ni tre-bn bati prihodn jih dni, ki se nam obetajo. — Ti dnevi nas bodo potem našli pripravljene, enodušne in odločne. Velika je razlika med obema gorfijima socialno-političnima formulama v praksi, zato je čas, da nehamo frazariti in da začnemo delati v resnici tudi tako, kakor v srcu občutimo in kakor nam je razum potrdil kot edino pravilna Kriza, ki jo preživlja naša slovenska industriia, ima svoje odmeve v življenju delavstva kot sestavnega dela našega nnroda in na dobičke industrije, na katerih počiva vsaka industriia. To sta dva pola, ki se izključujeta. Napeti eno tetivo preveč, je nevarnost, dn poči. Napeti drugo preveč, ni nevarnost nič manjša. Posledice so v obeh primčrih nepregledne za ves narod. Govoriti o neki zlati sredini, bi pomenjalo ponavljati stare obrabljene fraze, ki bi nikogar ne zadovoljile in ki bi v odločilnih trenutkih, kadar je treba tudi tetivo močneje napeti, povzročilo samo zmešnjavo. Nič novega ne bi povedal oni, ki bi to svetoval. Naš narod pa pričakuje več. Naš narod hoče živeti!' DELAVSKA PRAVICA (Strokovna poro7'ila. Delavka. — žena Prod letom je nastalo v nekaterih podjetjih — seveda od strani podjetnikov — gibanje, da naj se poročene delavke odslove iz podjetij. Svoje zahteve so utemeljevali s tem, da je že-na potrebna doma v družini. Samo na sebi je to res. Nihče ne bi bil raje doma kot delavka mati. Toda kako? Z možem skupaj ne zaslužita toliko, da bi mogla dostojno živeti. Kako naj živita tedaj, če se znižajo dohodki najmanj za tretjino? Lepe besede bi bile le tedaj umestne, če bi podjetje zvišalo plačo možu za toliko, kolikor se je zmanjšal njegov dohodek s tem, da je bila odpuščena žena. Toda ne poznamo podjetja, ki bi hodilo to pot. Zaradi tega tiči za takim gibanjem, ki mu ponekod dado še mo-ralni ali celo verski značaj, navadno kaj drugega. Poročene žene, zlasti starejše, so že izčrpane, večkrat bolehne. Torej je tudi storitev manjša. Poleg tega večkratni izostanek od dela, pa tudi g 219. obrtnega zakona. Vse to prekalkuli-rajo podjetniki in zaženo zaradi tega klic, da je potrebno, da se posveti poročena delavka družini. Seveda tega nočejo podjetja priznati, da se je delavka izčrpala predvsem v tovarni. Tako gibanje ima pa ost tudi proti zavednim in organiziranim delavkam. Menijo, da je najboljša prilika, da se jih iznebe na tako lep način. Tam, kjer je strokovna organizacija, delavstvo hitro spregleda, kam vodi ta Strokovna šola JSZ V nedeljo 10. decembra se bodo nadaljevala predavanja v strokovni šoli JSZ. Pričetek šole lx> točno oib 9 dopoldne v običajnih prostorih JSZ na Miklošfčevi cesti 22/1. Predavali bodo: (M 9—10: Delovanje strokovnih organizacij drugih smeri, Žuimer Srečko. Od 10—11: Kaj moramo vedeti o fa-Sicrmu ali nemškem narodnem socia-lmmn, predava dr. Andrej Gosar. Od 11—12: Ustava kraljevine Jugoslavije. Predava dr. Aleš Stanovnik. Od 12—14: Odmor — (kosilo. Od 14—.15: Kako branimo pravice iz socialnega zavarovanja. Predava Marinček Anton. Od 14—16: Zadružništvo, predpogoj zdravega naipredka delavstva. Prodava dr. Kopač Andrej. Od 16— Vi 17: Izročitev nalog in razdelitev novih. Vse tečajnike opozarjamo, da pravočasno pridejo v Ljubljano, da bomo mogli točno pričeti s predavanji. Kmetsko vprašanje Počasi, pa gotovo, prehaja naša slo-vtmsika dežela v inove stanovske, gospodarske in socialne razmere. Dežela, ki jo bila pred desetletji še kmečika, izgublja ta značaj. Čim bolj se množi na.še prebivalstvo, tem manjši je od-stotek onih, ki jih more preživeti naša zemlja. Ves previšek naraščaja se mora obračati od zemlje stran in mora iskati zaslužka v najemnem delu v industriji, obrti, trgovini in raznih drugih poklicih. Vsi, ki jim je pri srcu bodočnost našega naroda in še posebej našega kmeta, s strahom gledajo 'na ta raiz-voj. Saj jim je kmečki stan vir narodovega zdravja in njegove bodočnosti. Čim bolj nazaduje samostojno in neodvisno kmetsko prebivalstvo številčno, tem temnejša se jim zdi narodova bodoča usoda. Strah jih je pred tem, da bi morali reči: Naš 'kmet ni več glavni steber in najmočnejši isiteber naroda. Zato menijo, da bodo odpoiinogli preteči nevarnosti s tem, da bodo čiim bolj navezali na usodo naših samostojnih kmečkih posestnikov usodo njihovih delavcev, pa tudi Obrtnikov in trgovcev, ter vseh ostalih poklicev, ki žive na vasi. Smatrajo, da spada h kmečkemu stanu vsak, kdor je več ali manj navezan na obdelovanje zemlje ali pa mu daje kmet neposredno zaslužek. Toda očividno je, da se naravnemu razvoju ne moremo upirati, temveč da moramo z njim računati. Priznamo, da je enostavneje, če uredimo razmere vseh narodovih poklicev pretežno s stališča najmočnejšega stanu in tako zadovoljimo le tega. Toda od toga ne bomo imeli trajne koristi. Pravično je, da priznamo vsem slovenskim stanovom en alko pravico do obstoja. Predpravice ne bi bile v ničemer utemeljene, pripeljati pa bi morale do proti-sivnka zapostavljenih delovnih slojev. Če hočemo biti pravični in brez predsodkov, se 'bomo viprajšali pri vsakem po edincu, ko določamo njegov dejanski poklic, od česa pretežno živi: od svoje zemljiške posesti ali od česa drugega, oziroma najemnega dela. Pri tem moramo pustiti na strani voljo posameznika, h kateremu stanu bi on sam rad pripadal. Saj bi vsakdo izmed nas gotovo raje imel več kot manj, pa se mu žalibog želje ne uresničijo. Če tako pametno postopamo, tedaj moramo priznati, da imamo pri nas okrog 1(30 tisoč kmečkih posestev. Toda koliko od teh se moire pretežno1 preživeti z družino na posastvu? Zelo malo! Samo 32 odstotkov ali samo 40.000 posestev ine-ri vsako nad 5 hektarjev zemlje. Vsi drugi imajo manjša posestva. Dvajset odstotkov posestev meri samo največ po en hektar; vseh ostalih 43 odstotkov pa se posestva gibljejo od enega do pet hektarjev. Samo tretjina naših 'kmečkih posestnikov more o sebi reči, da se lahko preživi s posestvom, pa še ti no vsi preveč samozavestno. Vsi ostali pa morajo iskati zaslužka tudi v drugih poklicih. Okrog 25.000 »posestnikov« pa se sploh preživlja z zaslužki iz nekmetskih poklicev. Se nekaj: strokovnjaki pravijo, da pride na ono zemljiško enoto pri nas mnogo več od zemlje odvisnih oseb kot pa v zapadnih ali srednjeevropskih državah. To nam jasno kaže, kako preobremenjena je naša zemlja ® prebivalstvom. Tem hujše, da je pridelek nalše zemlje manjši kot v navedenih državah. Iz toga sledi, da morajo vsi, ki jim je pri srcu^isoda našega prebivalstva, skrbeti, da bo naša zemlja ro-doviinejša in da bo preživela več svojih sinov in hčera. Druga zahteva, ki sledi iz navedenih dejstev, pa je, da moramo organizirati čim več industri- i'e, ki bo mog'a prevzeti ves prirastek, :i mu zemlja ne more preskrbeti dovolj kruha. Sicer nam ne bo pomagalo nobeno jadikovanje nad propadanjem slovenstva. Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu! Lep življenjski jubilej človekoljubna akcija in se pripravi na boj. Ve, da spadajo tudi take zadeve med zadeve, ki se morajo reševati le sporazumno z delavstvom, ne pa z enostranskim diktatom. Zlasti pa mora biti pozorno tudi zaradi tega, ker hočejo reševati tako važno vprašanje kot je_ vprašanje zaposlitve poročene žene ljudje, ki .so pogostokrat celo neporočeni, imajo lepe plače in vse mogoče udobnosti. Pa če so tudi poročeni, žive v tako dobrih gospodarskih razmerah, da ne vedo in ne morejo pojmovati, kako se bori delavska mati za vsako skorjico kruha. Kako težko zmaguje stroške za šolo, kako ji krvavi srce, če pomisli na bližajočo se zimo, pa ni ne čevljev, ne obleke, ne kuriva. Tega gospodje ne morejo zapo-pasti in občutiti, ker tega ne doživljajo. Naj bo povod gibanju za odstavitev poročenih žen tak ali tak, je očitno, da je to gibanje v sedaj obstoječih razmerah za delavstvo škodljivo, povsem je pa gotovo, da ne spada reševanje tega vprašanja v delokrog pod-jetniških gospodov. Gospodje naj bodo pametni in prepustijo rešitev tega vprašanja delavstvu. Naj bodo prepričani, da ne bo poročena delavka niti minuto dalje v obratu, kakor hitro ji bodo dopuščale gospodarske razmere, da se v celoti posveti svojemu naravnemu poklicu, to je gospodinjstvu. ti. oktobra letos je minilo 60 let rojstva tovarišice Urške Ka-tauer, ki sedaj posveča vse svo-je sile našim slovenskim služkinjam v Ljubljani. Od jutra do večera sedi Ka-tauerjeva v pisarni Zveze in sprejema dekleta, ki iščejo službe in gospe, ki potrebujejo služkinje. Z vso vnemo in ljubeznijo vrši ta posel, ki sicer ni prijeten, vendarle v zavesti, da dela dobro, se je tej nalogi posvetila vsa. Odkrito pove vsakemu svoje, tako dekletu, ki nastopa službo, kakor tudi gospem, če je potrebno, da je potem zadovoljnost obojestranska. Posebno pri dogovorih za plačo je naša Katauerjeva zelo natančna in iztisne kolikor le mogoče več zn služkinjo. Zaradi njene odkritosti in jasne besede so jo dekleta tako vzljubila kot svojo mater. Vse ji zaupajo, vse povedo, da je ona celo tudi neke vrste duhovna voditeljica slovenskih služkinj, ki jih neprestano svari pred nevarnostmi današnjega življenja in vodi k lepemu življenju. Težko življenjsko pot ima za seboj naša Urška. Zaposlena kot delavka v tobačni tovarni v Ljubljani, je že leta 1901. pristopila v JSZ in je biln že prvo leto svojega članstva izvoljena v odbor skupine. Leta 1920. je bila imenovana v obrtnem nadzorništvu za se-kretarico in se z vso vnemo vrgla na delo v korist delavstva. Na nekem shodu v Mestnem domu v Ljubljani je bila aretirana in odpuščena iz službe. Po petih mesecih pa je službo zopet na- stopila pri obrtnem nadzorstva v Celju kot asistentka. Zaradi bolezni in sikan v uradu, ki jih je trpela zaradi svojega notranjega prepričanja, je službo zapustila in prevzela Poselsko zvezo. Potem pa je ponovno močno zbolela in je bila ponovno od leta 1924. do 1931. brez službe. To leto pa se je vrnila v Poselsko zvezo in zdaj že deveto leto skrbi za naše služkinje. Naša jubilantka je bila od njenega vstopa v JSZ vedno zavedna boriteljica za delavske pravice. Prav rada se spominja dr. Kreka in drugih naših pionirjev do Gostinčarja, s katerim si včasih prav rada vzbujata spomine na vesele in žalostne dogodke našega gibanja. Prav tako kot pri vseh naših starejših tovariših, je tudi v nji še vedno živ ogenj pokretaštva in borbenosti. Kljub prilično visokim letom in težkim življenjskim izkušnjam je življenje samo duhovno ni prav nič potrla, ampak si je ohranila prav Krekovo in Gostinčarjevo neminljivo duhovno mladost, ki v skrbi za svojega tovariša ne čuti prav nič svojih lastnih težav in bridkosti. Skromno je danes njeno življenje. Preživlja se z malim honorarjem, ki ji ga mora_ dati Poselska zveza, kateri pa ona daje tudi ves svoj prosti čas. Pa naša Katauerjeva zase ne vpraša veliko, ona se od jutra do poznega večera zanima za svoje članice bodici v pisarniških prostorih JSZ ali pa v SIuž-kinjskem domu pri Križankah. K njenemu življenjskemu jubileju ji ne bomo čestitali, ker bi mi vsi radi hoteli, da bi preko quadragessimo an-no svojega življenja še ne pogledala, toda če jih je že 60, jih pač mora biti, želimo pa ji ob tej priliki, da jo Vsemogočni ohrani še dolgo let čilo, zdravo in veselo v naših vrstah. V bojju s posledicami draginje V začetku je hotela iti javnost preko posledic, ki jih je ustvarila draginja. Toda delavske strokovne organizacije so stopile pravočasno v akcijo in javnost se je morala pričeti pe- fati tudi k p(vil(>dicnmi draginje. Ža- libog ne moremo še trditi, da je dosegla draginja že najvišjo točko svojega razvoja. Vendar je pa že toliko narastla, da že pričenjamo prekoračevati leto 1933., ko so bile cene nai-višje. Povprečna črta cen življenjskih potrebščin kaže pa še sedaj odločno navzgor. Pravo sliko bomo dobili pa šele takrat, ko bodo stare zaloge porabljene in ko bodo novo blago nabavljali že po novih cenah. Delavstvo mora s tem računati, prodajalci že računajo s tem več ali manj. Zaradi tega se ne sme zadovoljiti s kakim malenkostnim poviškom plač, ampak s takim, da bo povišek vsaj približno odgovarjal novemu gospodarskemu položaju. Delavstvo ne sme prepustiti določevanja zvišanja plač podjetnikom ali pa oblastem. Oblasti morejo določiti objektivne posledice draginje, ne sme pa se delavstvo zadovoljiti, da bi se tudi določale višine poviška. Saj poznamo minimalne mezde! Višina poviška je zadeva delavstva in mora zaradi tega samo aktivno sodelovati pri tem. Prav posebno pa ne sme dopustiti, da bi osnovali podjetniki med sabo nekak trust in sami določali višino in način poviška plač. Tako pot so šli tekstilni podjetniki. Določili »o tole: dovoljujejo se dravinjske doklade v visim 10% sedanjih plač. Toda ta povišek ne s-pada k plačam, ampak je le draginjska doklada. Dosledno temu izvajajo podietja tudi zaključke, če je treba plačati nadure, jih ne plača io na podlagi poviška, ampak na podlogi starih plač. Isto je z bolniškim tednom in z daiatvami po S 220. in 21. obrtnega zakona. Takemu absolutizmu se mora delavstvo upreti. Ne gre, da bi določali življenjske pogoje delavstva podietniki enostransko. Pri tem mora odločevati tndi delavstvo. Zaradi tega se mora nasprotna stran zavedati: 1. Delavstvo ne bo pristalo na nika-ke draginjske doklade. Delavstvo zahteva zvišanje plač. 2. Delavstvo se niknkor ne more zadovoljiti s kakim 10-odstotnim poviškom. Delavstvo se bo moralo pripraviti na nove boje. Takoj mora zbrati material in vložiti predloge na vodstva podjetij za povišanje plač. Torej na delo. Delavski koledarček za leto 1940 Kakor vsako leto, je izdala JSZ tudi letos delavski koledarček. Moramo priznati, da odlikuje letošnjo izdajo lep napredek. Zelo prikladno je, da ima letošnji koledarček za vsak dan v letu svoj primeren prostor. Na ta način bo mogel služiti delavcu za dnevnik. Je toliko prostora, da bo mogel vesten delavec prav vsak dan zabeležiti važne dogodke, zlasti dogodke v obratih in iz ostalega delavskega življenja. Pa tudi vsebinsko je zanimiv koledarček. V posebnih člankih se spominja 80-letnice našega neustrašnega in zvestega Krekovega tovariša Gostinčarja ter 45-letnice krščanskega socialističnega gibanja. V nadaljnjih člankih je obravnavano strokovno delo JSZ v letu 1938.; obdelani so obratni zaupniki, bolniško in nezgodno zavarovanje, podpore pri barizah dela; delavski in nameSSen-ski davki in delavsko zadružništvo. Poleg teh člankov so še sestavki o mednarodnih strokovnih zvezah, ki so včlanjene v mednarodni zvezi krščanskih strokovnih organizacij; o strokovnem sestavu JSZ; o delavskih ustanovah; o državnih uradih; o vojaških uradih; o politični ureditvi države, o poštnih pristojbinah; o kolkovinah in taksah. Vsebina je torej taka, da je koristna delavcu. Važno je, da obravnava koledarček zlasti material, ku je trajno vreden n. pr. bolniško in nezgodno zavarovanje, davki. Taki članki imajo veliko vrednost zaradi tega, ker so obdelani tudi po po!itfčnem udejstvovanju. Dobro bi bilo, da se tudi v prihodnjih koledarčkih nadaljuje s takimi članki. Na nnov zamenjuje ljubezen do hli/nieen z dajanjem miloščine. Nikd»r se niso obdolžili greha proti pravičnosti, medtem ko imajo brez števila vznemirjenj zaradi stvari, ki se tičejo le zunanjega ponašanja. (Fran^ois Mauria^.) življenje. Njihova nezavednost pravi: zakaj bi plačevali organizacijo in podpirali one gospode, saj tako nič ne naredijo za nas. če pa kaj dosežejo, pa mi prav tako uživamo, kakor tisti, ki so organizirani. Takšni delavci in do-lavke so kakor troti pri čebelah, ki samo uživajo, kar jim delavska organizacija pribori. Tovariši in tovarišice*, ki niste še organizirani danes ob desetletnici naše skupine, vas prav iskreno vabimo vse, da se približate našim vrstam, četudi vam je mogoče podjetje bolj naklonjeno kakor nam, ki smo 'člani delavske organizacije. Vkljub temu se zavedajte, da smo delavci rsi enaki, da smo siromaki vsi, ki si maramo z žuljavimi rokami služiti svoj kruh. Zato je treba da se združimo in z voljo kot zavedni in redni člani delavske organizacije, da se bomo skupno z organizacijo borili proti kapitalizmu za svoje pravice in za svoj zaslužek. Skrbno berimo »Delavsko pravico« in se udeležujmo članskih sestankov, da se bomo izobraževali in si vzgojili zavest trdne delavske skupnosti, ki ne klone pred nikomur. Članski sestanek bo v petetk 8. decembra t. 1. po prvi sv. maši (ob 8 zjutraj) v delavski sobi na obratu štev. 1. Zaradi vedno naraščajoče draginje je nujna potreba, da začnemo gibanje za zvišanje plač. Pokažimo zavednost in voljo do dela s tem, da se vsi udeležimo tega važnega sestanka. Vabimo tudi neslane. Na sestanek pride tudi zastopnik centrale. Izšel je delavski koledarčelk za leto 1939/40. Kupujte ga, da ga čimprej in čimvoč prodamo. Cena mu je 8 din i* se dolbi pri odboru. Maribor Pri tukajšnji ekspozituri Delavske zbornice so nastale že predčasno napovedane izpremembe. Namesto upokojenega tajnika g. A. Čeha je prevzel vodstvo ekspoziture Delavske zbornice g. Mastinšek Fran jo, ki je v Maribora znan kot vnet organizator slovenskega dela »Jugorasa« (ZZD), kakor tudi vnet in velik zagovornik rajnega Milana Stojadinoviča. niški ulici 2. Tudi letos se bodo vršile prireditve vsako nedeljo, kakor lani. K prireditvam ste prijazno vabljene vse brez izjeme, starejše in mlajše. Skrbele bomo predvsem za pouk in pošteno razvedrilo našim dekletom. Za naše kuharice špinačna juha Pripravi prežganje, kateremu prideni petršil in pretlačeno kuhano špinačo in zalij vse z juho. V skledi mešaj dva rumenjaka in kislo smetano, nakar počasi vlivaj špinačno juho, da se ti pri prenaglem vlivanju ne zakrkne. Kvašeni rogljički s šunko Pripravi kvašeno testo, ga zvaljaj ia zreži na kvadratke, te nadevaj z zrezano šunko, pusti vzhajati in zapeci. Oblečeni telečji zrezki Zreži s strojčkom telečje meso, osoli ga, prideni v mleku namočeno, ožeto žemljo, limonine lupinice in vse popraj. Oblikuj iz te zmesi štirioglate zrezke, zavij jih v masleno testo in speci. Daj na mizo po juhi kot posebn« jed. Zrezki na angleški način Telečje meso zreži, ga osoli, potrosi z molko in m a masti peči. Ko je na polovico pečeno, odlij mast in zalij z juho ali vodo, prideni kisle smetane, drobno zrezane limonine lupinice in ndkaj zrn kapre. Položi jih na 'krožnik in potrosi še povrhu parmezana. Kutinov sir Kutine operi, jih zreži na štiri dele in jim odstrani peške. Skuhaj jih v vodi do mehkega, potem jih deni v ruto, ki jo obesi nad skledo, da se sadeži do dobrega odtečejo. Potem jih pretlači skozi sito in jih kuhaj z enako težo sladkorja toliko časa, d'a metzga poganja mehurčke in pada v težjih kupčkih, ako jo spuščaš iz žlice. Med kuhanjem pridno mešaj in dodaj sok ene limone. Tako kuhan sir spravi v podolgovate oblike, ki si jih prej že splahnila v topli vodi. Na zraku se mezga v nekaj dneh strdi v sir. Nato koščke obrni, da se še na drugi strani osuše. Zavij jih v bel papir in spravi v papirnate škatle. (J)&selstka zorna n^azqJLtdL Po petih dnevih finsko-ruske vojske bo vsa poročilu povedala o močnem in odločnem odporu finske vojske. Preden so se začele sovražnosti, je zunanjepolitični komisar Molotov v radiu govoril, da je ruska vojska na kopnem in na morju pripravljena, ker finska vlada ni hotela ugoditi ruskim zahtevam. Dejal je, da je Rusija s svojimi zahtevami hotela samo zavarovati svojo varnost, predvsem vurnost Leningrada, ki je tako blizu finske meje, aa lahko streljajo s topovi nanj. Finska po obdolžitvi Molotova zato ni hotela ugoditi Rusiji, ker stoje za Finsko druge države, ki jih pa ni imenoval. Drugo jutro po tem govoru je začela ruska vojska prodirati čez finsko mejo. Vojno poročilo iz Moskve je v ponedeljek poročalo, »da so finske čete izredno dobro izkoristile terenske razmere in da zelo otež.kočajo napredovanje ruskim četam«. Nekatera finska poročila so govorila tudi o protinapadu, ki so ga začele finske čete. Glavno mesto Helsinki so morali zapustiti vsi civilni prebivalci. Rusija je sedaj poleg prejšnjih zahtev po odstopitvi nekaj finskega ozemlja postavila še zahtevo, du sedanja finska vlada, v kateri so zastopane vse stranke, takoj odstopi. Na finskem ozemlju, ki ga je Rusija zasedla, se je sestavila posebna finska komunistična vlada. Komunistična stranka je bila na Finskem zadnja leta prepovedana. Veliko razburjenje zaradi rusko-fin-ske vojne je nastalo v obeh sosednjih državah Finske, na Švedskem in Norveškem. Švedska se boji, da bo tudi njena neodvisnost ogrožena. Zato že sedaj razpravljajo o tem, ali naj kar takoj tudi švedska vojska pride Finski na pomoč. Švedska je v začetku tedna že mobilizirala. Prepovedala je tudi izhajanje komunističnim listom. Pred ruskim poslaništvom na Norveškem in Švedskem so se vršile demonstracije. Tudi Danska, ki leži ob izhodu iz Baltiškega morja, se boji, da bo njena neodvisnost ogrožena. Nemčija je tiha olb ruslko-fin.sk e m spopadu. O vojni mulo poroča. Poročila priobčuje največ iz Moskve, Rima in Stockholma, ne pa lastnih poročil. Poročila opravičujejo zahtevo Rusije, da dobi varen izhod iz Baltiškega morja. Nemčija dolži Anglijo, Ameriko. Švedsko, da so krive, da se ni Finska poravnala z Rusijo. Ne bodo pa te države najbrž prav nič pomagale Finski, če bo sedaj prišla v' najtežji položaj. Kaj pride za Finsko na vrsto v mednarodni poljtiki na vzhodu in jugovzhodu Evrope? O tem vprašanju se razpravlja že sedaj, predeti se je pokazalo, kako se bo rusko-finska vojna razvijala dalje. Splošne so sodbe tujih velikih listov, da bo Rusija za Finsko postavila na dnevni red Crno morje. Tudi v Črnem morju bo hotela večjo gotovost, kot vlada danes. Ze konec novembra so nekatere radijske postaje poročale, da zbira ob Črnem morju Rusija večje vojaške sile. Države, s katerimi bo pri tem morala razpravljati, so Romunija, Bolgarija in Tur- MALI OGLASI POSAMEZNA BESED 5r P * o Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke, v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. J^PRAVICA erSCanskkoa delovnrga ljudstva Iibaji ruk Oetrtek popoldn#, v primera prainlka dan prej. — Uredništvo In nprava Je v Ljubljani, MiklofilSeva oe-■ta 151-1. — Oglasi, reklnuiaoije In naročnina na upravo, Miklošičeva 12-1. Oglasi po cenika. — Telefon Stev. 4*48. Številka poSt. čekovnega račnna 14.90*. Posameina itevllka 1 din. Naročnina: sa 1 mesec 4 din, sa četrt leta 10 din, ■a pol leta Ul din, sa vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno T din. letno 70 din. Urejuje tn odgovarja Rozman Jožko v Ljubljani. Isdaja sa konzorcij »Delavske pravice. Srečko Žumer, Ljubljana. Tiska Zadrnlna tiskarna r. z. s o. s. v Ljubljani. TrrSeva e. 17 (Maks Blejee) čija. Verjetno je, da bo svoja sporna vprašanja Rusija hotela najprej urejevati v Romuniji. Na rešitev rusko-fin-skega spora računajo mnogi že do srede decembra. Pobožne želje v politiki same ne rode uspehov, če jim nasprotujejo stvarnosti, katerih politika obenem ne odstranjuje. Želje za ustvaritev nevtralnega bloka vseh balkanskih držav zadevajo ob težke stvarnosti. Zaradi mnogih spornih vprašanj med balkanskimi državami misel na skupno nevtralnostno zvezo ne napreduje. Posamezne države niso pripravljene ničesar popustiti pri svojih zahtevah nasproti sosedom. Skoraj vse balkanske države imajo zahteve po popravitvi meja. Vendar nobena noče v tem nič popustiti. Brez poprave mej in ureditve manjšinskih vprašunj do iskrene balkanske zveze ne bo prišlo. Brez medsebojne trdne zveze pa bodo balkanske države iskale vsaka za sebe drugod zaveznikov. V takem stanju bo položaj balkanskih držav težak, kadar bodo velike države hotele razdeliti na Balkanu meje svojih koristi. Nepopustljiva je Romuniju glede svo- jih meja. Romunija ima nad 18 milijonov prebivalcev, med temi skoro pol-drug milijon Madžarov. Čeprav se nahaja v težkem položaju nasproti Madžarom, Rusom in Bolgarom, izjavlja ponovno, da ne dopušča nobenih raz-pruv o svojih sedanjih mejuh. Odgovorila je Madžarski, da je storila dovolj, da je madžarskim manjšinam dala veliko svobode. Madžarski očita nehvaležnost, ker je bila tudi Romunija med tistimi državami, ki so dovolile madžarski, da se zopet oboroži. Obe državi {»o trimesečnih pogajanjih še nista sklenili nenapadalne pogodbe med seboj. Bodočnost balkanske nevtralnosti je zadnji teden glavni predmet pisanja turškega čusopisja. Vsi so mnenja, da bo Rusija za Finsko obrnila svojo pozornost na Balkan. Turški listi so soglasni v tem, da je skupen nastop vseh balkanskih držav edino varstvo za njihovo neodvisnost. Simpatije Italije v rusko-finskem sporu so jasno izražene za finsko stran. Italija je na Finsko poslala nekaj vojnega materiala, dovoljuje tudi prostovoljcem, da odhajajo na Finsko. Časopisje piše zu Finsko in proti Rusiji. Mladina v Rimu nemoteno manifestira pred finskim poslaništvom in demonstrira pred ruskim. Od Versajske pogodbe do nemškega vdora na Poljsko 11. novembra 1918 so utihnili topovi. Ves svet se je razveselil: saj bo zopet zavladal mir. Države so v Versaju podpisale pogodbe. Po štirih letih besne vojne se je karta stare Evrope iiz dneva v dan spreminjala. Nemške kolonije so razdelili med Anglijo in Francijo. Nemčija se je mogla podvreči še drugim operacijam: odstraniti je morala vse vojaštvo z levega brega Rena, na važnih mestih, pa tudi na desnem bregu 30 km globoko v svoje ozeml je; prisiljena je bila omejiti svojo pomorsko silo: odreči se je morala vojaškemu letalstvu: nadomestiti narodno vojsko s poklicnimi vojaki, katerih število pa ni smelo presegati KM).(KK) mož. Potem so jo se obsodili, da je plačevala vojno škodo. Takrat so tudi ustanovili »Zvezo narodov«, ki naj bi služila za ohranitev miru in za sodelovanje narodov. Njen delokrog pa je dejansko obsegal razso-jevanje mednarodnih sporov in nalaganje sankcij proti kršiteljem mednarodnega prava. Zveza narodov je pripravljala tudi svetovno razorožitev. Locarno (16. oktobra 1923) Ali bo vznemirjena Evropa končno le prišla do tako zaželenega in trajnega miru? Po Versajskem miru so se narodi razdelili v dva tabora: v prvem so bili zmagovalci, ki so bili zadovol jni z dejanskim stanjem pogodbe in razdelitvijo kolonij, v drugem pa so bili premagani in ostali nezadovoljneži, med katere se je prištela tudi Italija. Da bi v Evropi končnovel javno prišlo do ravnovesja, ki bi tcmeljPo na so-lidnejši podlagi, je predsednik sveta DN Aristide Briand pripravil Locurn-ški pakt. Najprej je pristala nanj Anglija, za njo pa so ga podpisale Nemčija, Italija, Belgija in Francija. I/o-carno je jamčil za vzhodno mejo. Potem sta se pogovorila tudi Pariz in Berlin. Tz tega je vzklilo upanje, da bo odslej v Evropi možno doseči trajnejši mir. Nato so tudi Nemčijo povabili v Društvo narodov. To je bila doba obsežnih načrtov in velikih nad; združenje evropskih držav, razorožitev . Zaikaj neki? ... Hitler (30. januarja 1933) Narodni socializem je z vsakim dnem zaznamenoval porast, 30. januarja 1933 je Hitler pri volitvah v rajhstag s 14 milijoni glasov postal nemški kancler. Septembra 1933 zapusti Nemčija raz-orožitveno konferenco, obenem pa izstopi iz Društva narodov. Abesinska vojna, ki je kmalu za tem sledila, je povzročila polom angleško-f rnneosko-italijanske fronte. Francija je bila znova osamljena in izpostavljena vsem notranjim, zunanjim, političnim in socialnim nevarnostim. Talko se zdi, da je slava Francije ugasnila: 'bila je namreč os’abljena. Le s težavo je še vzdrževala maloštevilne prijatelje. Dobro .se še spomin jamo'dogodkov, ki so si sledili v teku let 1-936 —37—38 in 39. Navedimo nekaj dogodkov, da si predočimo zgodovino zadnjih let, 7. marca 1936: Nemčija objavi Lo- carnsko pogodlbo in vojaško zasede levi breg Rena. 13. marca 1938. V kratki dobi agitacije in ustrahovanja je Hitler prisilil kanclerja Sušnika, da je klonil pred nemško silo. Nemške čete vderejo v Avstrijo in proglasijo »Anschluss«. 29. septembra 1938. Vojna zopet grozi. Hitler se obrne proti Čehoslovaški in jo smrtno zadene: odcepi sudetske pokrajine in jih priključi IH. rajhu. 15. marec 1939. Čehoslovaška drama se nadaljuje. Hitler pošlje v Prago vojsko pod pretvezo, da gre na pomoč Slovakom. Nato priključi Češko in Moravsko Nemčiji. Slovaška ostane »neodvisna« pod varstvom Nemtiie. 23. marca 1939. Hitler se polasti obmorskega mesta Memela. 7. aprila 1939. Itali janska vojska bombardira Albanijo. Po zlomu albanske vojske, se izkrca italijansko vojaštvo in prežene kralja Zoga. Spričo teh dogodkov se je osnovalo sodelovanje med Anglijo in Francijo, ki se je v obliki vojne pomoči in jamstva razširi'o na Poljsko, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Tekli so pa tudi razgovori za ustanovitev aogleško-franco-sko-ruske zveze. Kako vlogo pa je pri tem igrala SSSR, je znano. Pa tudi posledice njenega preobrata. Anglija in Francija sta se, zanašajoč na pomoč Rusije, postavili na stran Poljske, ki je kmalu po nemško-ruskem vpadu klonila. 3. septembra je bila proglašena vojna med Anglijo in Francijo na eni ter Nemčijo na drugi strani. Na krvavih straneh evropske zgodovine se odpira novo poglavje. Bog ve, kdaj se bo končalo! (Po Jeunesse Ouvriere, okt. 1939) priredil Iv. P. Vendar so tudi mnogi izmed voditeljev vanj verovali, a zaradi farizejev niso priznavali, zato da bi ne bili izobčeni iz shodnice. Ljubili so namreč svojo čast pred ljudmi bolj ko čast božjo. (Junez 12, 42—44. vrst.) Okrožni tečaj t Ljutomeru V dnevih 9. in 10. decembra bo v prostorih gostilne Slavič, na Starem trgu v Ljutomeru tečaj strokovnih skupin JSZ iz ljutomerskega okraja. Dnevni red tečaja je sledeč: V soboto 9. decembra zvečer: Od pol 20 do pol 21: Pomen in delovanje JSZ. Od 21—22: Poslovanje strokovnih skupin JSZ. V nedeljo 10. decembra: Od 9—10: Zakon o zaščiti delavcev. Od 10—11: Delavski zaupniki. Od 11—12: Obrtni zakon. Od 12—13: Kosilo. Od 13—14: Delavski zaupniki. Od 14—15: Zakon o zavarovanju delavcev. Obvezno se morajo tečaja udeležiti funkcionarji strokovnih skupin in delavski zaupniki. Ako hočemo zgraditi naše strokovne skupine, da bodo sposobne voditi borbo proti izkoriščevalcem delavstva, je nujno, da se posamezni naši pokretaši seznanijo z vsemi najbolj perečimi vprašanji. Zaradi tega se naj tečaja udeleži vsak posamezni član. Čim več izvežbanih naših članov, tem popolnejša bo naša borba v obrambi delavskih pravic. Usnjarsko delavstvo v Ljutomeru je doseglo zvišanje plač Pri usnjarskem podjetju Martinušič Ivo v Ljutomeru so se 21. nov. t. I. vršila poganjaja za zvišanje urnih plač. Po dveurnem pogajanju je bil dosežen ■sporazum, na podlagi katerega so se urne plače zaposlenega delavstva zvišale od 10 do 15%. Kvalificiranim <1 olnvoom od •%.<-*> do r»A>o din Tin liro. pomožnim delavcem pa od 3.50 do 4.— din, od 3.— do 3.50 din in od 2.75 do 3.29 din na uro. Podjetje je pristalo, da v slučaju, če bi cene življenjskim potrebščinam padle, ne bo doseženih urnih p'.ač znižalo. Pač pa zaenkrat ni pristalo na sklenitev kolektivne pogodbe. Vendar je to vprašanje ostalo orfiprto, iker se je sklenilo, da se k rešitvi tega vprašanja pristopi pozneje, in sicer v mesecu marcu. Pri poganjib so bili navzoči kot zastopniki delavcev Ferlin Janez, Megla Jože, Kosi Jože im strokovni tajnik Pestotnik iz Maribora. S tem je delavstvo, ki je od meseca avguista organizirano v JSZ, doseglo svoj prvi uspeh. Ta naj bo v opozorilo vsem tistim, ki stojijo izven organizacije, ki se naj zavedajo, da je izboljšanje življenjskega položaja deluvstva možno edino v skupnosti. NOVE DRUŽINE Rimske Toplice: V nedeljo 26. XI. se je poročil naš član tov. Flies Jože r. gdč. Mici Bregarjevo. Zagorje: Poročil se je naš dolgoleten in zaveden član tov. Drnovšek Jože t. gdč. Berto Šinkovec. Vsem želimo Obilo božjega blagoslova in zadovoljstva v družinskem življenj«. »Delavska pravica«, in »Jug. strok, zvezan JLlEPO IN POCENI tiska časopise, knjige, revije, letake indrugo * ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17, TELEFON ŠT. 30-67