206. JfevIIRD. v Mani, o toren n mmm im. Leto vil Naroda" Kaaflova vlloa it Telelon 94. aa le podpisan« In sadostno lrmakovana--m~ Rokopisov so no vrača. W* Posamezna Številka: v Jugoslaviji vse dni oo din V— v inozemstvu navadna dni Din 1, nedelje Din V25 Poštnina platana v gotovini. »Slovenski Narod- velja: V Ineitsmo v Ljubljani po potu t : • 1 • ..*••• Pri morebitnem povišanju s Din 144 — . 72-36'— . 12'-e ima daljia Din 144-— . 72*— a 36"— . 12-naročnina dop Din 2nV— . 132 — . 6S — . »-aČatL Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno >\*§J~ po nakaznid. Na samo pismena naročila brez pos'atve denarja se ne moremo ozirat!. Reka. MussoHni hoče, da jugoslovenska \Iada do 15. t. m. podpiše sporazum za Reko, katerega načrt v glavnih določilih je bil dogovorjen v paritetni komisiji 31. avgusta v Ri mu. Italijanska \iada se trudi, da bi pregovorila jugo-slovenske državnike, da bi pripomogli k postavitvi trdnega temelja za razvoj italijanske s;le na Reki in bi hkratu polomili naš jugoslovenski pomorski promet pod italijansko kontrolo. Italija sicer nam velikodušno odstopa Baroš, ali ko ga odstopa, ga nam že zopet odjemih, kajti ona zahteva enoten konzorcij za obe pristanišči in obvezo s strani Jugoslavije, da se bo posluževala Baroša samo za mal prevoz, za reden izvoz in uvoz pa edino le reškega pristanišča. Italijanski vladni možje pravijo, da so popustili, kolikor so mogli, dalje ne morejo in ne smejo i ti. V Parizu je posetil Pašića italijanski poslanik Romano Avezzana, star njegov znanec. Leta 1903. je baron Avezzana nekaj posredoval pri angleški vladi v prilog Srbiji. Odtod se poznata Pašić in Avezzana. Razgovor med njima je bil, kakor poročajo italijanski listi, jako prisrčen. Celo uro sta razpravljala. Rezultat pa je medna tak, Ja Italijani ž njim niso zadovoljni. Staro prijateljstvo ni nič pomagalo italijanskim željam. Ena poročila pravijo, da se po tem pogovoru bliža reško vprašanje zaključni fazi, čeprav treba premagati še nekatere težave, druga pa naznanjajo, da se je skrhala možnost za brzo rešitev reškega vprašanja. Zato pa piše »Messagero«, da ve iz dobro poučenega vira, da je skoro gotovo, da beogradska vlada odkloni v Rimu skončane dogovore glede" Reke in tako bo imela italijanska vlada po 15. septembru polno akcijsko svobodo v reškem vprašanju. Omenjeni list dostavlja, da beogradska vlada že vrši proti Italiji tostvarno po evropskih glavnih mestxih razsežno diplomatično delo. Mussolinijeva ošabnost napram nam narašča, ker je dobil diplomatično bitko proti Grčiji v konferenci veleposlanikov. Grčija se bo morala globoko ponižati pred Italijo in faŠistovska glasila naznanjajo, obrnjena proti Jugoslaviji, da je umrla ona Italija, ki se je udajala mednarodnim dogovorom v svojo škodo in da sedaj živi Italija, ki ne potrebuje nobenega varstva, ki se zaveda svojih pravic in svoje moči. Glede Reke gre za veliko krivico s katero hoče Mussolinijeva vlada udariti Jugoslavijo in Reko samo. Morda je v sporu z Grčijo pravica na njeni strani, v boju za Reko je vse italijansko postopanje skrajno krivično. In krivica ne sme zmagati! Jugosloveni nimamo volje, da bomo na $eki gojili italijansko ekspanzi- jo proti Vzhodu, da bo po našem hrbtu I zel Italijan na Balkan in se med nami udejstvoval gospodarsko in politično. Sužnji Italije nočemo biti nikdar! Zato pa odklanjamo vse dogovore, ki bi nas hoteli vreči v Italijansko pomorsko hlapčevstvo. Vsa bahavost, ki jo razvija Italija te dni pred nami, nam prav nič ne imponira, ker imamo zavest, da je pravica v sporu z Italijo na naši strani in ta pravica mora zmagati! Jugosloveni, krepko na plan za našo bodočnost na morju! Kmetski nraznik na Bledu. O sobotnem kmetskem prazniku na Bledu je napisalo »Jutro«, da je bil v znamenju lepega vremena in žegnanja. To konstata« cijo je treba izpopolniti, kajti ravno »Jutro« vo« poročilo samo dokazuje, da je bilo tudi v znamenju onemogle mladinske zavisti. Naj navedemo samo dvoje dejstev. Poro* čevalec » Jutra «r je označil število udeležen* cev praznika na Bledu na 15 do 16 tisoč, in to kot število, ki je nesporno. V Ljub* Ijani pa so gospodje, ki praznika niso videli, prečrtali enojko in dobili so 5 do 6 tisoč romarjev. Na Bledu je eden glavnih mladin* skih generalov odkrito priznal, da je bilo letos na prazniku dokaj več ljudi kakor lani, uredniki »najbolj informiranega« »Jutra« v Ljubljani pa so napisali, da je bil lani obisk večjL Pa vsega tega končno mladinom ni zameriti. Če piše še v sredo mladinsko gla* silo za kmete »Domovina« v uvodniku, da je Samostojne Kmetijske Stranke konec, kako naj vendar v nedeljo piše »Jutro«, »glasilo za nospode« o 15 do 16 tisoč udeležb nikih na Bledu. Partijski interes je vendar nad resnico! Pa vnirao se h kmetskemu prazniku. Splošno mnenje vseh je, da je bil letošnji kmetski praznik znatno večji od lanskega. Je to pomenljiv in za nas naprednjake tudi razveseljiv dokaz, da prihaja med kmet* sko ljudstvo iztreznjenje in da klerikalci nazadujeo. Seveda nočemo s tem reči, da bi bili klerikalci že na tem, da popolnoma propadejo, ker predobro poznamo moč nji* hove duhovniške organizacije. Toda kleri* kalno napredovanje je neutajljivo in če bi bile takojšnje volitve, potem bi doživeli kle* rikalci prenesečenje leta 1920. Se en moment bi povdarjili s kmetske* ga praznika. Udeležbo Hrvatov in Srbov in pa splošno povdarjanje potrebe ujedinjenja vseh jugoslovenskih kmetov. Z orirom na silno razočaranje, kl ga je z Radićem do* živel hrvatski kmet, vidimo možnost, da stanovska kmetska stranka na Hrvatskem popolnoma likvidira radičevščino. In zato se ne obotavljamo izjaviti, da nam je v tem pogledu enotna jugoslovenska kmetska stranka simpatična. Zlasti še, kadar bo ta vseskozi patriotična, kakor so dokazali to oduševljeni vzkliki kralju, ki smo jih čuli. na kmetskem prazniku. Po pestrem in slikovitem sprevodu na* rodnih noš je otvoril v prostrani Zaki po* sestnik Ažman kmetski tabor. Po kratkem pozdravu gostov je predlagal, da se pošlje kralju in vsej kraljevski hiši udanostna br* zojavka, čemur je zbor z navdušenjm pritrdil. V toplih besedah se je nato spominjal pokojnega Gustava P i r c a in pozval zbo* rovalce, da mu zakličejo trikratno: Slava! Kot prvi od gostov je govoril zemljo* radniški poslanec Dušan Dimitrijević, met patrioti poznan kot komitski vojvoda Dule. Njegov govor je bil programatično zelo zanimiv in je naredil najboljši vtis. — Za njim je govoril bivši poslanec M r m o* 1 j a, ki je označil cilj naših »kmetijcev« sledeče: Najpreje ustvariti stanovsko orga* nizacijo podeželnega ljudstva, nato pa se preko nje zvezati z vsemi ostalimi delov* nimi slogi naroda, ročnimi prav tako kakor duševnimi in rešitev naroda ter države bo dosežena. Temperamentni govor Mrmolje je imel popolen efekt. Za obtnike je govoril g. O g r i č iz Novega mesta. Opozarjal je na zle posledice, ki jih je rodila narodova zmota, da je vodil klerikalce in ko je pred* stavil zborovalcem klerikalno avtonomijo • kulukom in novimi davki, so imeli »romarji«, da govorimo z »Jutrom«, klerikalne poli* tike dosti Kot zadnji je govoril, nad vse viharno pozdravljen, minister n. r. Ivan P u c e 1 j. Po zelo posrečeni polemično ironični pri* meri s katoliškim shodom je pojasnil vzroke, ki so povzročili padec SKS pri marčnih volitvah. Konstatira! je dalje, aa je padla z volilno zmago na SLS vsa odgovornost in da odpade vsak izgovor na koga drugega. Povdarjal je dalje, da je stopila SKS z vse* mi 'slovanskimi kmetskimi strankami v zvezo. Treba je samo, da vztrajajo vsi v boju in da ni' dar ne klonijo duhom — in zmaga bo gotova. Ko se je nato zahvalil predsednik Ažman vsem, ki so pripomogli k uspehu kmetskega praznika, je bil shod končan. O dirki in rezultatu tekme narodnih noš pa prihodnjič. XXXIV. glavna skupščina CMD. Velike narodne slavnosti v Ptuju. — Nove naloge kulturnega nacijonalizma na naši severni granici. CMD in Jugoslovenski Ptuj sta v soboto 8. sepi. na najsrečnejši način proslavila 15-letnico dogodkov, ki tvorijo svetel In časten odstavek novejšega slovenskega nacijonalizma. Znani so »ptujski dogodki« 13. sept 1908., ko je nemčurska druhal navalila na mirne skupščinarje CMD ter z brezmejno surovimi nasilji hotela preprečiti njihov posvet za zaščito slovenske narodnosti in za povzdigo njenega kulturnega napredka. Janičarski elementi so napadli cvet naših narodnih žena in naših razumnikov in zadeli v živo narod sam in njegove najsvetejše ideale. Vsa Slovenija Je tedaj vzplamtela v pomlajeni domovinski ljubez-nI In se dejansko pripravila na revolucl-jonarne sanje Jugoslovenske državne svobode. Kaj bi bilo bolj naravnega, kakor da se ob obletnici sramotnih dogodkov preteklosti pomete z nemčurskimi ostanki na svobodnih tleh naše narodne države?... Plemenita ln blaga naša narava je še enkrat izpregledala ln se rajši posvetila resnemu skupščinskemu delu ter radostnim manifestacijam nacijonalne in državne ideje, kakršnih Ptuj še ni doživel. V povorki teh naših nedolžnih otročičev, sokolskih bratov in sester, dozorelih mož, narodnih žena, vojaštva, zastav, nacijonalnega občinstva si začutil rodoljubno in iskreno srce našega štajerskega naroda, ki se zaveda svoje materinske grudi, svojih velikih narodnih borcev ter zlasti velike države in nacije, za katero bo moral vršiti najodloč-nejšo granično službo. Tudi priroda Je priskočila tem slavljem na pomoč in pričarala Ptuju, množicam in sktrpščinarjem krasen jesenski dan ter pokazala košček jugoslovenske zemlje, ki ga bo treba čuvati z mečem in s kulturo, z najmočnejšim utripom domovinske ljubezni... CMD je storila srečen sklep, ko je odredila svojo XXXIV. glavno skupščino v Ptuj in na ta način na izpostavljeni točki naše severne meje izzvala velike narodne manifestacije. Priprave ptujskega narodnega prebivalstva so bile kar najsijajnejše. Mnogo je bilo starih skupščinarjev, ki so prihiteli v Ptuj, kjer so morali pod dojmom iskrenih manifestacij z rosnimi očmi zreti v preteklost In občutiti lepoto današnje svobode in gospodstva. Iz LJubljane je vodstvo CMD s temi starimi skupščinarli ter z veliko skupino udeležnikov odpotovalo z Jutranjim vlakom, jemajoč na vseh večjih postajah nove došlece. Častno so bile zastopane ljubljanske ženske podružice, šent-peterska In šentjakobska, železničarji, trboveljska ženska podružnica Itd. Ljubljanske dame je vodila prvoboriteljica slovenskega narodnega ženstva ga. Franja dr. Tavčarjeva, ga. notarjeva Ema Pleiweis je zastopala novomeško podružnico. V Gre* belnem je vstopila v rezervirane ln z narodnimi zastavicami ozaljšane vozove ga. PodkrajŠkova. Veličasten sprejem na ptujski postaji. Na ptujsko postajo je vlak zavozll ob pol 11. s polurno zamudo. Ginljiv prizor. Na peronu dolge vrste iolske mladine, dekleta v narodnih nošah, ptujski Sokoli v krojih, moški in ženski naraščaj, predsedstvo podružnice CMD, zastopniki vlade, župan g. Lozinšek, podžupan 4. Blažek, mestni komandant podpolkovnik Blažek z majorjem Živanovićem in drugimi oficirji. Orjunaši, v ozadju in pred postajo pa veliko število narodnega občinstva. Godba je zaigrala »Hej Slovani«, na izstopajoče zunanje ude-ležnike se je vsulo cvetje in damam so se Izročali šopki cvetic. Viharnih ovacij ni hotelo biti konec. Slavnostne goste je v imenu ptujske podružnice CMD pozdravil njen tajnik g. dr. Tone Gjpsak, ki ie z izbranimi besedami opisal pomen dogodkov 13. sept. 1908., njih zvezo z ljubljanskimi žrtvami Lundrom in Adamičem ter s splošnim slovenskim nacijonalnlm pokretom. Z ujedinjenjem in osvobojenjem smo sicer maščevali žalostne dogodke in žrtve preteklosti, toda sedanjost nam nalaga ustvariti na severu nacijonalno jako in čisto državno mejo. V tem ozlru treba obračunati z Nemci, oziroma nemčurji. ki se ne zavedajo svojih dolžnosti do nas Slovencev in ki znova dvigajo izzivalne glave.* Vsem zunanjim skup-ščinarjem želi prisrčno dobrodošlico, pozdravlja podpredsednico CMD In prvoborl-teljico slovenskega ženstva gospo Tranjo dr. Tavčarjevo, ministra n. r. dr. Žerjava ter ostale udeležnike. Ptujski župan g. Lozinšek je goste pozdravil v imenu občine, šolskega sveta In prebivalstva ter izrazil Željo, da ohranijo Ptuj v prijaznem spominu. Učinkovit je bil govor g. Bla?ka, ki Je kot prvi narodni podžupan pozdravil goste v slovenskem Ptuju. Za pozdrave se ie zahvalil prvomestnik CMD. vlad. svet. g. Se-ekovič. naglašujoč svojo posebno zadovolj« nost, da veljajo te veličastne ovacije šolskim in kulturnim idejam CMD. Povorka po mestu in pozdrav pred »Narodnim domom*. Ob zvokih nacijonalnih koračnic se Je nato podala povorka gostov, Sokolov, šolske mladine, vojaštva ln številnega meščanstva po glavnih ulicah do zgradbe Narodnega doma in Narodne čitalnice. Ptujski ulice so odmevale od ovacij državnemu edinstvu, kralju, prestolonasledniku, kraljici, Jugoslaviji, CMD, hiše so bile ozaljšane s cvetjem ln zelenjem, raz oken je prebivalstvo obmetavalo sprevodnike s cvetlicami, na straneh je prebivalstvo tvorilo gost špalir čuli so se klici proti nemčurjem, mladina je popevala narodne popevke. Povorka radosti ln svobode,, kakršno si more zamisliti Čisto ln nepokvarjeno slovensko srce. Pravo čudo, da radost in proslava ni omagala pred gnavom nad sramotnim nemčurstvom in nekoliko po zasluženju ohladilo zopetno germansko prepotenco. Kar ni bilo v sobato, se lahko dogodi v bodoče. Povorka se jt ustavila In razvrstila pred Narodnim domom ln čitalnico, kjer se Je hotelo XXXIV. spominski skupščini dati v starih in tesnln* sobanah posebno pijeteto in rodoljuben sijaj. Tu Je skupščinarje pozdravil predsed. narodne čitalnice gimn. ravn. dr. Josip Kom-Ijanec t nastopnim govorom? V Imenu Narodne čitalnice fn NaroiJne« ga doma, v katerih so se shajali ln se sha£ jajo ptujski Slovenci, kar najiskrenejše po* zdravi jam velecenjeno vodstvo ln skupščU narje Družbe sv. Cirila in Metoda. Skromen le naš Narodni dom v primeri z druglmf Narodnimi doml. Ali po svoj! važnosti, po* svoji zogdovlnl ne zaostaja za drugimi Narodnimi doml. Iste prilike in Isti vzroki, radi katerih so ustanovili naši rodoljubi Družbo sv. Cirila In Metoda, so prisilile nekoliko prej tudi ptujske rodoljube, da so si pridobili svoj dom. Tn ta dom je bil pocJeJ ognil-šče. okoli katerega so se zbirali In ob katerem so se ogrevali za narodno delo domaČi rodoljubi. Bil Pa je tudi trdnjava, ob katero so se zaganiali sovražni valovi naših narodnih nasprotnikov. Hoteli so na* uničiti, vdržali smo njihove navnle. Družba sv. Cirila in Metoda je takoj po svoji ustanovitvi uvidela veliko važnost nr»?e severne narodne postojanke. 2e svojo tretjo veliko skupščino je leta !«W priredila v Ptuju, Čez 20 let Je !. 190* v đrutfč pohitela ▼ Ptuj, da nas utrdi in okrepi v na rodnem delu. In danes prihaja v tretje. L. 1888. Je b*a družba še malo, nerazvito dete. Nasprotnik! še niso bili spoznali njenega pomena. nj:-n* moči. Zato so io takrat pustili v mirt?. rr*> pa je L 1908 v drugič prišla v Ptuj. Je ni*»"«% uspešno delovanje Že bil spoznal na5 narod*-ni nasprotnik, ki se je bil med tem tudi ojn-čil in zaprisegel slovenstvu narodno smrt. Po stranskih ulicah, obkoljeni od nemških policajev In divje tuleče druhali. ki je de-ianski napadala rrirne skupščinarje, so šele mogli ti priti v Narodni dom. katerega so nahulskanl in podivjani nem*kutarj! in gwv sili-Nemci ves dan kakor divji barbari pravcato oblegali. Ne bi bili takrat mislili, da se bodo razmere po 15 letih tako izpremenlle* Mesto zastav, ki so oznanjale kri in erm> Claude F^rrčre — prevel Miran Jarc: iziranci. Roman. 28 Lahko noč, tovariš moj, glejte, da vas doleti mora, to je najboljše, kar se vam utegne pripetiti.« »Greste tako zgodaj domov?« »Saj ni zgodaj. Ali veste, da sem vsako jutro že ob petih na jahališču? Nič boljšega ni pred dnevnim delom. Lahko noč.« Torral se je porogal: »Vaše življenje je lepo. Kljub svojim milijonom morate zdaj še nezaspani v postelj, prav zdaj ko bo mesto oživelo.« Bankir se je okrenil. »To je stvar okusa,« je odvrnil. »Vi spite po dnevi, jaz po noči. Ali se vam zdi to tako neum- Ijivo?« »Ne,« je dejal inženir. »Toda jaz delam, da živim, vi pa živite, da delate, to sc mi zdi neumno!« »Zelo obžalujem,« je Odvrnil Malais hladno, »toda saj mi boste dovolili, da tako nadaljujem, kajti to mi je v veselje. Kaj hočete! Vzemite me takega, kot sem, ali me pa pustite! Jaz nisem tak civiliziranec kot vi: moje življenje je enovitejše in sčrtano kot papir za note; zaslužim denar in spim Pri svoji ženL« »In ji delate otroke.« »Kadar utegnem.« Pogledala sta se z nasmehom medsebojnega zaničevanja. »Pravzaprav,« je nasmeboval Malais, »je to premoč mojega plemena nad vašim. Vaše bo izumrlo, moje pa trajalo.« »Ponos civilizirancev,« je dejal Torral. »je v tem, da nimajo naslednikov. Naloga je Izvršena, čemu je še treba delavcev?« »Ponos norcev.« »Vi me imate menda za norca?« »Da... celo za škodljivca.« Toral je zmignil z rameni . Malais ie odšel Frierce je molče prižgal drugo cigareto. Inženir se je okrenil k njemu. »Greš?« »Kamor hočeš.« Odšla sta skupaj. Fierceovi pijastri so žven-ketali v njegovem težkem žepu. Pomislil je — ne brez otožnoeti — da mu dobitek ni dodelil nobenega veselja. »Dva, tri tisoč pijastrov,« je modroval sam pri sebi, »s tem denarjem bi pri običajnem ceniku žensk poplačal krče celega polka-. . .« »Kam pa greva?« je vprašal TorraL »K vragu! Kako nesmiselno je življenje!« XII. rierce se je s čelom naslanjal na izložbeno okno trgovine z dragulji in zlatnino. Iskal je pripravno škatljico za lepotičje. Toda izložba je bila prebogata. Tu je bilo vse preveč prstanov in za- pestnic, vse preveč one drobne kitajske srebrnine, ki jo izdelujejo v Hong-Kongu: med lesketajočiml se čašami, skodelicami, podstavki in vrči ni opazil Fierce zaželenega predmeta. Vstopil je v prodajal-nico. Naproti mu je prišla Židinja Fernanda, slovita po vsem Saigonu, in ga pozdravila z obzirnim smehljajem. »Zapestnico bi rad,« je dejal, »obroček iz zlata in smaragdov; te dni sem ga videl v vaši izložbi.« Nenadoma je nekdo odprl vrata in na pragu se ie pojavila visoka Malaisjeva postava. 2e dva dni ni videl Fierce bankirja — odkar sta zadnjič igrala poker. »O,« je dejal Malais zelo domače, »vi tukaj? Stavim kaj, da kupujete igračko za Liserona.« Poklical je Židinjo, ki je iskala med škatljicami. »Fernanda, kaj je z mojo pahljačo? Upam, da je zdaj že gotova!« Okrenil se je k Fiercu. »Darilo moje žene gospe Abel. Povejte ml, če je okusno . . .« Fierce je občudujoče vzel pahljačo v roko: »Presneto! Ta pa je lepa! Kje pa ste nakradli ta peresa?« Pahljača Je bila iz marabuja in bisernice. V ročaj je bila vrezana zlata trta, na kateri so viseli grozdi s črnimi biseri. »Veste kaj?,« se je Fierce nasmehnil, »ta trta je neobzirna: priča o napitnini.« »No. in ta zapestnica, o čem pa priča ta?« Zapestnica je bil zelo težak in z velikimi dragulji okrašen obroček, kot ga nosijo sužnje. Židinja je prečitala na listku napisano ceno: dva tisoč pijastrov. »Izborna vloga za predvčerajšnji dobitek.« Fierce se je smehljal. Malais se je potrkal po čelu. »Že vem!- To gre v ulico Chasseloup - Laubat, ta zlata skrinjica z dragulji.« Fierce je delal, kot da ne razume. »Ulica Chasseloup? . . .« »E, saj niste tako nedolžni! H gospe Aiietti.« »Prosim vas,« je začel častnik s trdim glasom. Malais pa je zmajal z rameni. »Dragi moj, nikar se ne vznemirjajte po nepotrebnem, sicer bo Fernando napadel smeh. Tu je vsaka obzirnost odveč . . .« Fierce se je domislil Mevil in je sklenil, da no bo zanikaval. »Vražji človek! Odkod pa veste to?« »Ker ste vi že dvajseti, ki se mu je primeril ta dogodek.« Malais je pogledal na uro in se vsedel. Gotovo je imel čas za kramljanje. »Dvajseti« je začel, »no, pa ste v prav tipični družini. To io moji stari znanci: Arietto sem srečal v Numeji. to je bilo prtd osmimi lati. Tedaj sta bila novopo ročen ca in njihov medeni mesec je bil grenak; prav nič se nista čislala, ker se nista poznala, toda kmalu sta se spoznala.« < v sntrt, yw "danes pozdravljajo zastave, ti oznanjajo mirno nedolžnost in medsebojno ljubezen, združeno z upanjem na boljšo bodočnost. Današnji prihod naj znači konec prejšnji dobi in začetek boljši prihodnjostll »V tem smislu nam bodite dobrodošli! Godba jt zaigrala narodno himno In med novimi ovacijaml so se skupščinarji podali v gornjo dvorano, ki so jo s domačini £r«d napolnili do zadnjega kotička. Glavna skupščina CMD. i'. Cb % na dvanajst je prvomeitnlk" CMD g. Senekovič otvoril XXXIV. glavno skun-Sčino CMD In pozdravil zastopnike vlade, vlad svet. dr. Vodopivca, okr. glavarja dr. Pirkmajcrja, dr. Žerjava, zastopnika Gospo-svetskega Zvona dr. Oblaka, gospo Svetce-vo, sestro pok. matere slovenske dr. Dim-nlkove gdč. Bavdekovo In dr. Spomnil se Jt sramotnih dogodkov pred 15 leti ter s posebno radostjo konstatlral, da se med prisotnimi nahajalo tudi tedanje »žrtve«. Skupščina je s splošnim pritrjevanjem sprejela predlo*, da se odpošlje kralju ob radostnem dogodku v kraljevi hiši udanottno brzojavko. Nato je nadaljeval nastopno: Nagovor prvomestnika. Velecenjenil V Ptuju Ima naša družba tretjič svojo veliko skupščino. Prva je bila 29. julija 18S9., po tretjem letu družbenega obstanka; druga, ki Vam je gotovo še v dobrem spominu, dne 13. septembra 1908. — V svojem pozdravnem govoru na prvi tukajšnji skupščini je prvomestnik gosp. mon-signor Tomo Zupan govoril te-le besede: »Prihiteli smo danes med Vas Štajerske Slovence, s srcem, kot je hrani v sebi vsak dober človek. V Ptuju zbrani zastopniki vsega slovenstva bi se danes radi posvetovali _o slovenskih šolskih potrebah.« Po teh besedah gosp. Tomo Zupana se Je CMD vedno ravnala. Ona je želela spo-razumljcnje z državljani vseh narodov; za svoj slovenski narod pa je zahtevala možnost, da se njegovi otroci šolajo v mater-nem Jeziku, da ta jezik ljubijo, da ostanejo zvesti sinovi svoje očetnjave. Nasilnost kateregakoli naroda proti drugemu naredu je nekaj protikulturnega, kajti vsak narod ima pravico do lastnega razvoja. V bivši Avstriji Je bila ravnopravnost njenih narodov v osnovnih zakonih predvidena. Pa to je bila samo teorija. Med teorijo in prakso je zijal prepad. Mnogi izmed nas se še dobro spominja, koliko napora Je bilo treba vsakikrat, če je hotel doseči le trohico v zakonu priznane in zagotovljene ravnopravnosti. Nemec in Lah sta nas povsodi tlačila k tlom. Nemci so proti nam ustanovili svoj »Schul-vercin« in »Sudmarko«, Italijani svojo »Lega nazionale«. Schulverein je po Slovenskem leto za letom ustanavljal nemške otroške vrtce in ljudske šole, v katere je, ker pristno nemških ni bilo zadosti, s podporami in s pritiskom na starlše lovil slovenske otreke; Sudmarka pa Je začela po Slovenskem naseljevati Nemce in Izpcdrl-njevatl domačine Slovence Iz njihove očetovske grude. V svoji prevzetnosti in nadutosti so se Nemci Že bahali. da čez 50 let 5ae bode nobenega Slovenca več na svetu. Kot protiutež nemškemu »Schulverei-Hti« in »Legi nazionale* smo si Slovenci ustanovili svojo Družbo sv. Cirila In Metoda, ki Je sprva razpolagala le s skromnimi sredstvi. Eno pa moram tukaj povdaritl, na je CMD v svoje zavode sprejemala In Še foanes sprejema le otroke slovenske narodnosti, ne pa Nemcev in Italijanov ali Madžarov. V tem oziru se naša družba častno m bistveno razločuje od šolskih' društev naših sovražnikov. Ko so Nemci zapazili, da CMD navzlic svojim skromim sredstvom deluje z lepimi uspehi in da se njen delokrog širi od leta 'do leta, so sklenili CMD uničiti, če ne dru- fače z brahijalno silo. Ta sklep so prvl-rat izvršili 13. sept. 1908, ko ie- družba Imela svojo skupščino v Ptuju. Ker ptujski Nemci in nemškutarji niso zadoščali, so Jim moraH priti na pomoč nemški d'jakl iz Gradca. Me bodem popisoval, kako so ti ljudje na predvečer skupščine pcbill šipe v Narodnem domu, kako so drugi dan na skupščino prihajajoče ljudi psovali, napadali In celo pretepali: povd?>nam, da nismo Imeli nikogar, ki bi nas ščitil. Kdo pa so biti ti pretepači? Ptuiski nemškutarji in nemški vse-toCiliščniki iz Gradca, ki bi morali tvoriti elito nemškeza naroda, tistega naroda, ki povsod z veliko samozavestjo povdarja svojo visoko kulturo. Ali Je to dostojno, če narrd, Iri hoče v kulturi prvnčiti med narodi, malemu narodu z br?rtijalno silo brani njegov Kulturni razvoj? Opravičeno trdim, da Je to bil sramoten čin za nemški narod. Mi Slovenci, ki smo od Nemcev že toliko pretrpeli, imamo povoda dovolj, da se danes po 15. letih zopet spominjamo tega pobalinstva na mirne slovenske ljudi in da zoper tako Sostcpanje protestujemo. Iz krščanske IJu-eznni in kot kulturni ljudje hočemo opustiti vsako misel na maščevanje. Danes ne Tečem drugega kakor: Sramota nemškutar-Jem in njihovim nemškim zaveznikom, ki so povzročili ptujske dogodke-. In posledice teh ptujskih' 3ogocTcov$ fcflo so žalostne in vesele. 2aIostne posledice so bils septemberski dogodki v Ljubljani, ne rad! teta ker Je slovensko ljudstvo lasno izrazilo svoje ogorčenje nam nemškimi in nemškutarskim pobalinstvom, marveč radi tega, ker sta pri teh demonstracijah dva nadepolna mladeniča Izgubila žlvw jjer.je. K veselim dogodkom pa prištevamo 'dejstvo, da se je po vsej Sloveniji zbudilo vel'ko zanimanje za CMD, vsled česar Je Ista bila v stanu razvijati dosti Intenzivnejše delovanje, ki se Je pokazalo v prvi vr-stl v Trstu in na Goriškem. Ko bi ne bilo svetovne vojne, bi danes Imeli v družbenih ctre^kia vrtcih ln ljudskih šolah čez 10.000 otrok. Razpad Avstrije In ustanovitev Jugoslavije sta dala povod, da se je druZba morala nekoliko preorijentirati. Vsi primorski V Trstu se Je sestavil poseben EonsordJ ca slovenske šole, ki si je od italijanske vlade izposloval dovoljenje sa otvoritev pei otroških vrtcev in po eno deško in eno dekliško osemrazredno ljudsko šolo. Na Koroškem imajo družbeno šolo pri Sv. Ru-pertu šolske sestre v najemu. Koroško šolsko društvo v zvezi s šolskimi sestrami Je doslej brezuspešno prosilo, da se sme zopet otvoriti slovenska šola, daslravno so seda) že zdavna izpolnjeni vsi pogoji, katere je stavila celovška šolska oblast Slovenci v Gorici imajo svoj Šolski dom. Kar zadeva razmere v naSi kraljevini, se je sprva dozdevalo, da postane družba nepotrebna, a kmalu smo prišli do drugega prepričanja. Ob nemško avstrijski meji in v Prekmurjn Imamo mnogo šol, ki so popre-Je bile aH nemške, ali nemškutarske aH madžaronske. Te šole nimajo slovenskih učil in knjižnic; šolske stavbe so bolj ali manj zanemarjene. Prebivalstvo pa novfm šolskim razmeram ni naklonjeno ter noče skrbeti za šolske potrebščine. Ponekod se javi tudi vnanji vpliv za vzbujanje nezadovoljnosti v novih razmerah. Družbenemu vodstvu prihajajo venomer prošnje za podpore v šolski zadevah, katerih ne more doreči. Tako ima CMD tudi tu zelo obsežen in važen delokrog In sta nje nadaljnji obstanek In razvoj nujno potrebna in sicer tem bolj, ker se nemštvo zopet začenja šopiriti. Dobrotniki. Od lanslce velike skupščine do danes Je netismilejna smrt Iz naše srede pobrala dokaj naših podpornikov. Navesti hočem tukaj tiste, kateri so za CMD posebno požrtvovalno delovali: dr. A. Lisjak, zdravnik v LJubljani; Miško Relcher, trgovec v LJubljani, ki Je družbi zapustil 250 D; Henrik Debevc, bančni ravnatelj v Ljubljani; gdč. Ljudmila Milost, učiteljica na družbeni šolJ v Trstu; ga. Adela BaloK, dolgoletna bla-gajnlčarka, ozlr. pdopredsednfca podružnice na Jesenicah: ga. Marica Kette, trgov, soprog v Ljubljani, ki Je bila zelo vneta za CMD; ga. rTma Gorišek roj. Petelin, vdova v Rušah, bila je v odboru vseh tamošnjih narodmh društev in predsednica ruške ženske podružnice; Ivan aMnkoč, veletrzovec in posestn;k v Trsta, pokojnik Je bil iz znane narodne rodbine Mankoč ter je za slovenske tržaške učence In za Slovence v Trstu pri vsaki priliki veliko žrtvoval. Njemu v spomin je rodbina poklonila CMD 5 tisoč dinarjev; dr. Tvan Tavčar, odvetnik, bivši poslanec in ljubljanski Župan, družbin častni član In prvomestnikov namestnik", knj'ževnik tid.. za nas. ki tako občutno potrebujemo velikih mož, je dosti prerano umrl, njemu v traje spomin Je družba usta novila dr. Tvan Tavčarjev sklad, za kare-reza se ie do danes nabralo čez 40000 D; g. Alojzi] Schrev, lesni trgovec v Ljubljani; Tomo zorli, notar v Podsrradu. ki je družbi volil dve tretjini in Dn.žbi sv. Cirila in Metoda za Istro eno tretjino svojega malega premoŽenja; ga. Amalija Jugovfc, posestni-ca v Krškem, ki Je družbi volila 1.500 D; g. Josip Perdan, veletrsovec v Ljubljani, pokojnik' je bil založnik družbenih vžigalic s po vsej Sloveniji dobro znanim geslom: »Mal položi dar — Domu na oltar«. Vedno se je trudil, ca jih Je kolikor mogoče mnogo razprodal, kar mu je po razpadu Avstrije povzročilo mnogo potov, truda in stroškov. CMD je prejemala leto za letom iz prodaje teh vžigalic prav lepe dohodke. Bil je blag človek, ki tudi v zadnjih urah svojega življenja družbe ni pozabil, marveč isti po svojem družabniku nakazal lepo svoto 10 000 D. Ferdinad Roš?: Janko Knkasnvič-StibiJ. polkovnik; Fran Arko. posestnik in bivši dež. poslanec v Postojni; Janez Klemenčič. višji ro^tni kontrolor: slovenska mati dravske 'doline ta. Marija Pahernik. Vsem naštetim in vsem Srugim tekom leta umrlim prijateljem in podpornikom CMD ohranimo trajen, hvaležen spomin. Vas časli*i, pa vljudno vabim, da v znak sožalja blagovolile vstati s svojih sedežev. Sledili so cfiofielni pozdravi dr. Vodo-Tfvca v imenu pokrajinske uprave ln dr. Pirkmajerja v hncmi okrajnega glavarstva. TaJnlVovo poročilo. Ni to je prečiral družbin glavni tajnik Inž. Janko Mačkovšek nastopno tajnlkovo poročilo: Ptujski dogodki, ki so se vršili pred 15 leti ob prflfki glavne skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda, so toćU} med narodom s?len in odločen odpor proti nemškemu nasilni. Takratni tajnik dr. Žerjav 4e ob prvi obletnici označil ono dobo v svotern tajniškem poročilu točno in jasno, rekoč: »Leto, ki prereka cd zadnje C. M. skupščine v Ptuju, bode za vselej s častjo zapisano v ztrodovini našega naroda. Izza leta 1848 In dobe narodnih taborov ni stopila narodna zavesi Slovencev na t?ko elementaren način v ospredje. Tedaj se je (pokaralo, kako ljubi naš narod svojo šolsko družbo. Po 13 septembru je odmevalo po vsej domovini Osmino velike skupščine smo praznoval! v Ljubljani ob krvi ustreljenih mučen*kov Rudolfa L o n d r a fn Ivana Adamiča. Kot nepolitičnemu društvu, ki nam preži c. kr. vlada za vsakim korskom, nam ni dovoljeno da C. M. družba javno izrazi svoje mnenje in občutke. To pa bi bilo tudi nepotrebno, saj vsi vemo, kaj smo si zaprisegli ob grobu Lundrovem fn Adamičevem.« Danes lahko odkrito rečemo, da so pomenjali ljubljanski septemberski dogodki tik na predvečer bosanske aneksijske krize afront proti takratni državi. Takoi v prvem momentu je soglasno odjeknilo v vseh naših krajih in pokrajinah. Lubljanske september-ske žrtve niso bfle zaman, revolucljsko gibanje je mahoma napravilo silen korak naprej. Od znamenitega leta 1908 se val opora nI več pomiril, dokler nam nI svetovna vojna v naših dobrovoljclh, ki so umirali na dobrudžških poljanah fn na Kafmačka-larra, v mladinskem apostolu Endlicharju pokazala kam In kako, dokler nam niso ju-in goriški ter še nekoliko kranjskih Slo- denburškl, muravskl radgonski In kotorski vencev j« prišlo pod Italijo, večina koroških Slovencev pa pod Avstrijo. Tem preti velika nevarnost, da se raznarodljo In to junakf-mrčenikl vsaj deloma odkupili našega Toostva s kvolo krvjo. Tudi naša družba Je v dobi po ptujskih dogodkih doživela te© preje, £e_ Mbgđg jmjUjftgTlD^ mnmp feioj^p. yknJb žlti predvsem v dobro upornosti In kljubo-valnosti naših ljudi proti takratnemu stanju, čeprav je največja slovenska stranka takrat javno pobijala hi smešila Družbino stremljenje ter danes stoji brezbrižno ob strani. V pričakovanju konca svetovne vojne se je na glavni skupščini 1. 1918. izrazila misel, da bo Družba v kratkem svojo dolžnost dovršila, kajti v lastni svobodni državi naj bi bilo Drufblno delovanje odveč. To naziranje Je bilo napačno, kajti prišlo Je drugače. Veliki kosi našega ozemlja so ostali zunaj naših državnih meja; a ko je naš Kras in Primorje ostal Izven naših mej radi tuje premoči In krivice. Je naša Koroška pisala sama svojo usodo. In ravno izguba tužne Koroške ram vsak dan Jasno kliče, kako pogrešno mislijo oni, Id so mnenja, da Je njena naloga dovršena; ravno Koroška nam Je jasen dokaz, kam dovede narod potujčevalna vzgoja. Zato mora biti največja naš skrb, da ohranimo vse naše postojanke vsaj take, kakršne Je naša generacija prevzela. Nas vse mora navdajati trdna zavest, da so naši bratje tam preko podpore potrebni In sicer Izdatne. Žalfbog se slišijo še vedno glasovi, ki kažejo popolno neumevanje težkih nalog, ki jih mora Družba vršiti. Naloga Družbe ni bila nič manjša v preteklem letu kot pred 15 leti, ko se Je polagala glavni skupščini v Ptuju. Pač pa Je sedaj bilo vodstvo v veliko večjih neprlllkah, kako Izpolniti svojo dolžnost napram obstoječemu ter se o novih večjih ustanovah sploh nI moglo razpravljati. Nastopa pa še nova naloga za našo družbo, ki ni manj važna. Resnica je, da je pričelo nemštvo v naši državi predrzno dvigati glavo, posebno na severni meji. Isto velja za Madžare v Prekmurju, kamor sega tudi delokrog naše družbe. Na Družbo Je prišlo že več kllcov na pomoč, ki se je vedno odzvala, kolikor je bilo v njenih močeh. Šole sicer že obstojalo, aH ljudstvo Je še zelo pod vplivom naših narodnih nasprotnikov. Ubožne šole ob severni meji je treba podpirati z učni, Izpopolniti Jim treba šolske knjižnice, kt so po večini zelo šibke, ako sploh obstojajo. Dela je obilo torej tudi v naši državi, kajti ne le na državni upravi, marveč na vseh leži dolžnost, da našo mejo ob Dravi In Muri moralno In narodnostno podpremo, fortiff-ciramo. da bi svoj namen dosegla, potrebuje Družba krepko podporo svojih podružnic. Imamo doka! podružnic, ki naj bi bilo s svojo živahnostjo In žllavostjo vzgled mnogim drugim, ki spijo. Preteklo leto Je delovalo 83 podružnic. Vodstvo ie z mnogimi podružnicami stopilo v stik potom svojega odposlanca In Jih Informiralo vsaj v glavnem o dem Družbe. Uspehi so se pa dosegli predvsem s pomočjo našega narodnega ženstva in ko končujem svoje poročilo, se poleg podružničnim odborom ln časopisju, katero je radevolje prinašalo Drufbine vesti, moram zahvaliti ravno našemu vrlemu ženstvu za dosedanje delo z željo, da rodi to delo v bodoče še obilnejši sad. Blagajnikovo poročilo. DruŽbfn blagainrk, notar Aleksander Hudoverni k je podal sledeče poročilo: Denarni promet naše družbe v preteklem letu ni bil ugoden, kakor bi moral biti z ozirom na eminentno narodno poslovanje naše Družbe. Družbeni prejemki znašajo 799.759 Din: (21 561 Din manj nego leta 1921.) izdatki 1,059.699 Din (proti 869.119 D L 1921.) Izdatki prekašajo tedaj dohodke za 259.940 D. Za kritje teh izdatkov se je deloma vporabilo skupilo za prodana posestva v znesku 326.605 Din. Podružnice so boli Intenzivno delovale, ter prispevale 128.920 Din. Prvenstvo gre šentpeterski ženski podružnice v Ljubljani, ki Je nabraia 24.556 Din, šentpeterska moška podružnica v LJubljani Je prispevala 8672 Din.; šentja-kobsko-trnovska v Ljubljani 6635 D, mariborska moška 4S81 D, podružnica v Gro-belnem 4578 D, žen. podr. v Novem mestu 3550 D. podr. v Raihenburgu 3276 D, podr. železničarjev 3191 Din, ženska podružnica v Mariboru 2885 D, podr. v Vel Laščah 2624 D, ženska podružnica v Celju 2540 D, podr. v Ljutomeru 2433 D, In moška podr. v Celju 2156 D, Za to Intenzivno delo se tem podružnicam Iskreno zahvaljujem. Naj bodo v spodbudo drugim našim podružnicam. Za narodni kolek In razglednice še vedno nI pravega zanimanja, pač pa je vrgla prodaja računskih listkov 11.745 Din. (9331 Din ver nego 1. 1921.) Za obrambni sklad se Je nabralo 3063 D. (24.317 Din manj nego L 1921.) Izdatki za ljudske šole in šolske vrtce so znašali 949.Ž54 D. Izdatki te vrste so vsako leto večji ter prekašajo one z leta 1921 za 158.050 D. Gotovo Je, da bodo ti izdatki pri sedanjih našTh razmerah vsako leto večji, zato si bo^ morala družba preskrbeti nove vire dohodkov. Da se ovekcvečl spomin na našega nepozabnega podpredsednika dr. Ivana Tavčarja je ustanovila družba ob njegovi smrti dr. Ivana Tavčarja sklad, kateri naj služI v prvi vrsti za podporo onim šolam, ki so bile dr. Tavčarju najbolj pri srci. Za ta sklad se je doslej nabralo "43.022 Din. Gospoda I Ml zborujemo danes na nekdaj najbolj ogroženih slovenskih tleh. Nemci so. vedeli ceniti slovenski Stajer. ln vedeli so, da čez to zemljo vodi pot do Adrlje. Sodili so pa tudi pravilno, da danes ali Jutri pade še Kranjska, če si osvoie slovenski Stajer. Da germanizacijo pospešijo so stavili na obmejnih krajih nemške šole, v katerfl) so potujčevali našo deco, naseljevali Nemce Iz rajha in Sudmarka Jo dala milijone za odtujitev naše gemlje. NI čuda, da Je bila temu nasilnemu germanizovaniu trn v peti naša šolska družba, ki je skušala paralizirati delovanja nemškega šulverefna In Sfldmarke. Vsem Vam je ie v spominu nastop Nemcev proti nam pred 15 leti. Hvaležni smo Jim danes za ta Izbruh podivjanosti, ki je rodU v na!?h krotkih slovenskih dušah prvi odpor. Prišli so septemberski dnevi, v katerih Je tekla v Ljubljani nedolžna slovenska kri. A ti dnevi so osvežil! našo slovensko nrav, odprli so nale o£i. Prišlo pa Je, kakor Je moralo priti. Padle so vse nemške trdnjave, M jm M oholi Nemec gostavU da. nas odtuji in utopi v nemškem morju. Ponehal je na tej lepi naši zemlji bojni klic: »Fine feste Burg ist unser Gott« Zemlja, ki je bila od nekdaj naša, pa je bila hudo po-tujčena. Sedaj je popolnoma naša, bati se nam nI več trinogov. In ostala bo za večne čase naša. Tu pa čaka našo družbo novo delo! Osvežiti treba v obmejnih krajih, ki so zbog nemškega nasilja največ trpeli, slovensko dušo, uceplti moramo zapeljanim bratom In sestram ob meji ljubezen do našega jezika in naše domovine In vzgojiti mladino v jugoslovenskem duhu. Povdarjam pa, da naši sovragi kljub vsem udarcem, katere Jim je dala svetovna vojna, ne mirujejo. Tam ob naših jezikovnih meiah postavljajo nove nemške trdnjave, škilijo še vedno čez ln vabijo naše otroke v svoje mreže. Zato čaka našo družbo novo delo, ki naj ojačl naše meje in vzgoji nov rod rod slovenskih poštenjakov. Naša družba se Je začela v zadniem času intenzivno pečati z našim obmejnim vprašanjem In ga ne bo pustila Iz vidika. Da doseže svoje namene, jo moramo vsestransko podpirati. Le ob vsestranski gmotni podpori bo mogla družba nadaljevati svoje eminentno narodno delo. Zato naj bo naš klic: Mal polži dar, d c mu na altar! Volitve s »protestom c. Poročili Je skupščina brez ugovorov odobrila. Na predlog nadzornika g. Matije Rode se Je odboru Izrekla sag1a«ma zaupnica. Sledile so volitve Izpraznjenih odbornl-ških mest. Predsednik g. Senekovič je v Iskrenih besedah zaprosil skupščino, da si Izbere novega predsednika, ker mu Je na-daljne delo In inicijativa radi visoke starosti nemogoča In bi se rad mlajšim močem nmaknll. Tu Je vstala ra. Franja dr. Tavčarjeva m v imenu ljubljanskih ženskih podružnic krafkomalo »protestirala« proti temu, da predsednik odloži predjed, mesto G. Senekovič se Je protestu uda! In med burno cvacljo kljub svojim 75 letom prevzel znova predsednlštvo. Na izpraznjena mesta blagopk. dr. Tavčarja in Črnagoja sta se Izvolila gg. Viktor Rohrman, trgovec v Ljubljani In Franc Jamšek, nadučltelj na Bregu pri Ptuju. V nadzorni svet Je mesto g.Mahkote Izvoljen prof. Vlrbnlk. Sledila so čitanja brzojavnih pozdravov gl. skupščini med drugimi tnd! generala Maistra. Nadalje ie prijavila gdč. Tončl .Težovnikova tri kamne ga. KoprlvŠck dva, dr. Koderman mesto venca na krsto pok. ge. Pahernlkove 100 Din. Gdč. učiteljici LeskerjevI v Oro-beljnem je skupščina za njeno požrtvovalno delovanje izrekla zahvalo. Ga Podkraj-šek Izroči 300 Din. Nato Je prvomestnik zaključil s kratkim govorom glavno skupščino. Zdravice pri obedu. Po zakllučen! skupščini so se zborovale! podali v spodnje prostore k skupnemu obedu, kjer ^5 Je razvila med zastopniki narodnega ptujskega prebivalstva in zunanjimi gosti prisrčna zabava. Po obedu je predsednik ptujske moške podružnice dr. Jttrtela pozdravil prvomestnika CMD g. Senekoviča in hvalil njegove zasluge. Nato je predsednica ženske podružnice ga. dr. Horvatova nagovorila go. Franjo dr. Tavčarjevo z nasto-pniml besedami: MUostljI-va ga. predsednica! Tukaišnja ženska podružnica je srečna, da sme v svoji sred! pozdraviti mater slovenskih žena, V znak hvaležnosti Vam Izročam skromni šopek cvetk Iz ptuj^cih gredic! Pri teh besedah Je cela sobana priredHa neumorni narodni delavki prisrčno in dolgotrajno ovacijo. Glnje-na od nepričakovanega izraza udanosti se je ga Tavčarjeva zahvalila za šopek na-glašaioč, da ji je še posebno drag. ker prejema cvetfe, ki Je zraslo na ptujski zemlji, iz rok CMD podružnice, dočim so ptujski nemškutarji narodnemu ženstvu poklanjali pred 15 leti vse drugačno cvetje. Med obedom so skupščinarji nabral! za družbo 1250 Din. Jurist Sluga se je spomnil v humoristični obliki dogodkov 1. 1908, zlasti, da je bil dr. Žerjavu ukraden klobuk, dr. Plrkmajerju pa zbit! naočniki. Hčerka ar. Gosaka je obema vrnila predmete, dr. Žerjavu zelen klobuk v obliki torte, dr. Plrk-maierju pa cukrena očala. Dovtlpa sta družbi zelo ugajala. Sledil Je topel pozdrav podžupana Blažka: Dragi gostje! V rmerm mesta Ptuj. Izrekam Vam, kot njega podžupan, iskren »Dobro-došli!« Mnogi med vami ste gotovo pred 15 leti pcsetlli naš Ptuj z enakim namenom kakor danes toda brutalnost nemška Vas je pozdravila in spre'ela z batina-mi. V kratkih desetih letih se je nato osamosvojilo slovanstvo In tudi Ptuju je zasijalo slovansko solnce. Smelo in ponosno danes plapolajo v prej najzagrizenejšem nemškutarskem gnezdu Ptuju naše slovenske In državne trobojnice v pozdrav Vam neustrašenim tn neumornim bojevnikom slovenstva! Današnji dan bodi naš narodni prazni. Da pa ob proslavi naše zmage ne smemo postati zmagepijani In brezbrižni imamo razlogov dovolj. Marsikateri par očij se ozira še danes sovražno na naše strnjene vrste, marsikateri par oči si morda želi za zaveso nazaj v blaženi nemški rajh in marsikdo kuje morda zahrbtno sovražne naklepe, da nam iztrga zopet Ptuj, morda ne samo Ptuj ampak ves naš lepi Spodnji Stajer. V teh naših domnevah nas podpirajo letošnji žalostni pojavi v Celju ln Ptuju. Zato bodi današnja naša 15letna proslava spominov velika manifestacija [proti težkim kletim sovražnim naklepom proti sovražnikom našega probulenja In velikega ujedinjenja. Cuje nai Dunaj da nikdar več ne bode zagospodari! čez te kraje taved-negi slovenskera ljudstva čez naš lepi zelem Spodnji Stajer. Beograd pa naj spozna, da živimo m umremo za našo svobodo, za našo ujedlnleno Jugoslavijo, za katero so se le naši očetje, ded! In praded! cela stoletja borili In katera Je stala ravno nai rod ogromnih žrtev. Ne smemo pa pozabiti naših neodrešenth bratov tamkaj v lep! šolnini Istri In Goriški, Dalmaciji In Korotanu. Naše veselje ni in ne more biti popolno, dpklerjrklimo te_sypjt_ najbolji* brate te. prvoboritelje za naše osvobojenje, pod h> jim jarmom. Bodi torej naša sveta naloga, lajšati po naših močeh njih težak jarem, bodriti v njih zavest slovanstva, in stremiti za tem, da se č;mpreje objamemo ž njimi v naši enotni domovini, pod okriljem ene matere, v mcj?.h močne Jugoslavije. Za danes naj done tudi tem našim neodreše*-nim bratom le naši gromki pozdravi In Ču-jejo naj tudi oni našo prisego, da »njim srce zvesto, kakor zdaj, ostaio bode vekomaj!« — »Živeli bore! Jugoslovenskl, živela Jugoslavija^ Temperamenten govor ptujskega podžupana Je Izzva! močna pritrjevanja. G. dr. Žerjav se je zahvalil prijateljem za vrnjeni klobuk, naglaša'oč načelno sta,;*!e, k! dob, ro loči med arogantnimi nemškimi o«tank! ter državnim narodom Jugoslavije. Zboro-valce je končno pozdravil g. Rehar v Imenu mariborske Orjune. Narodna zabava. Popoldne In pozno v noč se je vrl^la v mestnem parku velika narodna zabava, ki je privaMa vse, kar v mestu In okolici čuti narodno ln z državo. Po parku so bili razdeljen! razkošni paviljoni. Vinski paviljon je vodila dr. Pirkmajerjeva. pivski dr. Salamonova, jestvfne dr. Hrvatova, kavarno podoolk. Bržičeva, na otoku je kraljevala ga. Mlakarjeva. Zvečer se je vršila beneška noč, vojaki so pa dravskem rokavu prevažali mladino, starejša se je vrtela n% plesišču, bajno Iluminacijo p^rka In obrežja je preskrbe! lekarnar Orožen. Ralalo In p«-lo se Je tja do jutranje zore. Vad:>H «e vsesplošno veselje z bajno jesensko nočjo zanesene narodne družbe. Tako Je Jugoslovenskl Ptuj proslavil obletnico ptujskih dogodkov. Dostojno, brer kaznovani, k! bi ga ob ti obletnic! zaslužili ptujski odpadniki. Toda naj vedo, de popustljivost, k! Je to pot odnehala, n! Izraz nemoči, temveč uvidevnosti, kt s plemenito gesto hoče še enkrat počakat! na končno poboJJšanle. Vsake renitemnost! ter izzivanja moTa bit! v naikrajšem času k<%-nec. Ljudje, kojih eksistenca zavisi od slovenskega gospodarstva, se morajo podvreči tudi našim nacljonalnhn Čutom. Družba CM. bo šla vporedno s prizadevanjem na-Šege domoljubnega severnega prebivalstva skušala bo, da čimprej s kulturnim In Šolskim delom ustvari, kar bosta Istočasno gradila naše meščanstvo !n naša vojska: strnjeno in jako nacijonalno državno granf-co! S to mislijo smernico se Je vršila XXXW. glavna skupščina In so orile po ptujskih ulicah minifestscije našeza zvestega dravskega prebivalstva. Ukaz o amnestiji. Povodom rojstva prestolonaslednika ^ kralj podpisal ukaz o amnestiji, ki se gla^': I. Brezpogojno odpuščamo kazen o«e* bam, ki so kažnjene na zapor do dveh me« secev ali denarno kazen do 1000 dinarjev, odnosno ostanke te kazni. Osebam, ki go poleg zapora obsojene na denarno globo, odpuščamo zapor. II. 1. Pogojno odpuščamo zaporne karr.i ki presegajo dva meseca in ne presegajo šest mesecev v celoti, odnosno ostanek kaz ni pod pogojem, da pomiloščene osebe v teku šestih let od dneva ukaza ne izvr*" nobenega kaznivega dejanja aH prestopka iz koristoljubja niti zagreše kako kaznivo dejanje po zakonu v javne varnosti in na predka v državi. Odpuščamo zaporne kazr.i nad 6 in ne pod 12 mesecev ter odpuščamo tri četrtine kazni pod pogoji točke 1171. V slučaju pod II. l.) in 2). kjer je obsojenec kaznovan na zapor in globo, odpu* ščamo pogojno zapor. Pri osebah, katere morajo na podlag! dveh ali več sodnih obsodb plačati denar: » kazen do 1000 Din, ali ki morajo prestal zapor cd 2, 6, odnosno 12 mesecev, se bo smatralo, kakor da so bile obsojene z eno obsodbo na skupno kazen. Od amnestije pod I. in IT. so izvzete osebe: a) ki so sojene po zakonu o gaj javne varnosti in reda v državi; b) ki so kot državni ali drugi javni organi obsojene redi podkupovanja; c) ki so kot železniški ali poštni uslužbenci obsojene radi dejanj pri imetju, storjenih na blagu, ki je bilo pošti ali železnici Izročeno v transport; d) ki sn obsojene zaradi krivičnih dejanj, kaznivih po zakonu od 30. decembra 1921. (»Služben.-Novine« od 6. januarja 1922., it. 5) o pobi* janju draginje kakor tudi po prejšnjih toz«» devnih zakonih in naredbah; c) ki po pet let pred to obsodbo so bile obsoiene r^J: navadnega zločinstva (obsodbe radi politi:* nih in vojaških zakrivljeni se ne računajo); f) ki so že od sodišč obsojene pogojno. III. Odpuščamo dele časovnih zapornih kazni osebam, ki so obsojene z obsodbami kazenskih in vojnih sodišč, ako prestajajo kazen v državnih kaznilnicah in zaporih, ako presega zaporna kazen 12 mesecev, ia sicer: 1.) po 1 leto zapora osebam, katerim se je kazen zmanjšala z Našim ukazom r dne 8. junija 1922., it. 30.211 z ozirom na isto kazen, radi katere so zaprte; 2. četrtino zaporne kazni osebam, k so bile prvič obsr jene, to je, ako niso prej obsojene radi navadnega zločinstva; 3.) petino zaporna kazni osebam, ki so zarte po drugi obsodb to je, če ao že enkrat bile obsojene ts ' navadnega zločinstva; 4.) šestino zapomr kazni osebam, ki prestajajo tretjo kazen, ako niso vse tri obsodbe bile izrečene radi zločinstva in koristoljubja. To zmanjšanje kazni se nanaša na ose* be, ki so že nahajajo v zaporu, in na tiste, ki še niso nastopile kazni. Točka III. 2.) in 3.) ukaz« se ne nanaša ne osebe« katerim je bila kazen zmanjšan« po točki VII. Ukaza z dne 8. junija 1922.. it 30211 za isto kazen kakor tudi ne n* osebe, ki so obsojene na kazen radi nflmcr= nega uboja a preudarkom (umor) ter jim Je po 8. juniju 1922 s posameznim! ukazi bila milostnim potom zmanjšana kazen. ka> tero prestajajo. Od splošnega pomilolcenja znižanj« kazni po točki IIL Ukaza ae izvzemajo ose* be, ki so obsojene radi namernega uboja » preudarkom (umora), izvršenega ali poskti« lenega proti političnim osebam, najsi bodo izvršile! ali udeleženci: b) aa dela. kazniv« po zakonu o zaščiti javne varnosti in red« ▼ državi; c) za dela iz §§ 87, 88 in 90 srb. k. x.; d) ki ao bile obsojene na smrtno kasen, pa ae jim je potom najvišje miloiti šfcv. 205. »SLOVENSKI NAR O D* đnc 11 septemora iV2o. svan o. po S. juniju 1922. pobegnili; I) Id so bile več nego trikrat obsojene radi zločinstva. Pri osebah, katere imajo prestati kazen po dveh obsodbah, se smatra, da morajo prestati eno skupno kazen, ako je prvo in drago dejanje bilo izvršeno pred dnem prve obsodbe. Ako se je drugo kaznivo dejanje izvršilo po prvi obsodbi, a katero je bila oseba obsojena radi prejšnjega zločinstva, se smatra, da se obsojencu milostnim potom oprosča sorazmeren del kazni (četrtina, pe» tina ali šestina) po tem, oko se nahaja na dan tega Ukaza v ječi radi prve aH druge obsodbe, torej radi dela one kazni, katero sedaj prestaja. IV. Obsojencem v okovih odpuščamo kazen, s katero so bili obsojeni od sodišč v Srbiji in Črni gori na nošenje okov z izvršil* nimi obsodbami do 28. junija 1921. ter onim, ki so bili obsojeni ne lahke okove do 8. junija 1922. V. Odrejamo dalje: 1.) odredbe točk 1.), 2.), 3.) tega Ukaza ae imajo izvršiti pri vseh obsodbah, izrečenih do dne Ukaza, četudi niso še prestale izvršne, in sicer čim postanejo izvršne. Sodišča bodo postopala po rednem postopku do pravnomočnosti od« redb ter po prestani kazni uporabila Ukaz kakor odgovarja razsodbi, katero je izrekla zadnja instance; 2.) pomflošcenje po višjem Ukazu se glede zapora nanaša tudi ne mla* d o letne osebe, ki so obsojene na zapor po specielnih zakonih ali na redb ah o kazno* vanju in zaščito mladine. Izvzeti so mlado* letni, Id so bili obsojeni na prisilno vzgojo; 3.) od amnestije po tem Ukazu so poleg navedenih izvzete še sledeče osebe: a) ki so pred dnevom Ukaza bile izpuščene na po* gojni dopust in Id so bile že od sodišč obsojene pogojno; b) ki so zbežale iz zaporov (sodnijskih in kaznilnic) ter se na dan Ukaza nahajajo na pobegu, nad katerimi ae ne more izvršiti kazen, ker se skrivajo pred oblastmi ali p« so pobegle v inozemstvo; c) ki so obsojene v odsotnosti po § 31. in si. arb. k. post. ali sličnih zakonskih določ* bah; 4.) pri zniževanju kazni osebam, kate« rim je bil že s kakim prejšnjim ukazom odpuščen zapor, se bo odra ču nai a četrtina, petina, odnosno šestina tedaj odpuščene kazni od onega dela kazni, ki je preostal po predhodnem pomiloščenju; 5.) naš mini* ster pravde bo reševal vsa aporna vprašanja, ako nastane dvom, kako naj se tolmači ali izvrši ta Ukaz. Beograd, 6. septembra 1923. Aleksander s. r. Dr. Peric, minister pravde. Telefonska In brzofaiina DDiuEfla Izravnanje grško-italijanskega konflikta. — Atene, 9. septembra. (Havas.) Grška vlada ie sprejela in odobrila pogoje, stavljene ji po poslanlškl konferenci. — Pariz, 9. septembra. (Izv.) Po slaniška konferenca je imela kratko sejo, na kateri so bila določena navodila preiskovalni komisiji, ki ima nadzorovati preiskavo grške vlade radi umora italijanske razmejitvene komisije. — Pariz, 9. septembra, (Havas.) Poslaniška konferenca Je določila japonskega vojaškega atašeja polkovnika Shiboio za predsednika mednarodne kontrolne komisije, ki ima voditi nadzor nad preiskavo, uvedene od strani grške vlade proti morilcem italijanske misije. Polkovnik Shiboia je posle prevzel. ITALIJA ODOBRILA SKLEPE VELE* POSLANISKE KONFERENCE. — Pariz, 8. septembra. Velepoalaniika konferenca se je bavila včeraj izključno z italijansko'grškim sporom ter je odobrile skoro vse italijanske zahteve. Nota, poslana grški vladi in Društvu narodov konstaira, da ima dogodek z dne 27. avguata popolnoma političen značaj in da nalaga odgovornost vladi, na katere te* renu se je izvršil. Zato zahteva konferenca od Grčije nastone reparacije: 1. ) Najvišja grška vojaška oblast poda zastopnikom treh zavezniških sil v Atenah opravičljivo izjavo; 2. ) pogrebna svečanost se priredi v Ate* nah. Isti dan pozdravi grško b rodov je za* vezniške ladje v Faleru, na čelu jim italijanske. Oddelek grškega brodovja izkaže čast italijanskim žrtvam ob njihovem ukrcan ju ; 3. ) Grčija se obveže, da kaznuje krivce kolikor mogoče hitro. Potrebna ki misi j a, ki jo tvorijo zastopniki Italije, Francije, Anglije in Japonske, bo kontrolirala preiskavo, ki se ima zaključiti do 27. septembra; 4. ) grška vlada se obveže, da plača Ita* lijo odškodnino, ki jo določi razsodišče v Haagu. Pod naslovom kavcije položi Grčija v švicarsko narodno banko vsoto 50 milijonov lir. — Rim, 9, septembra. (Izv.) Mussolini je sporočil baronu Avazzanl v Pariz, da se italijanska vlada strinja z noto in izjavlja, da se evakuira Krf in drugi zasedeni otoki takoj, ko Grčija izpolni zahtevane repa* racije. RESKO VPRAŠANJE, — Pariz, 9. sept Francoska diplomacija deluje z vso močjo pri razreševanju reškega vprašanja. Pašlć, ki je imel včeraj odpotovati, ostane tu najbrže še kak dan. Z Italijanske strani se povdarja, da je doba baron Avezzana v pogovoru s Pa5f6em nekatere Informacije, ki jih je tako) sporočil Mussoliniju. S Pašićem so hoteli govoriti novinarji, pa ni sprejel nobenega. Pač pa je nekdo iz njegove bližine rekel novinarjem, da naj se stvar presoja optimistično. POVRATEK PASIĆA V BEOGRAD. — Beograd, 9. septembra. (Izv.) Snoči z orijent-expresom Je odpotoval ministrski predsednik Nik. Pašilč iz Pariza. Na željo ministrskega predsednika Poincareja se je g. PašSć delj časa zadržal v Parizu radi važnih razgovorov, kako aplanirati sporazum glede Reke. Ministrski predsednik Poincare je Pa-šlču zagotovil svoje posredovanje v Rimu. Francoski maršal Franchet d'Espa-ray je obenem s Pašićem odpotoval v Beograd. Prihod maršala Franchet d' Esperaya. i— Beograd, 10. septembra. (Izv.) Za nocoj ob 7.20 pričakujejo prihoda francoskega maršala Francheta d'Es-parava. Maršal ostane, v Beogradu 3 dni, na kar bo odpotoval v Skoplje in nato v Bitolj. Maršalu pripravljajo svečan sprejem. Dne 14. t. m. se ima v Bitolju vršiti slovesno odkritje spomenika francoskim vojakom, padlim v bojih okoli Bitolja. Tam je padlo 7000 francoskih vojakov. Maršal Franchet d'Esparay bo prisostvoval slovesnosti ter obenem izroči visoko odlikovanje mestu Bitolju. Francija je odlikovala mesto z redom Častne legije. —Beograd, 10. septembra. (Izv.) Vladni krogi nestrpno pričakujejo po-vratek ministrskega predsednika Paši-ča. Njegovo dolgo bivanje v Parizu je v zvezi z izredno važnimi političnimi razgovori. Po PašiČevem prihodu se takoj začno reševati tudi dalekosežna notranjepolitična vprašanja. h%m zveze z mitifa^M fašisti. — Beograd, 10. septembra. (Izv.) današnja >Pravda« priobčuje daljše poročilo svojega dunajskega dopisnika o vtisih, ki jih je dopisnik zbiral na svojem potovanju po Madžarskem in po Avstriji. Med drugim omenja, da je Stjepana Radfca znatno podpiral v njegovem begu vodja hrvatskih emigrantov na Madžarskem Lukacz, ki ga je spremil do Balatonfiirdea ob Blatnem jezeru, kjer se ie sestal Stjepan Radić torti z voditeljem madžarskih fašistov Štefanom Frtedrichom. Radld je bil 2 dni njegov gost. Do sestanka je mnogo pripomogel madžarski poslanec Hirbek, ki je posredoval za sestanek. Na sestanku sta Radič m Frledrlch določila načrt za skupno akcijo. Podpisana je bila med obema posebna konvencija. Za slučaj revolucije Friedrich obljublja Radiću svojo moralno in dejansko pomoč ter dovoljuje Radiću popolno politično svobodo gibanja na Hrvatskem, Sremu, Bosni in Hercegovini, v Dalmaciji in v Sloveniji. Te pokrajine nai bi se odsekale v gorenjem slučaju od kraljevine SHS. Radić na drugi strani priznava Friedrichu Banat, Bačko in Ba-ranjo. Na ta način naj bi se kraljevina SHS razkosala in Srbiji bi se priznal predvojni teritorij. Friedrich se je tudi trudil, da bi Radića sprejel ministrski predsednik grof Bethlen, kar pa je slednji odklonil z motivacijo zunanjepolitičnih razlogov. POLITIČNA KAMPANJA V ZAGREBU. — Zagreb, 10. septembra. (Izv.) Politične kroge zelo vznemirja slučaj, kako je bil povodom manifestacij ob rojstvu prestolonaslednika umorjen policijski kontrolor Galović. BlokaŠke in neblokaške politične skupine skušajo ta slučaj izrabiti v svoje strankarske svrhe in kujejo iz umora politični kapital. Frankovski »Hrvat« pripisuje umor »Orjuni«, ki je priredila manifestacije in tako izzvala protiakcijo od strani ha-naovcev. Nekateri hrvatski šovinistični krogi pa naravnost dolže, da je policijsko ravnateljstvo samo zakrivilo ta umor. Pritožujejo se tudi, da policija aretirane hanaovce in osumljence radi umora Galovića muči. pretepava in da uvaja zagrebška policija beogradske metode. »Hrvatova« pisava je dala povod, da so se mnoge osebe na ravnateljstvu začele pritoževati nad postopanjem policije. Celo vodja frankovcev dr. Košutlć je prišel na policijo ter se pritoževal radi zlorabe policijske oblasti, češ. da policija pretepa in muči aretirane. Policijsko ravnateljstvo je dalo dr. Košutiču kratka pojasnila, a se z njimi ni zadovoljil in zahteval, da se mu to jasno dokaže. Policiji je navedel nekatera imena oseb, ki da so bile pretepene in mučene. Pozvane osebe so vpričo dr. Košutiča izjavile kategorično, da se njih ni sploh dotaknil noben policijski organ in da nimajo povoda se pritoževati nad postopanjem policr'e. Kakor poročajo današnje »Novosti«, je policija na sledu morilcu policijskega uradnika Galovića. Njega aretacijo je pričakovati tekom današnjega dneva. Morilec je odgovorni urednik skrajno šovinističnega in separatističnega »Hrvatskega* borca« Rezek, ki je bil po poklicu pleskar. POSLANIK DE MARTINO ŽIV. — Rim, 9. septembra. Nasprotno s prvi* w , _ --- mi vestmi, ki jih je bil poslal francoski ; jo. Ze dalje časa prihajaio iz Bolgarije Politične vesti. = Kronanje Nj. Veličanstva kralja in kraljice. Kakor poročajo beogradski listi, se v vladnih krogih pripravljajo vsi načrti za program, kako se ima na slovesen način izvršiti spomladi kronanje Nj. VeL kralja Aleksandra L in kraljice Marije. Določen bo zoseben slavnostni program. Mesto kronanja Se ni izbrano. = »Mali« Incident t vlakom prestolonaslednika. Italijanski listi poročajo o »malem« incidentu, ki se je te dni dogodil v Rimu samem in ki je sila značilen za stališče, v katerem se nahaja italijanska vladarska hiša napram diktatorju Mussoliniju. Te dni se je namreč pripeljal na postajo ministrski predsednik, da potuje v Milan. Istočasno je z drugim vlakom potoval italijanski prestolonaslednik v Turin. Ko so delavci izvedeli, da se nahaja Mussolini na postaji, so pustili vozičke na tiru vlaka ital. prestolonaslednika in priredili Mussoliniju ovacije. Ko se je prestolonaslednikov vlak začel pomikati, je po stotih metrih zadel ob vozičke, kar je povzročilo polurno zamudo. Tako se glasi lakonično poročilo v italijanskih listih, ki dovolj jasno izpričujejo, v kako težavnem položaju se že danes nahaja ital. dinastija napram diktatorju Mussoliniju, o katerem je znano, da stremi za absolutno vladarsko močjo v Italiji ss Radić piše Iz Londona... »Slobodni Dom« priobčuje tretje pismo Stjepana Radića Iz Londona. Radić govori najprvo o londonskih dnevnikih. Posebno mu je všeč list »Daily Mail«, kjer piše takole: »M ismo narod levov, na vladi pa imamo same osle.« Z Radićem je govoril angleški narodni poslanec Noel Buxton, o katerem poroča Radić, da ostane Še tri tedne v svojem volilnem okraju, potem pa pride v Jugoslavijo ter obišče Ljubljano, Zagreb, Sarajevo in Beograd. Nato poseti tudi Bolgarijo. Radić povdarja posebej, da znajo Buxton kakor tudi vsi Angleži, s katerimi je doslej govoril, spraviti popolnoma v sklad svoje najaktivnejše zanimanje za hrvatski narod in za Hrvatsko s svojim starim in stalnim prijateljstvom napram srbskemu narodu in napram Srbiji. Radić je govoril tudi še z drugimi Angleži, najbolj pa se ogib-lje nekega »glavnega prijatelja«, katerega sedaj noče imenovati. Tam je bilo več razgovorov s takimi politiki, ki lahko Radićevo stvar takoj pospešijo in so tostvamo že svoje storili »Dailv Mail« je priobčil iz Rima brzojavko, da je prišel Radić v London pozvan s strani angleških kapitalistov, ki hočejo osnovati velika podjetja v Hrvatski, drugi pa trde, da je pozvalo Radića v London neko angleško diplomatsko zastopstvo v to svrho, da se sedanji jugoslo-venski centralizem spremeni v konfederacijo, v kateri bi imela Hrvatska svojo samostojno vlado in svoj parlament. Radića so vprašali, ali sta ti dve trditvi resnični. Radić se je nasmejal in odgovoril: Obe in nobena. = Grdo je potegnil nekdo RađJćev »Slobodni Dom« s pismom iz nekega kraja ne daleč od Ljubljane. Navihanec poroča, da je prišel iz Ptuja na Kranjsko, kjer razlaga republikanski program in hodi z Radićevo sliko od hiše do hiše. »Vsak hoče biti republikanec, vse je navdušeno za republiko, tudi inteligenca. Uspeh je še boljši kot na Štajerskem.« Ta »železni zaupnik« Radićev, kakor se je podpisal, zna pošteno farbati ... = Radić in dr. Korošec stara prijatelja. »Slobodni Dom«, glasilo HRSS, piše glede na znane razgovore dr. Korošca in tovarišev z radikalci to le: Po izjavi dr. Korošca se je radikalski posel izjalovil, ker so jim slovenski zastopniki odgovorili, da o kakem sodelovanju ne more biti govora, dokler beogradska vlada ne izpolni znanih predpogojev. Slovensko narodno zastopstvo ostaja verno sporazumu, ki ga je sklenilo s HRSS in JMO po volitvah v marcu, ker se je slovenski narod poleg hrvatskega boril za oživotvorjenje svoje pravice za narodno samoodločbo in mu ni niti na kraju pameti, da bi se zadovoljil s prosjaškimi mrvicami, ki bi mu jih s svoje mize vrgli beogradski nasilnlki — Radićevi seljaki morajo verovati, da se ni zgodilo med radikalci in slovenskimi klerikalci prav ničesar, kar bi bilo v nasprotju z nastopanjem HRSS. Pride pa vendar le čas, ko ti Radićevi zaslepljena spregledajo zlo-.insko igro, ki jo uganjajo ž njimi brezvestni demagogi. =s Propaganda v Bolgariji V Beograd prihajajo Iz Sofije poročila, Id pravijo, da se tam razsipaio Italijanske lire, prihajajoče preko nekih bank. Do sedaj je bilo izdanih nad stodvajset milijonov in sicer največ v podporo ma-kedonstvujuščih. Govori se tudi da so došle razne potrebščine za bolgarsko vojsko. Proti jugoslovenskim uradnikom vodi ta propagand-! posebno akci- . Ljubljanski velesejem konzul, naznanja zunanje ministrstvo, da je | nt uradništvo anonimna groiilna pisma, :&%T£u&U^Z'&M™ I ga bodo ubiti vsi «* ki bi ,e kakorko- tino naznanja, da je on živ in da je rešeno i U izpostavljali proti organizacijam pr©- tudi vse osobie itilUsntka*« seaLtalitva* I bivaistva za bolgarske cilj«. Rekordni po set v praznikih. — Soproga mm. predesnika Palica na sejmišč*. — Zaključek Oba praznika sta privabila nepregledne množice na sejmišče. Zlasti živahno je vrelo življenje v popoldnevih vse do pozne noći. V soboto le posetilo selmliče 28 tisoč Ijndl In le bil to rekor letošnjih dni Po paviljonih se Je vse trlo, da si se mogel le s težavo riniti skozi gnječo. Nedeljski poset Je bil sicer manjSi, vendar Je tudi ta dan obiskalo velesejem okrog 20 tisoč ljudi Večina v tej masi so bili gledalci, ker Je sejmska uprava manj premožnim slojem znižala vstopnino. Sklenile pa so se tudi v praznikih velike kupčije zlasti v poljedelski stroki. Nakupilo se je mnogo poljedelskega orodja, zlasti kos. srpov m brusov. Včeraj je obiskal velesejem g. Milan VoJ. Vulovlč, urednik beogradskega »Preporo-da€, znan prijatelj Slovencev, ki bo v svojem listu opisal lepe utise, katere le dobil v Sloveniji sploh m Se posebe na velesej-mu. Med odličnimi posetniki vČerrMšnie^a dne Je bil tudi minister n. r. in bfvSl poslanik v Pragi g. dr. B. Vošniak. Danes ob 11. uri se je pripelfala z Bleda soproga min. predsednika g. Pašiča v večjem spremstvu ter se vrlo zanimala za naš veleseiem. Presenetile so jo tudi krasne slike Nj. Vel. v navnateljevl pisarni, delo našega velikega mojstra Vavpotiča. m. ljubljanski veleseiem se danes zaključi. Mnogoštevilni kupci prihajajo po predmete, ki so jih tekom tedna nakupili. V nekaterih kojah že pospravljajo, v drugih pa še prodajajo preostalo blago. Jutri se bodo zopet zaprla vrata tega velttceza »mravljišča« do prihodnie jeseni, mordn pa, kakor se obeta samo do spomladi. Z letošnjim veleseimom smo lahko popolnoma zadovoljni. Nudil nam je bogato sliko naše gospodarske moči In postavil mnogo trdnih zvez zlasti z južnimi krali države, kar je bila nailskreneiša želja semiske upnve. Tn tako po pravici upamo, da bo rodila bodočnost še bogatejše sadove. —z— — Vesti iz veleselma. V času svoiecra bivanja in ogleda velesejma se Je NI. Vel. kralj dalle časa mudil v paviljonu T! pred Izložbo tvrdke Parfums Driav kraljevega dvornega liferanta. Z velikim zadovoljstvom Je kralj konstatira! uspešen razvoj tega podietia fn si ogledal razstavlieno blago. Po prii'znem pogovoru s šefom tvrkc, ing. Ni-kolfćem je krali sorejel od njega vzorec parfuma v naiflne:ši posodi. ?tek1eničica je iz starega Saks-porcelana iz XVTTT veka in predstavlja krono na blazinici. KraMa je ta priiaznost sramla. zahvalil se je g. Ing. ter dejal, da bo še isti dan izročil darilo kraljici. Domačemu podjetju na tem uspehu čestitamo. »ALKO«. Družba z o. z., tvornica koniakn. likerjev, ruma in velekuhe žganja v Ljubljani. V novem delu senrrišč'* v pavilionu «L» Je razstavila rvrdka »A'ko« v bogato opremlienikoji veliko izbiro svojih produktov kakor medtcinalnega koni*ka, raznih »Crčme«, ki se Izdelujejo po najboljših francoskih vzorcih, brmievca. slivovke. »Pelinkovca« in drugih likerjev. Nj. Vel. kralj, ki se je ob priliki svoiega poseta dalje časa mudil na tem razstavnem prostoru, je prvi nokusfl namove^i Izdelek tvrdke »Alko«, fini mlečni konjak »Milka«, kateri pride zdnj v promet. Tvrdka »Alko«, ki obstoja pod tem Imenom ?e1e od prevrata, je že staro podjetje od leta Prvovrstni izdelki te tvrdke uspešno tekmujejo z inozemskim blagom, v naši državi. Zaščitna znamka krfž na modrem polju z napisom »Alko«, je pritrjena na vseh etiketah domačih proizvodov tega velepodjetja. Tvrdka trna že zda; zaposlenih rmd 50 ljndl v svojem obratu, ki se bo v bližnji bodočnosti znatno razšlTil. Veliki sklepi, ki jih je izvršila tvrdka na letošnjem velesej-mu zlasti s trgovci Iz Srbije. Crne gore, Dalmacije, Srema ui Vojvodine, dajejo našemu domačemu podjetju najboljSe izpričevalo In priporočilo. — Tvrdka Anton \'erbič je razstavila v paviljonu »E« trapistovski >ir in čairo maslo iz tovtrne »Sanitas«, katerih lastnik dr. Boris Suiima z velikim uspehom or^nni* žira in ustanavlja sirarsko industrijo v Src« mu. Do sedaj obatujejo tovarne v Vinkov« cih, Vukovarju. Županji in Sidu, katere vse delujejo z najmodernejšimi str^ii V kr.it« kem prične obratovati še pet mlel• arn. Sir se razpošilja v gajbah posebno higijenično omotan, čajno maslo pa v termosnih ru; bojčkih. — Puviljnn Adria:čajx F. Šibenik. Ljub* Ijana, z razstavo izbornega čaj«. Dobi se povsod in v trgovini. Gosposka -:v- t — Pr\iljon »Čsjna ročka* f.c-cl:* & Hille) je jako okusno opremljen ter povsem elekrično razsvetljen, z lepimi transparent* mini razglednicami čajnega pridelovanja« — Ima fino čajno mešanico. — »Lipolit«. tvornima umetnega mnr* morja, Ljubljana, Slomškova ulica 1°. je razstavila betonske plošče v imitaciji marmorja v vseh barvah, s trajnim gladkim bleskom. Te plošče so do sedaj najbolj uspela imitacija marmorja, ker je zelo trda in trdna in tudi na de/ju ne Izgubi ^voje^a bleska. Radi primerno nizec cene se bo ta patentirani fabrikat kaj hitro in srlošno udomačil tudi v naši stavbni stroki, katera naj bi se v prvi vrsti ranim.\\i ?ti na>e domače marljivo podjetje. — Stankn Florjančič. velel ' vina r že« leznino, Ljubljana, Sv. Fctra cesra 35 je v lastnem krasnem paviljonu na jmišcu i IZ« stavil svoje proizvode "elcznine. razli j-ne stroje, vsakovrstno emajlirano in al.r.nini* iasto posoda, različne turistovske prip >moč« ke, mizarsko orodje in drugo blsk'o te troke. To domače podjetje se je razvilo iz tvrdke Triglav v Draždanah, katere ustanovitelj je bil Stanko Florjančič in je danes eno Daj« večjih podjetij te vrste v Jugoslaviji. V 5a« su, ko smo gledali mi vsi Nemčijo kot ( d« daljeno državo, ki za naše gospodara vo ne more priti v postov, je Stanko Florjančič' iskal prve trgovske stike z nemikimi u^isP"« darskim organizacijami. Da se mu je to sijajno posrečilo, je dokaz razvoj tvrdke »Triglav« v Draždanah, ki je prva po pre* vratu odprla našemu trgu nove gos^i^Nrske možnosti v Nemčijo. Fodjetje je v kratkem času ustanovilo podružnico v Hamburgu in Ljubljani, ter je Se danes oajpripravnejši in najugodnejši posredo-ra'ce r.u^ih trp z vi :ni podjetji tc stroke v Jugoslaviji. Star' o Flor* jančič nastopa letos že pod ltstp:rii im rom in se je popolnoma osamosvojil od urdke »Triglav«, pri kateri pa ima še danes odlo* čilen vpliv. Veseli nas taka žilava vztraj* nost, ki je tudi v Nemčijo, državo vzornega reda. vgrla odblesk naše sposobnosti in pridnosti. — XII. brroj. frrnn naročilo o hmelhi. Nu'-nberg. 7 sen 1023. l.c00 mili. — 2 mili* jardi mark za 50 kg (1 kg $90 jK). —Z Dobava kM-'č?v. Meič ltr». Pri ravnitel;stvu državnih zelenic v Subotlci se bo vršila dne 22. sept. ti. rfertalna lici-taciin glede dobave raznih ključev (francoskih in drugih), klešč, škarij za seknnje pločevine ter prebb'»čev. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava r^znefza maziva. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 22. sept. ti. cfertalna licitacija glede dobave raznega maziva (strojnega olja itd.) Predmetni oglas z natančne;S'*mi podatki Je v pisnmi trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici se bo vršila dne 27 septembra ti. ofertalna licitacija glede dobave raznega orodja. Predmetni oglas z natančnejšmi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —C Davek na poslovni promet. Generalna direkcija neposrednih davkov je v nekem konkretnem primeru z razpisom z dne 2$. julija 1923. št. 10805. odločila, da so davkoplačevalci dolžni voditi knjigo opravljenera prometa za davek na po-slevni promet, ako celokupni promet torej vštevši z Izvozom opravljeni promet preseže vsoto 3fl0.000 Dfn. ki ntemelfnje dolžnost voditi knjigo. Davkoplačevalci, ki se bavljo z Izvozom, so dolžni v prijavah Izkazati celokupni promet od tega odbiti z Izvozom v Inozemstvo doseženi promet fn odbitek na zahtevo utemelji z overovljenimi prepisi earlnsklh deklaracij aH dragimi verodostojnimi dokazili. —Z Izvoz sadla v NesnčOo. Kakor znane so svojčas Virtemberžani pokupili po Spodnjem Štajerskem velike množine sadja za napravo sadjevca (Mostobst). Letos se zopet za to sadie živahno zanimajo. Interesenti naj se obračajo po tozadevne informacije s navedbo cen m množine, ki bi jo imeli za eksport, na Zadružno Zv«so i x Celim. I —g Sa tržišta \inske bttT&đi. F < lom .ivedenia vinske burze na tuzemnom tr.~> Stn, pokazala se ie potreba za notlrenjem cijena vinskih bačava. Na ve!rkrm svjetskim tržištimi Frančiške (M^rsellle, Llon, Bordeaux, Cette) kao isto u Španiji i Tni-noj Americi, notiraju dnevno cijene vinskih bačftv- več kroz dulje godini. Pa *c k J jednolično može utvrdit: i provesti elitne, uvedene su na gornjim tržištima odredjenj tipovi bačava, koji u izradbi i kakvoći moraju odgovarati postavljenim burzovim uz^ncama. Slična uredbu uvest! na f"cm-nim burziama bilo b! nd velike prednosti. Uvedenie toga b;lo bi tim lakše pnšto roto specialno uredjena Zagrebačka tvrrnfca bačavn, d. d. izradjuje ovu g^cTmi vlastiti tip bačava, ko:e su pod imenom »Tvorba-bačve* na tržiš^vu uvedene. L'zrok uvođenja ovog tipa »Tvorba-bačvcc leži u '^rne. da se ovim tipom uvede Standart marka, koja je u vrsnoći i jakosti drva te u 'brj-čeniu I izradbi jednolično izradjena. pa ja nsliied svoje jedinstvenosti u vr.> *. o^fe^, t*. V Ljubljani, dne 10. SE NEKAJ O REDUKCIJI NA DRŽAVNI ŽELEZNICI. Zakaj se je začelo reducirati baš pri Slovencih? Zato, ker po eni strani Slovenca Čislajo kot kulturnega Človeka, po drugi pa se ga nekako boje. In zakaj se ga boje? Zato, ker je Slovenec v svoji stroki dobro izvežban in opazi vsak pogrešek in nered in ju odpravi To je krivo, da izvestni gospodje, v šarži višji, v zmožnosti pa manjši, po strani glcdaio Slovenca in jim je ljubši tujerodec, manj izvežban in manj reden. Kaj se vse pri nas dogaja: Na postaji Lešče Lika je šef stanice neki Madžar. Ta človek ni baš najboljši uradnik in je govoril proti državi že toliko in tako, da bi bil moral biti že davno odslovljen. Pa se mu ni nič zgodilo. On pravi, da se ne boji nikogar, ker ima na direkciji bratranca, ki je kotrolor. Vidiš, dragi tovariš, tako je: Eden ima za svojega zaščitnika kontrolorja, drugi inšpektorja, tretji direktorja, četrti kakega krščenega Žida itd. Napoti se od Zagreba proti Subo-tici in videl boš polno šefov nemtu-dumerjev. Videl boš tudi tiskovine in žige M. A. V. baratum. Ker si že tu, stopi še na direkcijo v Subotico, kjer prideš k odelenjem, pri katerih nič ne opraviš s svojo besedo, sledi odgovor: nemtudum. Hočeš, nočeš, moraš ko?a poiskati, da ti tolmači. To se dogaja v letu 1923. v državi Srbov, Hrvatov iti Slovencev! — Ali čutiš, dragi Slovenec, zakaj so začeli z redukcijo baš pri tebi? Pisec teh vrst bi vprašal še, kje so naši od naroda izvoljeni državni poslanci? Ali ni njih dolžnost, da bi se za stvar malo zanimali, kaj?, — B. • e e *~ Za prestolonaslednlkovega zdravnika je imenovan g. dr. Materni, specijalist za dečje bolezni, ki je svoj zdravniški posel že prevzel. — Naš poslanik v Pragi, Branko Lazarevlč je odpotoval na dopust. V odsotnosti ga nadomestuje prvi tajnik poslaništva Grgur Berič. — Čestitke prezidenta In vlade CSR. Povodom rojstva prestolonaslednika je prezident CSR Masarvk brzojavno čestital našemu kralju in kraljici. Ministrski predsednik A. Švehla pa jo poslal v Beograd nastopno brzojavko: Njegovi ekscelenci g. ministrskemu predsedniku Pašiču v Beogradu: Prosim Vašo ekscelenco, naj v trenotkih narodne narodnosti izvoli sprejeti naj-prisrčnejšo izjavo, da iskreno želimo dragemu bratskemu narodub srečno bodočnost. — Izpremembe v državni službi. Odpuščen je iz državne službe državni ekonom 3. razreda Vitomir Verstovšek, uslužben pri kruševaškem oddelku za kmetijstvo. Premeščen je iz Slov. Bistrice v LJubljano davčni upravitelj Miroslav P i r k m a j e r. Vpopojen je pisaniški oficijal finančne direkcije v Mariboru Martin Krašovec, Za pomočnika komisarja železniško policije v Mariboru je imenovan dr. Albin J u h a r t. Za tajnike 3. razreda pri tukajšnji poštni direkciji sta imenovna Anton Suhnč in Jožko P e r š i č. Premečena sta od poštne direkcije v Ljubljani na glavno pošto v Beograd poštarja V. razreda Iv. Rus In Stanko Podreberšek ,od pošte v Muri na poŠto v Maribro pa poštar V. razreda Josip Cernovšek. Carinski posredovalec Ste-van Koštan pri carinskem uradu na Jesenicah je prekinil svoje poslovanje. — Odkritje spomenika ruskim žrtvam ob Triglavskem jezeru. V soboto opoldne se je vršilo ob Triglavskem jezeru slovesno odkritje spomenika dvema ruskima vojakoma, ki sta bila zverinsko ustreljena v času svetovne vojne. Svečanosti se je udeležilo okrog 23 oseb, večinoma domačih turistov. Med drugimi so bili navzoči 3 Rusi, univ. prof. dr. N. B u b n o v , dr. A. B. B i - I i m o v i č in slikar B i c e n k o. Radi pomanjkanja prostora priobčimo podrobno poročilo jutri. — Smrt plemenite narodne dobrotnee. V aeželni bolnici Je včeraf zatisnila oči ga. Lina Kržič roj. Verbič, hišna posestnica v LJubljani. Pokojna Je bila splošno znana kot vneta rodoljubkinja in zavedna narodna žena. Skrb za bližnjega in nesebično delo za blagor družbe JI Je bil v življenju najvišji ukaz. Kako je čutila za svoj naroa, dokazuje njena oporoka, v kateri zapušča 30.000 K občini, 25.000 gasilnemu društvu, 50.000 Sckolstvu in 2.000 fondu za šolstvo. Pogreb plemenite pokojnice bo jutri ob 8. zjutraj v Borovnici, kamor prepeljejo njene zemske ostanke iz deželne bolnice. Naj II bo lahka zemlja domača, ki jo Je v življenju tako iskreno ljubila! — Gospod MIlan Vtrlovlč, urednik" gospodarskega dela dnevnika »Preporode se Je mudil te dni v LJubljani, da se informira o velesejmu In o naših gospodarskih prilikah. Dnevnik »Preporode, ki Ima tesne stika s našimi Industrijmlniml organizacijami, posetl v kratkem posebno Izdanje Sloveniji in njenim gospodarskim prilikam. — Klasičan naobrazba na francoskih srednjih šolah. Po daljših anketah, na katerih Je sodelovalo vse, kar vžlva v Franciji intelektualni glas, od ministra do glasovitih univerzitetnih profesorjev, srednješolskih tn uudskololskih učiteljev. Ja francoska vlada sklenila na novo uvesti klasično naobrazbo kot temelj srednješol- I aka. vzgoje, Zadnja flgfefl fef se aamrtfl septembra 1923, srednješolski dijaki Izbirali med modernist jezikom ter latinskim in grškim. V tok tega dvajsetletnega vzgojeslovnega e- ! perimenta pa se Je francosko prosvetna ministrstvo uverilo, da vsebuje samo klasična naobrazba elemente resnične vzgoje, in je na podlagi omenjene širokopoter ne ankete znova upeljalo v srednjo lol' obvezne klasične jezike. Dijaki, ki vstopajo v sred. šolo se bodo morali učenci 4 leta latinski jezik ln en živi jezik, nato r" dve leti grški jezik in dva živa lezlka. Tu di pri nas se je hotelo prejšnja leta z nekako revolucionarno gesto odpraviti k!s sično vzgojo in Jo nadomestiti z dozdevr »modernot tehnično. Pri drugih narodih kjer sodijo na temelju dejanskih poizku sov, so zrelejšega mnenja. — Pokrajinska uprava objavlja: Obči s stvo se ponovno svari, naj se v lastnem Interesu ne približuje municljskim skladiščen-da se ne pripete morebitni nesrečni dogodi ljaji ker imajo straže strogo povelje, vsa kogar, ki ga debe v bližini teh skladih prijeti ln odvesti na komando mesta. — Republikanci ne kadijo. »Sloborin Dom« poroča, da republikanci ne bodo r kadili. Beogradsko vlado treba bojknti-a Prvi, ki je nehal kaditi in izjavlja, da sp ne bo kadil, dokler ne nastane republika, j narodni poslanec Rudolf Herceg, strast kadilec, ki je doslej pokadil na dan do I cigaret. — Ako res čaka Herceg na rep bliko, potem revež v svojem življenju r bo kadil nikdar več. Mislimo pa, da Herc ni tako neumen in da taknlr na ikrim stisne marsikatero cigareto kljub svoji port pozni izjavi v »Slobodnem Domu«. — Murska Sobota. Poroča se nats da je notica v našem listu od 2 trn.. k v se poroča o ukinitvi tamkajšne Trešxr~« šole, zbudila veliko ogorčenje. Sklican bil protestni shod, kjeT se je najenerg'c nejše protestiralo proti tej ukinitvi. Pi merne resolucije so bile poslane na mer' dajna mesta. Prekmursko šolstvo je le 11 mnogo trpelo pod madžarsko državo, i* ša vlada bi ga morala podpirati, ne pa m ratl. S tem je bil zadan našemu skunneru Šolstvu udarec, kakoršnega se ni priča*' valo. —4 Aljažev stolp rta vrhu Triglav postaja — tako piše »Planinski Vestnik -točka, ki zbudi nov svetovni požar — v sko med nepoklicnimi pleskarji. č-i< • spomenik slovenske turistfke ni bil nas reč več vreden, da obdrži praznično ob1' ko, ki mu jo je dal lastnik — naše pl ninsko društvo. Doslej se ga spoštovali negovali z naše in druge strani, noben incidentov nI bilo na vrhu Triglava! Pa otročaji ali zlobneži raztrosili vznemh ve pa neresnične vesti glede razme;'' in začele so se dvigovati vojske na Tr glav... Komu v prid? Komu v V-Mi slovenski turisti to dobro vemo, pa treba, da bi povedali. Koncem konca nam najprej ljudje prebarvali A' stolp v naših barvah, potem pa Italijan! svojih ln tako bo šlo naprej, dokler ne dragoceni stolp izginil v nevidnih bnrv^ Kakor se nam poroča, je za ventllaclio poskrbljeno po nekaj okroglih luknjica'. Za enkrat bo naše društvo napravilo V€ ski konec — ln Aljažev stolp zopet za-v prejšnjo originalno — sivo barvo, K-koršna edina pristoja okolici. — Orjaški goban. Znani gobar A. Je našel te dni v brdskih gozdih užit"'*-gobana, (jur, globnnia) nenavadnega ol ga. Orjak je tehtal ravno 1K kg. Pri tr je bila cela goba papolnoma jedra In zel-? va. — Umor. Zadnio sredo Je umoril v P žetini. občina Javorje, Janez Baloh, d iz Podbrda na Primorskem Janeza Dolen ogljarja. Navedeni večer je prišel Janez 1 lene od kope v neko hišo k manjšemu km tu na žganje. V hiši je bil Janez Ealor. delamržnež, po ljudskem mnenju ma! umen, top. Var je pa najbrže simuliral, *.'.< bi mu ne bilo treba delati. Ko je Janez Dr lene dobil malo žganja v glavo, je zr tega zmerjati z barabstvom. lenuštvom. se mu ne ljubi delati in drugim takim. Ti mu reče: Poj diva vun, ti bom že pola" Dolenc mu je res sledil; v veži ga i • takoj napade z nožem, mu zada več ve! ran, eno v srce in eno v želodec, da v Dolenc takoj zgrudil mrtev na tla. Mo se nI več vrnil v hišo, ampak jo je r.z~ nost popihal za Blcgošem čez mejo. Pa -pravico bo vseeno prišel v oblast. —- Smrtna kosa. Umrla je 8. tm. v C-nomlju ga. Matilda Starlč. vdova r sodnemu svetniku. Pogreb se vrši dar: ob 17. v Novem mestu. — Umrla je v vem Vodmatu ga. Jerica Šuštar roj. I gataj. Pogreb se vrši danes ob 14. Blag i ma spomin! — PrljateO namiznih prtov Je bil ar* tiran. Pri njem so se našli trije gostili prti In kuhinjska brisača s črko M, I lastnikov se ni zamoglo dosedaj ugotovi: Radi tega se vabijo vsi tisti, ki so jim K posamni namizni prti v letošnjem letu p -kradeni, da se dne 14. tm. med 9. in 10 uro pri pollej. ravnatelj, soba 19 pri rev nadzorniku Grudnu zglasljo in si Iste ogledajo. — Pred poroto v Novem mestu je k obsojen Jurij Frigelj, obtožen uboja, kako: smo zadnjič poročali, na eno leto težke ječe — Dne 30. maja t. L je 60 letni posestni* Josip Smole ▼ VeL Strmici ponoči v prepirt na cesti ustrelil a samokresom Franceta P* peža. Zadel ga ja ▼ trebuh in Papež je T bolnici umrl. Smole s« je izgovarjal, da jf bil močno pijan in da je hotel Papeža samo preatraiitL Smole je obsojen na 15 meseci ječe. — Poiar na Starem trdu. V soboto zjutraj ob a Je Izbruhnil v podstrešju h5e št. 19 na Starem trgu, last posestnlce Ljudmile Milic, požar, ki se Jt razširil na cela streha Na lice mesta Je takoj prihitelo poklicno gasilstvo s novo motorno brizgalno. ki Je tekom dveh ur požar popolnoma udu-šilo. Zanimivo Je, da se je čuvaj na Gradu oglasil šele, ko so bili gasilci 2 gašenjeni skoraj gotovi. Ogenj je nastal nijbrže radi MUtjniju Bule x mmtoh fti"*1 Jf Stev. 201. •SCOVCNSKT NA ROP« rim ;i 1. septembra i923. stran. 5, •elik del strehe ln znaša IIcoHa okroll 70.000 K. Obstojala Je tudi nevarnost, da se ne vnamejo blizu stoječa poslopja. — Celjske vesti Proslava pre- stolona si edn ikove ji rojstva se je tudi v Celju slovesno Izvršila. Mesto %l je nadelo slavnostno obleko. Z večine niš plapolajo državne, slovenske in srbske zastave. Z Miklavževega hriba Je 7. rm. ob 9. url dop. oznanjal 101 strel veseli dogodek. Ob 9. url se je v farni cerkvi sv. Danijela vršila slovesna služba božja z zahvalno pesmijo in državno himno, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih m vojaških oblasti ter vojaštvo ln mnogo rodoljubnega občinstva. Ob 9. uri se je v vojašnici kralja Petra vršila pravoslavna služba božja. Trgovine so bile od 9.—11. ure zaprte. Mestno županstvo je poslalo na kabinetno pisarno sledečo brzojavko: >Radostna vest o rojstvu prestolonaslednika naše krvi in našega jezika je odjeknila v celi domovini. Vse prebivalstvo v slavnostnem prazničnem razpoloženju pozdravlja bodočega predstavitelja In vladarja naše slavne, velike in lepe domovine. Naj bo novorojeni prestolonaslednik simbol domovinske ljubezni In trdna vez, ki naj druži vse prebivalstvo drŽave v veliko družino v ljubezni do vladarja in domovine. Kot tolmač želj in razpoloženja prebivalstva kličem: 2lvel prestolonasled-fik ter njega rvišeni stariši, živela domovina. — Mesto Celje. Zupan dr. Hrašovec. — Tudi celjsko Sokolsko društvo ie preko okr. glavarstva poslalo kabinetni pisarni čestitko. —- Mestno gledališče v Celju otvori letošnjo gledališko sezono v petek 14. tm. z Medvedovo tragedijo >Za pravdo in srce«. — Klub napr. slov. akademikov v Celju ima izredni občni zbor v četrtek 13. tm, ob 10. uri y klubovi sobi v Nar. domu. — MotociklPtlčna nesreča pri Kranja. Pri sobotnih motociklističnih dirkah na progi Kranj - Medvode se je zgodila težka nesreća, ki bi kmalu zahtevala eno človeško žrtev. Pred pričetkom glavne dirke so se vršile nekake pred-dirke, katerih se je udeležila večja skupina dirkačev. Tik pred nekim železniškim prelazom, za katerim dela cesta oster ovinek, je dirkačem prišel nasproti kmetiški voz, kateremu se je del dirkačev srečno izognil, le g. Zlrovnik z Jesenic Je z vso hitrostjo zavozil vanj. Motoi sam se je ves razbil, 2irovnik pa Je dobil leike poškodbe na glavi. Udrto ima loba-ajo, kakor tudi ima po životu in na obrazu več poškodb. Njegove poškodbe pa niso smrtne. Pri nesreči sta se v žirovnikov motocikl zadela tudi dva druga motocikla, ven-Jar sta ostala nepoškodovana. Olavna krivda zadene, kakor se čuje, voznika, ki Je vosu* proti predpisom ter se Je držal desne strani ceste. V splošnem se opaža, da kmo-rje na deželi delajo zlasti motociklistom vedno neprilike. Zirovnik Je bil prepeljan y joinico. — Težka nesreča. Marija čebular, 5* etna hčerka posestnika iz Radohove vasi pri Litiji, Je 7. t m. padla na kup zareče žerjavice. S težkimi opeklinami so Jo prepeljali v ljubljansko bolnico, vendar Je malo upanja, da okreva. Pazite na otroke I — Iz raznih krajev države. V Vranju sta dva oborožena razbojnika napadla po« sestnikovo hčer Zifo Ajdarević in zahtevala od nje, da jima da denarja. Ker jima tega ni hotela izpolniti, sta jo odvedla iz hiše na prosto. Ker je kričala na pomoč, sta jo najpreje zlorabila in nato ubila. Eden roparjev je bil prijet. — V Požarevcu je bivši delavec državnih posestev Milenko Mi« šić ubil kovača Pauna Pančiča v kavarni Gjoke Mišića. Svoj čin je izvršil radi tega, ker je mislil, da ga je kovač obtožil, da je bil odpuščen iz državne službe. — Ilija Si« meonović iz Stareva je a sekiro ubil Lazarja Petroviča iz Ramanca, ker je slednji nabral nekoliko drv v njegovem gozdu. — V Sme« derevu v Srbiji sta pri kopanju utonila v Moravi Dušan Stojanovič in Aleksander Mi* losavljević. Prvi je bil star 15, drugi 20 let. _ V bližini železniške postaje Kusadačka je bil ubit seljak Nikola Petrovič iz Selevc«. — V Užicah sta bila ubita zloglasna haj« duka in roparja Manojlo Matović iz Krča« -•ova in Mirčc Mihajlović iz Sivščine. — Dne L t. m. so v Vučitrnu napadli razbojniki hčerko Boška Bošiča, Milko, in seljaka Sava Pavičevića ter oba ubili. Pri zasledovanju sta bila dva roparja ubita — V Belem Polju je Milislav Čorič iz 2ara ubil svojega biv« nega slugo Alijo Dedoviča iz istega sela. — V Ćupriji sta dva zlikovca zažgala hišo Dra* gotina Jeftića. iz Lindjevca. — V Kovačici je strela udarila v voz, na katerem sta se nahajala Jan Veselv in njegov nečak G jura. Oba sta bila mrtva. — Kino »Tivoli«. »Izrezano lice«. Film pTedvaja zakonsko tragedijo Hary Davlsa, ki iz maščevanja ubije ljubimca svoje žene in kasneje, ko pride iz zapora ter jo najde omoženo z nekim lordom, ubije tudi njo. Na obtožni klopi razkrije sodnikom vso svojo nesrečno ljubav, nakar je oproščen. Delo se odlikuje po dobrem ozadju in je prepleteno s kriminalnimi scenami. Prihodnje dni pred« vaja kino «TivoII» serijo prvovrstnih učinkovitosti, kakor Možje Sibvle X Lyo Maro, Jezdec brez glave s Harrv Pielom itd. Pred* stave se vrše sedaj ob 26., 17. in pol, 19. in 20 in pol. — Kino Matica »Rumeni diplomate s priljubljenim Fridrichom Zelnikom v glavni vlogi, je eden najzanimivejših Zelnik»filmov ter ae odlikuje po lepi vsebini, originalnih kitajskih običajih in ima sploh dobro tendenco. Predvaja se do srede 12. t m. — fllgijenlčna česalnlca za dame O. FETTCIH - FRANKHE1M, Ljubljana. Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacfja. Barvanje z LTJreal Henne. El. masaža lica. Manfcura. Izvršuje vsa lasna dela. kupuje izpadle In odrezane lase po najvišji dnevni ceni. Pariumerija. — Kot naslada In kot hrana le najboljši čokolada »Sana«. ............ ^esveeeeeeeeeee Zahtevajte povsod samo antracen črnilo ,$ katero se prodaja v korist flJugo$!ovanske Matice" »•iMMMIMMM.....HM<..........• — Z GorSkega. Znani fašist Inženir Doerfles, ki Ima Ljubljano dobro \ spominu. Je Imenovan za občinskega komisarja v Moši pri Krminu. — V Gorici Je umrl znani knjigar gospod VVokulat. — V Aj-dovščin Je otvoril odvetniško pisarno dr. Slavko Pornazarlč, v Gorici pa dr. Stojan BrajŠa. — V Čepovanu je umrl znani obrt-nk Valentin ŠuligoJ. — Restavracija ln kavama »Zvezda« 3 krat na teden vojaški koncert na vrtu, 3 krat na teden ciganski koncert v paviljonu pred kavarno. — Poskusite specijalna vina v steklenicah tvrdke Gjuro VALJAK, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah širom naše domovine. — Tečaji za strojepisje ln stenografije. Na zasebnem učlllšču Legat v Mariboru se začne novi tečaj za strojepisje in stenografijo dne L oktobra In trajajo 4 mesece. Vpisovanja In pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Turistika in sport. DOMAČE NOGOMETNE TEKME. — Zagreb, 10. sept. Nogometna tekma dunajska Admira ca Gradjanski je bila ka-tastrosalna za zagrebško moštvo. Rezultat 5:1. Hašk : Bačka 0:3. — Beograd, 10. sept Vardaz i Con-eordla 3:2. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj. 10. sept. Slavia : Hakoah 1:0. Praško moštvo Slavila ie izborno igralo. Hakoah ni pokazala posebne izurjenosti, Čeprav je v Londonu doživela znatne uspehe. Nogometna tekma se je vršila na Hohewarte v prisotnosti 35.000 gledalcev. — Dnnaj 9. sept Sobotna nogometna tekma Hakoah : graški Sturm 1:0. Slavlja ; Slovan 4:1. Dunajska Herta ca berlinska flerta 3:1, nedelja :50. Nogometna tekma graškega Sturma ; Slovan 0:0. Slovan se je izvrstno izkazal v obrambi. — Praga, 10. sept Sparta : dunajski Amateurji 1:0. V nedeljo so Amateurji igrali v Brnu proti moravski Slavij i 2:0. — Budimpešta, 9. sept Dunajski Ra-PidcaMTK2:0. TENISKI TURNIR. — Gradec 9 .sept. Tu so Se pričete mednarodne tekme teniškega sporta. V veli-kec številu se udeležujejo tekem zastopniki Maribora, Zagreba in Beograda. — Prvenstvena tekma Primorje : Svoboda 16:01 Rekordna zmaga Primorja. — Vsem smučarjem poročamo, da nam je uspelo zagotoviti kočo na Veliki Planini za letošnjo sezono ter bo isto oskrboval Uski oskrbnik 2mitek ter sedanja oskrbnica, ki oskrbuje kočo poleti. S tem je naša prva zimska postojanka v planinah zagotovljena. J.Z.S.S. — Ilirija i Jadran 7:1 (5:0). Prijateljska tekma, ki se je vršila v soboto 8. L m. med obema imenovanima kluboma in ki je bila nekako merilo za prihodnjo prvenstveno tekmo, je končala s precej visoko zmago Ilirije. Računajoč na ugodne razultate, ki jih je Jadran dosegel pri treningih zoper Ilirijo, se Je v splošnem pričakovalo, da bo diferenca goalov med cbema kluboma manjša. Velik del krivde na visokem porazu Jadrana nosi vratar, ki je bil skoraj popolnoma apatičen ter je s tem deprimiral ostalo moštva Napad ni izrabil treh že skoraj sigurnih šans. Tekma je bila v ostalem lepa in zelo zanimiva ter se je vršila v brzem tempu, ni pa bila enostranska. Jadran se Jc znašel šele v drugem polčasu, med tem, ku Je v prvem prevladovala Ilirija. Napadalm trio Ilirije je predvedel v seboto Izredno konbinacijsko igro. Tudi krili nista zaostajali Knlska vrsta, v katero je vstopil Pretnar mesto Tavčarja, je bila na mestu, obramba ne na višku. Pri Jadranu so ugaja U levi branilec Pečnik, spretni ln urni Jam-nik na levem krilu in Promožič v centru. Martinjak, ki Je v ostalem dober tehničar, je bil topot zelo indisponiran. Goale so zabili: Oman 3, UČak 2, Vidmajer 2. Q. Betet-to Je sodil tekmo povprečno dobro. Diktirana enajstmetrovka pa je bila menda neupravičena. — Ilirija : Hermes 2:1 (1:1). Nedeljska igra sicer ni nudila tako lepe slike, kakor sobotna z Jadranom, vendar se je Hermes Izkazal Iliriji za tršega nasprotnika. Narav no le, da je bila Ilirija nekoliko izmučena že od sobotne igre ln je poleg tega nastopila še s tremi rezervami, kar je znatno vpliva lo na rezultat Izgleda pa, da ima Herme* boljše šanse za drugo mesto v prvenstveni tabeli prvega razreda, nego Jadran. Vodstvo tekme je dosegla Iilrija po Omanu s prostim strelom na goal. »Šiškarji« so takoj nato izenačili z diktirano enajstmetrovko proti Iliriji. Tekma, ki se Je kasneje nudila, je bila zelo raztrgana. V drugem polčasu Je bil Hermes skoraj popolnoma potisnjen v defenzivo, na trdi njegovi obrambi in sijajnemu vratarju so se pa razbili vsi napadi Ilirljanov. Odločitev je padla šele proti koncu ln sicer is po Zupančiču I. krasno strel j a-nem kotu, ki ga jo Zupančič IV. efektno zabil z glavo v mreža G. Kepec je sodil Jako dobro. — Ilirija (rez.) l Jadran (rezj 7:0! —Celjski skautL Ideja s t autizma se je pričela širiti med Slovenci najpreje v Celju. Julija meseca leta 1922 je zbral bivši ameriški skaut, Rus VI. Okulić, prijatelje skautlzma, jim razložil vsa skautska načela in jih povabil, da vstopijo v organizacijo. Celjski skautl so biti ustanovljeni! Danes šteje celjski steg nad 30 članov, s katerimi je priredil letošnje poletje 10 dnevno tabo-rovanje v Logarjevi dolini, od kjer je priredil več skupnih izletov v okoliško gorovje. Celjani so posetili tudi taboreče ljubljanske skaute, pri katerih so se zadržali en (U-V^C* CZ*. ». Sokolstvo. — prmtava 60letnice Sokolskega dra* šiva v Ljubljani. Jugoslovenski sokolski sa« vez objavlja: Seja odbora se ne vrši dne 25. septembra, temveč v soboto dne 29. sep* tembra 1923 z začetkom ob deveti uri zju* traj v savezni pisarni z istim dnevnim redom. Istega dne zvečer bo v Narodnem gle« dalihču akademija v proslavo 60 letnice So* kolskeca društva v Ljubljani (Narodni dom). V nedeljo bo v proslavo istega jubileja slavnostni občni zbor: po občnem zboru manifestacija po Ljubljani. Bratje naj se od* borove seje in proslave 60 letnega jubileja Sokolskega društva v Ljubljani udeleže pol« noštevilno. Slavnostni kroj naj vsak brat prinese a seboj 1 Zdravo! Društvene vesti. ' a- Kolo Jugoslovenskih sester, podruh niča Novo mesto, priredi v nedeljo dne 16. septembra ob 2. uri popoldne na glavnem trgu v Novem mestu javno tombolo v prid mestnim revežem. Slavno občinstvo se vljud* no prosi, da z ozirom na blag namen pridno posega po tablicah. — Prireditev društva »Soča« se je vršila včeraj v prostorih »NaroJnega domaa ob zelo lepi udele'bi in v najvzotnejšem redu. Gospod KragelJ ml., rospod Kinčov in drugi so skrbeli, da se Je občinstvo prav prijetno zahvalo. Vmea je pa godba Jugoslovenskih železničarjev — po svoji navadi — prav pridno svirala. Po deveti uri se je mladina v stransi sobi malo zavrtela, med tem ko •o se ostali gostje ▼ drugih prostorih prav prijetno zabavali. Med udeleženci je bilo opaziti mnogo odličnih osebnosti — Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi v sredo dne 12. septembra ob B. url zvečer v društvenih prostorih izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsedstva. 2.) izročitev diplom 2 častnima članoma 3.) Izprememba pravil. 4.) Določitev članarine. Vse p. n. člane se vabi, da se občnega zbora polnoštevllno udeleže. — Odbor. Poizvedbe« Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 10. julija. Sprejeto ob 13. Zaradi pomanjkanja nadaljnega po-pomanjkanja gotovine ni bilo v devizah skoraj nobenega trgovanja, izvzemši Italijo, za katero Je bilo z ozirom na njeno Čvrsto tendenco v Curihu precej povpraševanja ter je bil tudi še ob zaključku borze zanjo Čvrst denar 407.—, med tem ko je bilo v drugih devizah dovolj blaga. Na efektnem tržišču je bilo iz istega vzroka kot na deviznem le malo zanimanja, Ob zaključku borze so notirali: Devize: Curih 16.95—17.025, Pariz 5.27, LAidon 427.50—423.5, Berlin 0.00025—0.0005, Dunaj * 01315—0.1325, Praga 281—282, Trst 406—403, New-york 93.75—94.25, Budimpešta 0.51— 0.55. Valute: dolar 92.50—93.75. Efektl^7% invest. drž. po*, od L 1921 70—71, Ljtblj. kred. banka, 235—237.50, Prva hrv. šted. 1190—1197.50, Slavenska banka, 110, Hrv.-slav. zemaljska hipotek, banka 145—150, Hrvatska eskompt. banka 175—1S0, Jugos^ov. banka 160.30—163, Trboveljsko premog, društvo 955, Slavonija 225—227. «#ečerana 2250—2260, Guttmann 1450—1475, Nxr. šum. industrija 138—140, Eksploatacija 275.50. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 10. sept. (IzvJ Današnja predborza: Beorjad 5.55, Berlm 0.000014, Amsterdam 215.50, Newyork 556.—, London 25.21, Park 31.—* Milan 24.07, Praga 16.60, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.50, Sofija 5.35, Varšava 0.0023, Dunaj O00781/*. avstr. žig. krone 0.0079. — Trst, 10. sapt. Pradborza: Beograd 24.60, 24.80, Berlin 0.0000755, Dunaj 0.0.175, 0.03325, Praga 68.75, 69.25, Pariz 128.50, 129.—, London 104.60, 104.75. Newyork 23.—. 23.10, Curih 415.-, 417.-, — Zamenjan površnik. V soboto S. 1 m. se je na vlaku, ki se Je odpeljal ob 7. zjutraj na Gorenjsko, v vagonu I. razreda zamenjal temen površnik z enakim, ki Ima monogram F. S. Lastnik poslednjega na) se javi pri vratarju deželnega sodišča. — Izgubila se je dne S. u m. na Bledu Ustnica z monogramom F. K., katera je vsebovala nekaj denarja, železniške dokumente, sliko ter več drugih spisov. Poštenega najditelja se naproša, da obdrži denar ln vrne listnico z vso drugo vsebino, katera Je za njega brez vsake vrednosti, proti na-daljni nagradi pri obratnem ravnateljstvu Južne železnice, oddelek ekspedit v LJubljani. — Mlad pes*dakel se Ie izgubil v nede* ljo popoldne na Komenskega ulici; baje je šel z nekim belim psom. Kdor mi ga vrne, dobi nagrado. J. Medved, Sodna ulica 7. — Izgubil se je na kolodvoru nov A klarinet, tvrdke Ed. Pope, Dresden. Najditelj se naproša, da istega odda aH naznani na upravnlštvo »Slov. Narodaa v Ljubljani proti nagradi 300 Din. SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV. CIRILA m METODA«! Razne stvari. "* 3mrf prvega »pomlaienca* dr. Voro* nova. Iz Pariza poročajo, da je te dni umrl prvi »pomlajenec« dr. Voronova, 74letni Ar« tur Liardet. Voronov je izvedel operacijo na njem pred dvema letoma in Liardet je po izjavah njegovo družine preživel zadnji dve leti svojega življenja zelo živahno. vecU no poln humorja. — Potres na Japonskem. V Parizu trde, da so bila prvotna poročila o potresni kata« strofi na Japonskem zelo pretirana. Po služ« benih poročilih je mrtvih okoli trideset tisoč v Tokiju in sto tisoč ranjenih. Mesto, ka* tero je največ trpelo, je Yokahama, kjer je mrtvih sto tisoč. Tako je na vsem ozemlju, kjer je divjal potres, žrtev okoli dvesto tisoč. Okrog glavnega mesta je brez strehe tristopetdest tisoč oseb. Junaško se je obna* šal za časa potresa radio-telegrafski urad* nik Yoneroura, delujoč približno dvesto ki« lometrov od Yokahame. Tri dni je ostal na sojem mestu, ne da bi kaj jedi in ne da bi spal. Tako je skrbel za poročila o katastrofi, kličoč na pomoč brodove, ki so se bližali ogroženemu ozemlju in vedno sproti odgo* varjajoc vsem zahtevam. Aparate je moral večkrat popravljati, ker so jih potresni sunki premetavali sem in tja. Skozi tri dni je bil on edina zveza med svojo deželo in zima* njim svetom. Nemšk1 Irier^ ki ne mara češkoslovaških kron. Knez Viktor Hohenlohe - Schillings-furst, vojvoda z Ratibora, je Imel na Češkem ogromna posestva Kakor znano, je Češkoslovaška vlada sprejela agrarno reformo. Disedanjim lastnikom se Izplačuje rar-lastnina po določenem ključu. Knez Hohenlohe je godrnjal in delal težkoče. Petem Je še rekel, da na neben način ne mara re-volucijonarnega republikanskega češkoslov* denarja. Zaklical je: Plačajte me z nem* šklmi markami! Zahtevam deset milijonov mark! Praska vlada mu je odgovorila, da se zgodi njegova volja. Med tem je marka rapidno padala in ko je pr!.*ej dan Izp'ačila za kneza Hchen'oheja, so ca Iz Prage vprašali, aH res hoče imeti še vedno edino le nemške marke? Ošabni gornjeSlerijsk! magnat je odgovoril: Da! In tako je dobil pred par dnevi borih deset nnlljonov nemSkia mark kot odškodnino za nlezovo ogromno, mnogo tisoč hektarjev obsežno In visoka milijone vredno veleposestvo. 1 $ • Boj proti zakonu v IrlanđMl. Irh*dite je res pomilovanja vredna dežela. Ne samo da meščanska vojna % nezmanlano silovitostjo še vedno traja, temveč rkU ver* skl In socijalni problemi razdvija.^ lahko razburljive duhove Irland'je. Po rvnovei-šlh poročilih angleških listov se Jc v Ca* rupcelu, malem mestecu slavne Irske pro% vince Llster, ustanovilo dri^tvo ri pob* janje zakona. To društvo obstoji Ir sami^ trdovratnih »devičarjev« In »devičk€. Listi seveda ne poročajo, če te deklic* svo'emu poklicu prostovoljno služIjo, ali mogoCe svojo čednost radi pomanjkanja snubcev prikazujejo. Ta zakonu sovražno druitvd pa se ne zadovoljuje samo s shodi In sflBb niml sredstvi mirne propagznd*, temveč se tudi ne strall uporabljanja sile ln terorja kot se slična uporabljata v meščanski vojni. Tako Je že vse parčkov, k! bi se radi poročili, doživelo neprijetno presenečenje, da so našli dohod do cerkva zaprt x barrkadaml od dreves. Nekenr.i parčku pa to jo posebno zaigrali. Najpreje so 41a-ni »devičarske« družbe dan pr*d poroko ukradli eni zakonski priči njegovo pražnjo obleko In nove čevlje tako, da je moral nevesto peljati k oltarju v start obleki ln razcapanih čevljih, pri katerih so gledali palci ven. Pred cerkvijo pa jo nastala nova zapreka v obliki barikade. Tudi ta je bila končno prekoračena s tem, da je cela statovska družba šla v cerkev skozi okno. Ko sta pa novoporočena cerkev zoret zapustila, sta bila od razljutenih sovražnikov sakona obmetana s kredo ln z moVr, rav dobro ohranjeni. — Kdor se zanima, se naj ">brnc na vratarja hotela oSlon«. 9489 Velika hiša ^b glavni cesti na perife* riji Ljubljane, z gospo* darskim poslopjem in le* ->im vrtom ter s takoj prostim stanovanjem za 'cupca se ugodno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 9607 Lokomobila, stabilna, fabrikat \Volf, 40—60 PS, v obratu 15» leta, se radi nabave moč* nejšega stroja proda. — Lokomobila je Se v obra* tu (ob progi Ljubljana* Trebnje). — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 9588 Pet shrambnih vinskih sodov l(Lagerfafi) cimentir., hra* k tovi, z železnimi obroči kovani, od 1300 do 1900 litrov, dobro ohranjeni, proda Franc Logar, go* stilničar, Hrastnik pri Zi* klanem mostu. 9621 Proda se kompletna jedilnica* pripravna za vilo, in več luksuznih predmetov, ki služijo za okrasitev vile :n vsebujejo lepo perzij* sko preprogo, 3.10—2.37 metrov. — Več ae poizve pri Franc Santcl, Mestni trg 18/L 9618 Hiša v Šmarjeti it. 32, zidana in z opeko krita, tik farne cerkve, pet minut od Rimskih toplic, se proda. Prostra* ni lokali za trgovino, obo* 'cana klet, štiri sobe in kuhinja v pritličju. Spo* daj in v podstrešju še tri sobe, vrt za zelenjavo, sadonosnik in drvarnica. Ponudbe sprejema last« nik Janez Bider, posest* nik in gostilničar, fcokar* ie h. št. 28, p. Mozirje. 9300 Sobico, nai«""Jc v kaki vili na Poljar.ih, xče suplent — Ponud* "» pod »Suplent 9602« na upravo »Sloven* ske ga Naroda«. Dva dijaka nižje gi**-y~*jc se sprej* me ■*» na hraio in stano* vanic. Električna luč. — Nask-v pove uprava »SI Naroda«. 9539 Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje v bližini uči* teljišča pri boljši rodbin ni. — Naslov pove upra« va »Slov. Nar.«. 9461 Dve dijakinji nižjih razredov sprejme na hrano in stanovanje zanesljiva uradniška dru* žina v Ljubljani z ena* kimi hčerkami od boljših posestnikov z dežele. — Ponudbe pod »Zaneslji* v ost/8507« na upravo »ŠL Naroda«. Službe ■ ......»......»»♦ aj Manufakturist se sprejme v veletrgovini Ed. Suppanz, Pristava. 9626 Šivilja za popravilo perila se priporoča za na dom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9586 Sprejme se takoj prvovrstna modistinja in učenka v salonu Mimi Sark (palač* Kreditne banke). 9457 Služkinja za v kuhinjo se išče za takoj. — Vpraša se: Gostilna »6«, Dunajska ce* sta. 9637 Sluga se išče z nastopom 17. t. m. — Natančneje v trgovini Julio Meinl, d. d., Selen* burgova ulica 3. 9598 Dežnike popravlja točno, tofid**o ter ceno Anton Pa\Iin, Stranska pot 17, Trnovo. 9403 Mlada gospodjica, naobražena, dobro odgo* jena, traži mesto k deci. Voljna je instruirati ni* žeškolce. Reflektira na minimalnu plaću 100 Din J-----~ mesečno. Prednost Slove*! Rabljene britvice venija, manje mesto ili selo. — Ponude na upravo »Slov. Naroda« pod »Jadransko more ^9371«. Zastopniki za nabavo drv, oglja, me* du, krompirja, sena, se* men, otrobov itd., in za prodajo semen, umetnih gnojil, južnega sadja itd., se iščejo proti 3% provi* zije. Obrniti se pismeno ali ustmeno na Kmetijsko trgovsko društvo D. Bo* lonič & Comp., Trst, Raf* fineria 7/L 9051 »Gillete«, »Mem« in vc« like se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kane Židovska ulica L 8039 »Toplodar« je dobra stvar — štedi premog in denar! — N.v ročite ga takoj v pavi1 nu »G« št. 235 pri tvrdki Nipič in drug. Fižol (boklnc, mandalon, kok) i jabuke treba veče kvan» turne postepeno A gen tur« ni i komisionalni p^s.i i Pavao Fiorelli, Senj (Hrv. primorje). 9546 Izvežban inštruktor, absolviran akademik, z izvrstnim znanjem srbo* hrvaščine, nemščine, fran* coščine in italijanščine, išče inŠtrukcij za vse predmete. — Ponudbe I pod »Initruktor*>42*« na sprejmem. - A. Rash^r. upravo »Slov. Naroda«. | scr' Gramofonske plošče zamenjam in kupujem. — Razbite in doigrane ne jmem. — A. Rashrr* Sodna ulica 5. 9414 Službo hišnika v Ljubljani ali okolici išče državni nameščenec oženjen, brez otrok. — Ponudbo pod M. J./9363 na upravo »Slov. Nar.«. Išče se dekle, ki zna kuhati in oprav* I jati vsa druga hišna de* la k mali družini proti dobri plači v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Naroda«. 9342 Izvežbana pisarniška moč in vajenka se aprejmete takoj. — Pt* smene ponudbe: L Cerne, Ljubljana, Dunajska ce* sta št. 28. 9184 Prodajalka za špecerijsko trgovino se išče. Prednost ima do* tična, ki zna dobro Šivati in likati. — Več se izve pri I. Modic v Novi vasi pri Rakeku. 947? Za večjo trgovino z mešanim blagom v pri* jetnem prometnem trgu na deželi ae išče starejši, popolnoma usposobljeni poslovodja, ki naj bo tudi v knjigovodstvu tn ko* respondenci vešč Oni. ki bi imel veselje in sred* stva, da prevzame morda pozneje trgovino v na* jem, ima prednost. — Ponudbe jt, poslati pod Poslovodja-9568 na upra* vo »Slov. Naroda«. Praktikanta za trgovino in pisarno, ki je letos dovršil z iz* vrstnim uspehom držav* no trgovsko šolo, spre J* me v službo tvrdka M. Karlovsek in drug, Celje* Lavo. — Prosto stanova* nje in hrana • hiši, plača po sposobnosti Prošnje, opremljene s spričevali, je nasloviti direktno na označeno firmo. 9631 Računski uradnik, verziran tudi v knjigo* vodstvu in zmožen nem* ške stenografije, išče službo za popoldanske ure. —> Ponudbe pod »Računski uradnik/9592« na upravo »Slov. Nar.«. Iščem sobo pri boljši družin? s vso oskrbo za dijaka trgov* ske akademije. — Ponud* j ""^.tl'l„ itrtrrz , j r» i x i {poštena, be pod »Prvo leto trgov* jgj^ NarQ< ske akademije ^636« na upravo »Slov. Naroda«. Mesečna sobica, lična in snažna, z dvema posteljama in posebnim vhodom se takoj odda s hrano ali brez hrane. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 9533 Dijakinja nižjih razredov se sprej* me pri dobri družini na zračno stanovanje in do* bro hrano. Event. klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. Dijaka sprejme na stanovanje in hrano družina, ki ima šestošolca gimnazije. — Klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 9599 2 opremljeni sobi se oddaste v novi vili na Mir j u takoj ali s 15. sep* tembrom. Prva z eno, druga z dvema postelja* ma. Elektrika, poseben vhod, souporaba kopalni* ce. — Ponudbe pod »600 9597« na upravo »Slov. Naroda«. — Reflektira se samo na gospode. Stanovanje I Odda se takoj srednje* velika prazna soba v are* dini mesta dotičnemu, ki posodi 5000 Din po do* govoru. Prednost imajo starejši gospodje. Odda se event. tudi zakonske« mu paru brez otrok z uporabo kuhinje. — Po* nudbe je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/9593«, Gospodinjaf pridna in poštena, ki bi nadomestovala mater, se išče za takoj k trem otro* kom v starosti od 9 do 13 let. Vdove in starejše imajo prednost — Po* nudbe pod »Pridna in « na upravo roda«. Popoldansko službo oziroma instrukcijo (tu* di za francoščino) išče absolvent gimnazije. Zna več jezikov in stenogra* fijo. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Nar.«. 9613 Mali Skladišče, primerno za deželne pri* dclke v sredini mesta, se išče. — Ponudbe pod »Skladišče/9585« na upravo »Slov. Naroda«. Razno Vsakovrstne pile in rašpe izvrstno nasekava ter kupuje stare po najvišjih cenah Ivan Figar, pilarski mojster, Ljubljana, Hre* nova ulica 19. 8633 Gosli poučuje bivši učitelj »Glasbene Matice«. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 9313 Kot skladiščnik de1*—od j a ali kaj -!ične* ga želi vstopiti mlad go* spod k večjemu podjetju, ter v* posodil tvrdki pro* ti niz k nu obrestim od 50 do 1000 dinarjev. — Po* nudbe pod »Niske obre* sti/9500« na upravo »SI. Naroda«. Veš čak v knjigovodstvu, absolutno zaupna oseba, nudi trgovcem, "*eči ~~ obrtnikom in drug4— podjetjem strokovne na* svete za vpeljavo trgov* skega knjigovodstva po italijanskem, nemškem ali ameriškem d vo »t a vnem načinu ter ▼ ▼aakterl medsebojni kombinaciji, kakor jo zahteva dotični obrat. V ta namen gre tudi izven Ljubljane. — Prevzame nadalje redno sodelovanje in stalno kontrolo že vpeljanih knigovodstev, nujno se* stavo bilanc, revizijo po* sebno zamotanih slučajev in druga strokovna dela. Honorar po dogovoru. — Ponudbe pod »Veščak ▼ knjigovodstvu« na Alo* ma Companv v Ljubi'ani. Kongresni trg 3. 937" Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran Repiču, Ljublja* na, Trnovo. 9110 Šolske zvezke in šolske potrebščine na debelo najceneje pri L. Pevaleku, Ljubljana, Židovska ulica 4. &56S Išče se hrana (ev©nt. tudi postelja) za 15 letnega dečke. — Po* nudbe pod 151eten,95?9 na upravo »Slov. Nar.«. Iztrčani med (najfinejši) po 140 K kg oddaja H. Likar, naduči* tel j v p. in čebelar, Blan* ca pri Sevnici. 9627 Ljubljanske tov. gottilniearj«, hOmm posestnike in prijatelja vljudao prosim, da mi omogočijo povratak ▼ Ljubljane s Um, da ud preskrbe ma proanctnsm Kraju adapt. lokal ss fo* s ril ni co aH vinsko kist a skromnim stanovanjem, toda bres koncesij«. Po* seboj potrebujem skladi* šče as shrambo dveh va* genov pohištva. Za pro* dati imam dvs rezervsr* je iz trdega lesa po 16 hektolitrov, priprsvna za žganjekuharsko ssdje sli vino ter prvovrstni ne* okovsnt voz »gig«. — Avg. Zsjec, hotel »Stol«, Dobrava*Vintgar, p. Je* >cnie* »19 Družabnika s 100.000 Din išče dobro vpeljano trgovsko pod« jetje v Ljubljani — Fi> smene ponudbe naj se dopošliejo na poštni pre« dal 152 v Ljubljani. 9456 Cement, premog in strešna opeka stalno v ralogi pri II. Pe* trič, Ljubljana, Dunajski cesta št. 33. Telefon 366 Skladišče »Balkan«. B669 Konserviranje sadja in povrtnine, knjige slovenske in h • vatske izdaje, prodajajo knjigarne ter Zupane, okrajni ekonom v Ptuj i. Ona 16 Din. 9072 Družabnika za Maribor s primernhn kapitalom iščem za kon* cesijonirano trt. podjet* je s sigurno bodočnostjo. — Ponudbe pod »Dru* žabnik« na Mar * Stan, Maribor, Rotovški tr>» 1. V najem oddam štiri koncesije ali pa pri. stopim kot družabnik h kakemu mehaničnemu nli podjetju za elektrotehnične predmete. — Po* nudbe pod »Družabnik 9594« na upravo »Slov Naroda«. Matere, ako hočete imeti svoja otroke zdrave in taoca*, pripravljajte samo slad* no kavo znamke >Trv glav«! — Zavrnite vsik drug izdelek, ki s« V»rr. vsiljuje. 90£3 Tomaževa žlindra, zajamčena, visokoodutot. na, se dobi po najnt*1& cenah pri Kmetijskrm tfl* govskem društvu D. fv* lonič & Comp., Trst, Raf* fineria 7/1. — Naročila, in prepričali se boate. 90^2 Traži domaću hranu. Viši bankovni činovnik traži dobru domaću hra* nu kod bolje obitelji, po mogućnosti u aredlni mj»* sta. — Ponude ■lati na uprsvu »Slov. Naroda« pod Bančni uradnik/9551. Manufaktura Krisper. Pridelovanje vate. Ljubljana, Rožna ulic* št. 19. — Prideluje in ima v zs» logi vse vrste pamučna vate. Za odeje, krznar* stvo, bandažiste in kon* fekcijonarje. 9228 JEZIKI!! P. n. občinstvu, zlasti trgovcem in obrtnikom najvljudneje naznanjam, ds tem o tvoril oblastveno odobreno pisarno ss prestavljanje spisov b tujih jezikov v siovenščL ao In obratno. Jamčim sa pravilnost prestave Honorar šmaren. Vljud no ae priporočam za obi. le neroČfla — Hmkc Privsek. Ljubljane, M. kloelčeva cesta štev. IS I. nadstropje (poleg aoda Iča)_Mg MIMIIMItIlitllMH«) Inserati v »Malih oglasih« imajo neoporečno valit uspeh v »Slov. Nnrodu* Cena za prvih 20 beset 5.— Din, vsaka nadatjnt beseda 30 mare. 8214 *tev. 206 »SLOVENSKI NAROD« dne 11. septembra 1923. Stran 7 Posetnikom oelesejma priporočamo naslednic: d Uubllanl. FRAN LUKIC konfekcija ia dama ln gospoda, velika zalega dežnih plaščev ter pletenin vseh vrst. Llnbllana, Pred škofijo 19. Filip Bizjak krznar, IzdelovatelJ čepic EoHzefi Gosposvet. o. Ure, zlatnina, srebrnlna Ed. Skopek Mestni trg 8. Popravila točno In solidno. Matija Trebar trgovina čevljev LJubljana Sv. Petra cesta št 0. M. Bartl modna trgovina In parfnmerl|a« Stritarjeva ulioa it. t. Modna trgovina T. Eger Sv. Petra cesta it« t« Zajutrkovalnioa T. Mencinger Sv- Petra cesta ŠL 43. na dvorISČu. iS- Žargi ,,Prl nizki ceni'1 vse potrebščine za krojača ln šivilje. Sv. Petra cesta štev. 3. A. SUSNIK, železnina Ljubljana, Zalotita cesto. Zelero, portland cement, Štedilnike, reči, vodovodne cev!. se*aTlce za vodo in vino, stiskalnice, mline za grozdje, brzoparilnike, tehtnice, različno orodje za obitnike in poljedelce, potrebščine za stavbe In pohištvo, kuhinjsko po«k!o in vso že eznino po znižanih cenah. Karol Till papirnica Kongresni trg 8. H. Sedel-Strnad modni salon Prešernova ulica št 3. Ivan Bogataj elektroiehn. podjetje Sv. Petra cesta 30. Friderik Serbec galanterijska trgovina Stari trg št. 4. Stritarjeva ulloa Kodna manufakturna trgovina Janko Cešnik LJUBLJANA Llngarjeva ulica Priporoča pri nakupa tvojo zalogo najnovejšega blaga za ženske In molke obleke, belo in barvasto perilo, razno vrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje Itd., po zmerno nizki ceni! Modna trgovina sa damo ln gospodo A. Sinkovic nasl. K. Soss Vedno novosti. Mestni trg 19. Cene nizke. Josip Vidmar LJubljana Pred škofijo 19. Tovarna dežnikov ln solnfrilkov. F. K. Kaiser puškar v LJubljani. Adrija drogerija, fatonaanfaktora, parfenerija Selenburgova ulica 3. nasproti glavne poŠte, ■i i Ig. Žargi Jii nizki ceni" zaloga perila zi gospoda in dama Sv« Petra cesta 3. L Mikuš Mestni trg štev. 19aV tvornica dežnIkovvy | zaloga sprehajalnih palic. Franjo Grabjec 1 fotogr. umet. zavod | Miklošičeva cesta 8. Josip Vitek trgovina s kandrti na debelo | LJubljana, Krekov trg 8. AUTO Florjančič Selenburgova ulloa 8. Hajve&|4 zaloga oblak za gospode In dačke 3. Maček Aleksandrova cesta 3. Anton Verbič delikatese, špecerlja zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulloa št. 2. Trgovina papirja Ivan Gajšek LJubljana, Sv. Petra e. 2. Modna trgovina A. Persche LJubljana Pred škofijo 21. „Slovenski film11 V. Bešter Aleksandrova cesta 5. Alojzij Fuchs zlatar Selenburgova ulica 8. LJubljana. Snoj & Nodic priporoča svojo manufakturno in modno trgovino Prešernova ulica- 1 Wanek krznarstvo, trgovina čepic In klobukov Sv. Petra ceata št. 10. „Triglav" tovarna perila LJubljana« Eolodvorska ulica 8. i Albina Bogataj izdelovanje perila Židovska ulica 1/11 3. kostevc manufakturna trgovina in zaloga plrot. preprog Sv. Petra cesta 4. j Foto - atelje Ant. Uršič (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta. 10. ŽARGI „Pri nizki ceni" modna trgovina Sv. Petra cesta 3. Tvraka F. & I. Goricar LJubljana, Sv. Petra cesta 29. Manufaktura, moško ln Žensko perilo lastnega Izdelka ter vsakovrstni modni predmeti po znižanih cenah. Čevlji-obuče na veliko Aleksander Oblat Sv. Potra cesta 18. Rudolf Juvan notar LJubljana* Prešernova ul. Delikatesa špecerlja A. Stacul Selenburgova ulica. Modna konfekcija Srečko Vršič Selenburgova ulica. 3. Marchiotti trgovina usnja na drobno In debelo Sv. Petra ceata 30. , i i Lud. Čeme zlatar in juvellr Wolfova ulioa štev. 3. Marija Rogelj L manufakturna trgovina, perilo za gospode in dame. Blago dobro, cene nizke. Lingarjeva ulica št. 4. „OI!a gumi najslgurnejša In najbolj poznana higijenska guma sedanjosti. Razpošilja na drobno ln debelo Parfumerija „URAN" LJubljana Mestni trg 11. Fotografski atelje Ivan Pogačnik Aleksandrova cesta Trgovina šivalnih, pisalnih strojev In koles Iv. Jax in sin Oosposvetska cesta 2. Papirna trgovina M. Tičar LJubljana Selenburgova ulica 1. H Singer" šivalni stroji (Bourne & Co, New York) Selenburgova ulica 3. Krznar In izdelovatelj teple Elitjij Eber Koa grešni trg št. 7. LJubljana Prešernova ulioa 7. Restavracija In kavarna „Emona" Aleksandrova cesta. Fiala. Gostilna Keršič Spodnja Slška Celovška cesta. Restavracija S. Blat Mm jima" LJubljana Dunajska-Gosposvetska c Restavracija jii Levo" LJublJaaa Oosposvetska cesta 16. ItsMa jri M LJubljana Židovska ulica štev. 6. Dvorski trg Josip Carl. Oosfllna Vidmar (Težak) Sv. Jakoba trg štev. 5. Restavracija LJubljana. Restavracija jri i!oii m\f Gosposvetska cesta 14. Restavracija ,.LIoyd" Sv. Petra cesta štev. 7. Kavarna Central Sv. Petra nabrežje ob Zmajskem mostu. Senzacija! Senzacija! E?KIM0 - OEHTIl ATOR Senzacionalna Iznadna na poHn prezraCeoanla GEHERHLnO ZSSTOPSTVO Zfl KRHLI. JUSOSUHIUO KHREL BflSTIflnČIČ stroji, tehnične In električne potrebščine LJUBLJnnn, phlhch ljublj. krediti« bmhke. aaajaaaaaaajaaaaaaaaaaaaaa^ Preduajanio o sejem« paviljon K it. 525. laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pariš = 15 Rue du Louvre francuska parfumerija Bezh&oa kakvoća Velatlegantna oprtma Primjerene dlena Za vrljame Uublankog vHasalma posjetite in centralna zalihu za Jugoslavllo 1FJA VAS bi CEUA II zalihu n LJubljani: Mnaijir Šalaik>iirsovauUca)aaiiiacatiaiti lacatiasta i frn fnrTrTnnn,nr^TTr^-jnrTTni u ■ ■ a a | | m a ■ m | ■ a a ■ u u ■ | | q m a ■ | ■ » ■ nrnrTrnnnr. COCOOa F Josip Jug Ljubljana * Ja7 ef M^J Rimska c. 16. pleskar in ličar za stavbe, mostove in pohištvo Oficijelni oddelek: Črkoslikarstvo na steklo, pločevino, zid, les, platno itd. Prvovrstni najmodernejši in največji atelje za dekorativno in umetno slikanje, kakor tudi slikanje grbov, alegorij ter cerkveno slikanje. ; Najnižje konkurenčne cene. Točna in solidna postrežba. Moste-Ljubljana, Zaloška cesta 67. pqq ■ ■ i ■ 11 nj ■ ■ 111 uu pali fi AQ 6449 Stran 8 »SirOVPNSKT NAf?On« rin^ ll.ser^embra 1923. Stev. 206. Nizke cene! Kupujte in naročajte sukno, motno blago, perilo i. dr. pri Enjros - Endetall LJUBLJANA Stritarjeva ulica 4 USTANOVLJENO 1808 TEODOR BC0RN LJUBLJANA, Poljanska cesta 8 ■sManssaajei se priporoča ■■■■■■■■■■■ cen), občinstvu ca izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del ter ia pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poStnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnef, olje, bencin, doze za barve, : : : : kandite in konzerve. : : : : Pisalni stroji Razmnoževalni aparati Ratuski stroji LJUBLJANA ZAGREB Gradišče 10 Duga ulica 32 Ustanovljeno 1906 Paviljon H 9lt. 290 Pisarniško pohištvo ter vse pisarniške potrebščine Dr. Sledita ordinira zopet redno Ljubljana, Dvorni trg 1 /II Kupijo se stara, tudi pokvarjena dvokolesa motoril, šivalni, pisalni In razni strofi. FVmlU] LJUBLJANA, • paljU Karlovska cesta 4 ANTON GERCKO carinik MELA GERČKO roj. Švigelj poročena Brest Ljubljana 10. septembra 1923 Trstfe za strope izdelujem z najmodernimi stroji in iz najboljšego materllala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakalu J0S.R.PUH, LJUBLJANA Oradaika nI. 22. Tal. 531. mo 8. III Silserleva nlica 5. Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. ANTON TRŠAN ANICA ARNEJC roj. Baloh poročena 9. septembra 1923 Kranj Jesenice Vsem cenjenim naročnikom ter slav. občinstvu se usojam naznaniti, da sem se preselil s svojo krojaško delavnico iz Kolodvorske ulice št 18 na Pot v Rožno dolino 12 Usojam se prositi še nadaljne naklonjenosti. Prano Može, krojač išče se izurjen za takojšnji nastop. Ozira se le na prvovrstno moč z večletno prakso. Plača po dogovoru. Poizve se v Poizve se pri upravi Slovenskega Naroda. 95Ž6 Gostilna v okolici Maribora, s koncesijo, trafiko, popolno gostilniško opremo, gostilniškim In zelenjadnlm vrtom, lepim prostorom zs zidanic od lastnika samega za 900.000 K na prodaj. Ponudbe pod .Ugodna kupčija" na anončni zavod H. SAX v Mariboru. 8 čevljarskih pomočnikov 1 prireievalca (Herrichterja) za močna dela iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Voznina se povrne. F. Tuček, Sirač (Slavonija). mehanična delavnica (popravlfalnlca) L. BARAGA, LJubljana, ftelenburgovfi nlioa 6-1. Prlp•«*§■ zalogo VASO SAMEC MARUSKA SAMEC roj. OREHEK POROČENA LJUBLJANA, 8. septembra 1923 •s LEOPOLD BOGEL & SIN •S Stavbeno klepflrstvo In vodovodna In&taiaclja. LniBUHnH9 Goiposnefsha cesta 31. 18. različnih voz lastnega izdelka Matija Terlep Sv. Jerneja cesta 38, Sp. Šiška OtfoiSi TOiittl "ML 25^1 nuAVnlnfa novI IBodeB z dcbro UVBIllllcid prevmatlko že od Din 1500-— naprej. IlAfsprbi najnovejši amerik. tipa IDIDllnl .Evans' in D. K. W, ter .Orlonette* In .Motorette". nnaamiMri* zračnice z garancijo Fn"Cm3UXd. od Din 16—, plašči od Din 65*—. Preprodajalci In mehaniki nilj« cene. Sprejemalo se tudi vsa popravila, emajliranje In po-nlklanje. Tribuna F. D. L, tovarna dvokoles bi otrtikih vozSkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Paviljon „F" R. 191 Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti revmatizmu je SAMICA" doktorja Ivana Rahle jeva. Zdravilo je pantentirano in zaščitno z znamko v naši državi in v vsem kulturnem svetu. Izdeluje in razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivan Rahlejeva z Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivan Rahlejeva, Beograd, Kosovska broj 4 3. Tvornica umetnega marmorja LIPOUT" d. z c z. Izubijana SLOMŠKOVA UL .19 LloUiana Izdelovanje betonskih ploifi v imitaciji m ar mori a v vseh barvah, s tralnlm, vsem ernzilam klinbafoclm bleskom. Speeielna uporaba za stenske obloge, pleiee za pehlitve, skle-_palne sloicc, napisne pleiee Ui Patentirano. Edine pod|et|e te vrate v Jnieslavi|l. s trgovsko naobrazbo, veii v davčnih stvareh, se sprejme takoj. Ponudbe z relerencair' pod ^Trgovska naobrazba'1 na upravo Slovenskega Naroda« Asa 11 s polnogumastimi obroči Telef. 541 Autozavodi E. ROSA, Ljubljana, Poljanska cesta 69. Proda se vsled pomanjkanja prostora za izvanredno nizke nizko ceno Din 80.000*—, kompletna najmodernejšr naprava za pletenje trava? sestoječa iz dveh pletilnih strojev in enega preciznega navljalneg-stroja na ročni ali motorni pogon. Vsa naprava je zelo priročna in ni treba strokovnega znanja. Vpraša naj se : Ljubljana, poStni pred. 133. VAJBOl !A poslovna veza za bankarske I trgovačko poslove I osnivanje no ih preduzeća kao I podizanje fabrika u Staroj Srbiji I Makedoniji jeste: IH Ifl'l za ilill SRBIJO o fflPJt Prima i zastupništva i robu u komisionu prodaju. — Daje informacije o privrednim prilikama besplatno. — Kupuje za tudj račun vunu, orahe, žita i sve ostale proizvode. 9622 * Zahvala. Iskrena hvala vsem, ki ste spremili našega srčnoljubljenega soproga, skrbnega očeta, dragega dedka i. t. d., gospoda Matija Drovenik stroje vod a Jnžne železnice v pokoju na njegovi zadnji poti. Osobito se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. pevcem iz Ljubljane ter vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Bog plačaj! Pcn!kva eb J. i., 7. sep. 1923. Žalujoči ostali« 1 Hestni pogrebni zayod Vsemogočni Bog je poklical k sebi danes popoldne ob 2. uri našo nenadomestljivo, predobro ženo, zlato mamico, gospo Jerico Šuštar r. Bogataj Pogreb nepozabne bo v ponedeljek ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Novi Udmat 20. Blago pokoinico priporočamo v molitev. Maša zadušnica se bo darovala v torek 11.i m. ob 6. uri zjutraj v Mladinskem domu na Kodeljevem. LJUBLJANA, dne 8. septembra 1923. Ivan Šuštar, soprog. Angela In Marto, hčeri. ■ar|ja Colovrlcl, reienka. Ernest RemZgar In Stanko Vodlsk, zeta. ZAHVALA. Za vse izraze sožalja povodom smrti naše zlate mamice Jerice Šuštar r. Bogataj se prisrčno zahvaljujejo žalujoči ostali. Proda se motorno kolo s priklopnim vozičkom Telef. 541 Autozavodi E. ROSA, LJubljana, Poganska cesta 69. Lesna Industrija LJUBLJANA Prale 8. FRAN MARTINEC mestni tesarski mojster prevzema vsa tesarska ter v to stroko spadajoča dela, obenem lastnik parne žage ^revzema katerokoli množino žaganja lesa, kunuje vsake vrste les kakor tudi manjše in večje gozdne parcele. Točna postrežba Cene zmerne 3IIIIIIIIIIOIIII Telefon 436 Telefon 498 °" ^ a a a k a n o f <°4 Fr. Rozmon"° ■ARIBOR, Aleksandrova oesta štev. 57 priporoča vse vrste kandltov (bonbonov) po naj- | nižjih tovarniških cenah. Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! Vse šolske potrebščine Bočne torbice, voščeno platno, modri ovijalni papir, peresa, svinčnike, radirke, sveske, mape, neresnice, risalni papir, barvice, risalne deske, mape, risalna orodja in vse druge potrebščine priporoča tvrdka f ■ IT II II H i m H i ■ I HID nm n in Iv. Bonač, Ljubljana, Selenburgova 5« . Fran Ravnikar I mestni tesarski mojster I Ljubljana, Linhartova ul. 25 Telefon Stev. 4x5 Poštno-čekovni račun 11.418 Jj izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča 2 dela in sicer vodno In nadtalno ter umetno tesarstvo. ■ 1 Parna žaga in strojne delavnice 1 — ■ H prevzemam po danih kakor tudi lastnih načrtih zgradbe ■ mostov, jezov, his, vil ter razne gospodarske in industrijske m stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, jj vrtne ulice, verande ter razna druga vrtna arhitektonlčna dela. Stopnice, dekorativne stropove ter dekorativne stenske opale. Za razne Industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12—15 m. m ' umamaam I Razstava v paviljonu za stav-I beno stroko in lesno industrijo uan 8 n i 82 94 5356 H. 70^0