Iz celja in zaledja Med ljudmi, ki nam krotijo Savinjo Kadar je lep dan, pa ni treba, da bi bila nedelja, se nabere na obeh bregovih toliko ljudi, da ima človek vtis, v dveh dneh bi bila regulacija gotova, če bi prijeli za lopate. Mnogt) jih vidim že zjutraj, ko grem v službo in ko se vračam, so še vedno tam. Gledajo in opazujejo tistih petdeset ljudi, ki imajo pri regulaciji res delo. V začetku, ko so se dela pričela, so ugibali kako bo šlo, kako bi oni »bolje« vso reč zagrabili, pozneje je bilo slišati vedno več pohval, češ pridni so, dobro delajo in znajo svoj posel. Da bi ustregli vsem tem radovednežem, sem Sel mednje, da bi zvedel tisto, česar ni mogoče videti pri njihovih zamahih s težkimi kladivi, kar se ne da razbrati na njihovih zagorelih licih. Kdo in od kod so torej možje, ki nam krotijo Savinjo? Podjetje je res zagrebško, toda ljudje so večinoma iz Dalma­ cije, Hrvatskega primorja, nekaj pa jih je tudi iz Bosne in okolice Za­ greba. Ce pozna kdo kamen, potem ga pozna tisti, ki je na njem zrasel. To pa so naši vrli Dalmatinci. Marsikdo je videl njihove zidane hiše. Tako lepega zidu, tako obdelanega kamna ne boste videli nikjer drugje. V špranje med kamni boste težko vtaknili vžigalico. Nič čudnega ni, če je podjetje za zidanje škarp pri regulacijah na­ jelo te strokovnjake. Radovedneži se čudijo tudi mehanizaciji, ki jo imajo. Bagerji nam niso tuji stroji, toda praktičnosti kiperjev se je treba res čuditi. Koliko gramoza so prevo­ zili in nasuli ti kiperji? Kdo bi to na oko izračunal, jaz pa sem pozabil vprašati. Pa drugič ... Obljubil sem, da bom povedal kaj več o ljudeh. '.. Prav! Ce po­ gledate v spisek zaposlenih, vidite poleg podatka, da so domala vsi kvalificirani delavci, tudi to, da je zelo malo raznih priimkov. Blaževiči, Kneževići, Pavloviči... Kaj to pomeni? Menda niso slučajno prišli sku­ paj? Ne slučajno. Cisto namenoma, tako bo prav. Baje je že stara navada, da na sezonska dela odhajajo cele rodbine. Očetje, sinovi, strici, brat­ ranci. Zemlja je pri njih skopa. Malo jim daje, obdelajo pa jo ženske. Mož­ je in fantje pa gredo v svet, da pri­ služijo denar, ki z njim njihova ka­ mnita tla tako skoparijo. Gredo in delajo, pol leta, tričetrt leta, potem pa se vračajo z zasluženim denarjem spet domov. In drugo leto spet zno­ va... Tu pri regulaciji ne zaslužijo malo. Plačani so na akord. Jezi pa jih, kadar ni kamenja in ne morejo zidati. Marsikateri pride tudi na 26 tisočakov na mesec. Za hrano dajo po pet tisočakov, spijo v barakah na »švalu« in če si privoščijo kak ko­ zarček, pri pijači namreč niso tako vneti kot mi, jim ostane še vedno kupček, ki ga bodo odn<;sli s seboj domov. Sestrične Blaževićeve skrbijo za red in prehrano svojih rojakov ... Kuharice so pripeljali s seboj. Nimajo nič proti naši slovenski kuhinji, toda njihova domača dekleta le bolje poznajo potrebe njihovih želodcev. »Vaša hrana je ukusna,« pravijo, »toda premalo paprike in predvsem premalo masti je v njej.« Njihove dve »domačice« pa jim sku­ hajo izdatno hrano, jim pospravijo sobe in skrbijo za njihovo čistočo. Tudi njih dve sem obiskal v kuhinji, kjer sta ravno trebili salato, da bo k rižoti tudi kaj zelenega. Po kratkem pogovoru sem povzel, da imata menda tudi neko posebno nalogo, za katero pa jim sotovariši nič ne plačajo. Potožili sta namreč, da fantje ponoči niso vedno v postelji in se kdo ve kje potepajo. Kdo ve, če ne potuje razen v domačo hišo kakšno pismo tudi kam drugam? Sicer pa šalo na stran. Ker so tu cele družine, je težko za vsakogar, ki bi hotel storiti kaj napak. Ne samo delovna in kolektivna disciplina, tudi družinska ali kako bi povedal, »familjarna diktatura« je tu. Je že vrag, če oče vidi koliko j sin zaslužil, ali pa narobe, oba skupaj pa vesta koliko denarja bo treba za davek, koliko za popravilo strehe, koliko za »ohcet«, kadar se bo hči ali pa sestra omožila. Običajno gre zaslužen denar na kup v eno blagajno ... In kako se počutijo pri nas? Vsi pravijo, da smo Slovenci prijazni ljudje, da je Celje lepo mesto, da je zemlja pri nas rodovitna, da pa bi kar se njih tiče, lahko bilo VEC KAMENJA ... c. k. Vsako jutro znova je mehani­ zacija nared za dnevne naloge Pavličevič je mojster v kamnu. Prav tako oba njegova sinova Ju­ re in Milan, ki pa ju ni na sliki, čeprav sodelujeta pri regulaciji. Knezović Martin in sin Petar, oba iz Imotskega, sta prišla skupaj na delo. Prve absolventke šole za medicinske sestre v Celju z zaključkom letošnjega šolskega leta je Srednja šola za medicinsike sestre v Celju dala zdravstvu prve diplomantke (32 po števau). ki bodo že v letošnji jeseni zavzele v zdravstveni službi od­ govorna in važna mesta. Ta šola je priznana kot ena najvzor- nejših tovrstnih šol v Jugoslaviji. Odgo­ varjajoč učni načrt, smotrno s.trogi red, stvarni delovni program ter splošna vzgoja, so dali gojenkam vse, kar zdrav­ stvo od njih pričakuje. Pomembno vlogo je odigral tudi vzorno urejen internat. Napori visokostrokovnega predavatelj­ skega zbora, dobro vodstvo šole, priza­ devnost gojenk ter končno skrb OL.O Celje in republiškib organov niso bih zaman. GRAD ŽOVNEK V POPOLNEM RAZPADU Znani grad Žovnek pri Braslovčah — noli dan j e domovanje Celjskih grofov — se vedno bolj ruši. Od njega je pravza­ prav ostal le še stolp, katerega pa tudi vidno gloda zob časa. Nedavno so se ob teh razvalinah sestali člani Sveta za turizem žalske občine, ki so ugotav­ ljali, da bi bilo potrebno ta fevdalni grad kot zgodovinsko znamenitost o- hraniti. Nujno bi bilo rekonstruirati vsaj stolp in ga zavarovati pred nadalj- nim razpadanjem. Žalska občina nima sredstev za obnovo, zato bi jih bilo tre­ ba iskati kje drugje. DVE VESTI IZ Šoštanja Ob zaključku šolskega leta so na osemletki v Šoštanju odprli razstavo, ki je prijetno presenetila. Najzanimi­ vejši so gotovo bili izdelki tehničnega krožka: le-ta je pokazal vrsto prak­ tičnih predmetov — igrače, telegraf, co­ pate iz raiije in drugo. Prav tako so ugodno presenetili izdelki likovnega krožka in aerokluba. Ob zaključku šolskega leta so tudi analizirali uspehe na osemletki. Učenci nižjih razredov so dosegli 86,61 odstot­ kov, učenci višjih razredov pa 75,92. Največ negativnih ocen je bilo v an­ gleščini, slovenščini in matematiki. KRATKE NOVICE OD VSEPOVSOD IZ KONJIC nam poročajo, da bodo v kratkem pričeli z obnovitvenimi deli na cesti, ki veže Zreče z glavno cesto Celje—Maribor (v dolžini 3 km). Sred­ stva za cesto so že odobrena. Cesto bodo na nekaterih krajih nekoliko razširili, oblažili večje ovinke on vzpetine ter jo v celoti asfaltirali. V zreški tovarni kovanega orodja bo­ do vsak čas pričeli z izdelovanjem umetnih brusov za brušenje orodja. Zbor proizvajalcev konjiške občine je" na svoji seji sprejel več sklepov in priporočil za delo organov upravljanja v gospodarskih organizacijah. Le-ti se nanašajo predvsem na pravilno gospo-; darjenje in razpolaganje z ustvarjenimi sredstvi v raznih skladih. V MOZIRJU so nedavno volili dele­ gate za skupščino okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Celje in za po­ družnico Šoštanj. Po volitvah so raz­ pravljali tudi o drugih vprašanjih s področja socialnega zavarovanja. Ome­ nili so, da bi bilo marsikje treba napra- primeri, da posamezniki neupravičeno prejemajo pokojnino, drugi pa spet ne morejo uveljaviti svojih pravic, ki jim pri tičejo. Te dni so v Mozdrju zaključili tubdi tridnevni seminar za člane delavskih svetov in sindikakuh podružnic mozir- ske občine. Seminarja, ki ga je organi­ ziral občinski sindikalni svet, se je ude­ ležilo 20 članov. V mozirski občini so te dni končali tretje cepljenje predšolskih otrok proti otroški paraliiži. Cepljenih je bilo 98 % otrok. Iz BRASLOVC poročajo, da na pod­ ročju KZ Braslovče že vsa leta po vojni povzročajo precejšnje škode potoki Bolj'Ska, Trnove in Trebnik. Vodstvo zadruge je zato sklenilo, da 'bo začelo z regiilacijo teh potokov še letos. Gradnja Parti2:anske ceste na Do- brovljah dobro napreduje. Po vsej ver­ jetnosti, jo bodo zgradili letos do vrha. Prebivalcem vasi Polče, Kamence, Parižlje in Male Braslovče je bilo ob­ ljubljeno, da dobe vodovodno omrežje, ki bi bilo priključeno na vodovod iz Ta­ bora. Prav tako je bila Braslovčanom obljubljena tudi adaptacija prosvetne dvorane. Za oboje so že imeli od KZ odobrene kredite. Zdaj pa so zelo razo­ čarani, ko so od celjske OZZ zvedeli, da teh kreditov ne smejo izrabiti, češ da niti vodovod, niti prosvetna dvorana ne služita pospeševanju kmetijstva. Vsaj glede vodovoda se Braslovčani ne strinjajo. NEPOTREBNO POJASNILO Ne samo v našem časopisu, tudi dru­ god se pojavljajo od časa do časa raz­ lična pojasnila, ki bodisi da nekaj do­ polnjujejo, popravljajo ali kratko in malo, pojasnjujejo. Tole pojasnilo pa je docela nepotrebno in velja kratkovid­ nosti nekaterih naših meščanov, ki se naslajajo ob tem, da si kakšne stvari razlagajo brez navzočnosti njihove pa­ meti. Torej ad hoc. — V zadnji šte­ vilki našega lista smo namreč objavili neke vrste reportažo pod naslovom >Dober dan, dolg čas«, ix>d katero je bi­ lo v nonparej tisku zapisano: interpre­ tacija: Janez Škof, član SLG v Celju. Ta drobni tisk pa je bil dovolj droben, da so ga lahko tisti, ki slabo vidijo, spregeldali in si vso stvar razložili, ka­ kor da gre za Škofa, ki je pri tem po­ sodil samo svoj obraz. Pravzaprav čud­ no, ko je v Celju dovolj optikov in nemara tudi dovolj slovarčkov tujk aU pravopisov! TATVINE NA OKOLIŠKEM POKOPALIŠČU se še vedno dogajajo. Komaj so neka­ teri lastniki grobov na spomenikih na­ domestili ukradene svetilke, so te zopet izginile. Ko so konec lanskega in v za­ četku letošnjega leta pobirali visoke na­ jemnine za grobove, so obljubili, da bo na pokopališču z novim letom nastav­ ljen čuvaj. To pa se še ni uresničilo. Da bi na pokopališču zavladal red in bila preprečena nadaljnja devastacija pokopališča;, je nujno, da se takoj reši vprašanje nastavitve čuvaja. M. C. CELJSKI TRG V TEM TEDNU Iz dneva v dan je celjski živilski trg bolje založen s sadjem, zelenjavo in razno povrtnino. Zdaj je na trgu že dovolj fižola v stročju in zelenih ku­ mar, kar smo pred tednom dni še moč­ no pogrešali. Cene zelenjavi padajo, ču­ dijo pa se potrošniki, da so češnje, ki jih je v tem času več ko preveč, še ved­ no tako drage. V Ljubljani kupujejo že precej časa kvalitetne češnje po 40 do 50 din, v Celju pa imamo drugovrstne po 65 din za kilogram. Tudi vrtnim ja­ godam zasebni prodajalci cene spet dvi­ gajo, saj so bile v tem tednu že kar po 200 din, medtem ko smo jih pred nekaj dnevi kupovali že po 150 ali 160 din za kilogram. Na živilskem trgu so se v tem tednu pojavile tudi že maline po ceni 200 in 180 din za kilogram. Borovnic je dovolj, toda so v primerjavi z lanskim letom kar za 20 din dražje pri kuogramu (70 din). Cene ostalim živilom v tem tednu so bile naslednje: (Cene v oklepaju veljajo za prÍYatni sektor) Krompir stari 16 (18); krompir novi 8» (—); čebula nova 50—70 (80); češenj stari — (200); češenj novi 80 (80-100); solata 50-60 (60-80); peteršilj 200 (100—150); korenjček 100-150 (100 do 150); zelje gl. ?0—?8 (—); koleraba 40—60 (60-80); redkvica — (100); pesa 60 (80); zelje rib. 40 (—); kis — (40-50); slive suhe 260-280 (—); orehi celi 250 (—); orehi luščeni 800 (—); гогЛпе 440 (—); breskve 150 (—); limone 260 (—); orašidi 400-420 (-); ribe (220); mleko — (36); smetana — (240); skuta — (160); maslo — (500); kokoši — (450—606); piščanci — (200—360); jajca 16 (16-18); med - (400); koruza — (50-55); oves — (45); ječmen — (40—45); pšenica — (50 do 60); o>irovt 90 (IM); grah stročji 100 (30—100); pomaranče 300 (—); fižol v. 100 (80—90); fižol n. - (50-70); fižol str. 180—200 (200); češnje 60—70 (50—70); jagode — (150—500); kumare 150 (150); borovnice — (60—80); paprika 300 (—); paradižnik 300-348 (—); maline — (200); jed. buče 30 (30). kronika nesreč Delavca pri regulaciji Savinje Ivana Križa- niča je podsnl gramoz. Poškodovalo mu je hrbtenico. Pri delu v gozdu je padel hlod na Jožeta Matka iz Miklavža pri Taboru. Dobil je po­ škodbe na glavL Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. S kolesom je padel Franc Žlender iz Slivn,ice. Dobil je poškodbe na glavi in trebuhu. — Tu­ di .Martin Štancer iz Srževice pri Ponikvi je padel s kolesom. Zlomil ai je ključnico. Pavli Grobelnik iz Železnega pri 2alcn je padla opeka na glavo. Pretresla si je možgane. V kamnolomu Pečovaik se je s pločevino vre- zal v roko delavec Pavel Čebela iz Lise. Vinko Sivka je na Mariborski cesti padel z otrožke gugalnice. Zlomil s.i je roko. Franc Rečnik z Mariborske ceste si je pri' padcu poškodoval glavo in noge. Na Mariborski cesti je tovorni avto podrl de­ lavko iz Tovarne perila Anico König iz Sp. Hn- dinje. Utrpela je težke poškodbe na glavi in telesu. Šofer je, namesto, da bi ponesrečenki pomagal, pobegnJl. gribanje prebivalstva v času od 14. do 21. junija 1958 je bilo roje­ nih 24 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Jožef Vindiš, izolater iz Kristanvrha in Ste- f-iivija-Marja Godec. dipl. babica iz Celja; Alojz Sladnjak, pomožni delavec in Ana Žem­ ljic, poljska delavka, oba iz Pečovnika; Janez Leskovšek. predmetni učitelj in Valburga Kla­ rer, učiteljica, oba iz Vojnika; Jožef Szabo, trgovski pomočnik iz Škofje vasi in Stanislava Prislan, uslužbenka iz Šmarjete; Andrej Sto- pinšek, železostrugar in Danijela Tonjko, trgov­ ska pomočnica, oba iz Celja; Alojzij Božič, uslužbenec LM in Angela Skamen, delavka, oba iz Celja. Umni: Maks Temistokle, nočni čuvaj iz Celja, star 50 let; Krist.na Pinter, otrok iz Rup, stara 2 dni; Marija Caier, gaspcdinja iz Trnovelj, stara 67 let; Ivan Cezov.šek, otrok iz Lenarta, star 6 mesecev; Jernej Terbovc, npokojenec iz Ce­ lja, iiar r; ..-.i. Med ljudmi Sobota — pozna večerna ura je že in ljudje še vedno prihajajo v »nonstop« trgovino. Za pultom strežeta le dve prodajalki: mlado dekle in starejša, poročena žena. »Želite, prosim?« — Kis, po­ maranče, limone, sladkor, kremo za čevlje itd. Komaj je prodajal­ ka odpravñla eno stranko, že streže drugi. Obraz prodajalke je že ves poten, ljudje pa še vedno polnijo trgovino. »Dajte že vendar meni — de­ belo uro že čakam!« »Potrpite, prosim, saj vidite, da imam samo dve roki,« odvrne vljudno mlada prodajalka. Zena z rdeče lokiranimi nohti in najnovejšo pričesko znova vzroji. »Zasudite še že vendar! Kaj mislite, da kradem čas!« Mla­ denka jo proseče pogleda. Ko od­ pravi stranko, prihiti k »dami«. Deset predmetov in še več. Račun znese natanČTU) 4998 dinarjev. Da­ ma z dolgimi in tankimi prsti se­ že v denarnico s kačjo kožo in pomoli prodajalki 5 tisočakov. »Oprostite, nič drobiža nimamo — imate mogoče 50 dinarjev?« »Ne!x Kratko n e. Dama se na- šobi, zaničljivo osine trgovko in jo piči: »Sem si kar mislila: naj­ prej čakaj na postrežbo, nato na denar. Le zakaj nimate drobiža? Seveda, dinar za dinarjem, kaj ne?« Rahlo in zlobno se nasmeji in pogleda okrog sebe. Toda ljudje se ne smejejo. Pravda za 2 di­ narja teče dalQC. Prodajalki se tresejo roke, v obraz je vsa rde­ ča, nekje v grlu jo davi. Najmanj stotemu je že postregla danes, zdaj pa mora vpričo toliko ljudi požirati očitke, češ ljudi izbira in profit išče. Stranke pa najbrž niso mislile na njeno živčno ubi- tost, vsaka je čimprej zahtevala svoje. Ostal sem zadnji potrošnik v trgovini. »Lepo je streči« — mi je razočarano priznalo mlado dekle — »če so stranke vljudne in uvi­ devne. Tako pa, vsa trudna in ubita požiram še očitke.« Dal sem ji prav .Koliko manj bi bilo napak v računanju in ko­ liko hitreje bi bilo strankam ugo­ deno, če bi računale, da je tudi trgovska pomočnica živ in čuteč človek in ne stroj. Končo pa tudi v trgovini spo­ znaš ljudi — njihovo srčno kul­ turo, humanost. Ne terjajmo vljudnosti samo od trgovcev, am­ pak bodimo v enaki meri dostoj­ ni in vljudni tudi mi, potrošniki! OKRAJNI STAB ZA MLADINSKE: DELOVNE BRIGADE obvešča vse bri-^ gadirje in brigadirke, ki so se prijavili za julijsko izmeno, da je zbor brigade- v nedeljo 29. t. m. v dvorani OZZ, in sicer: Za Menino planino ob 9. url zjutraj,, za avtocesto Bratstva in enotnosti pa ob 16. uri popoldne. Štab za MDB pri OK LMS Celje IZ VITANJA nam poročajo, da bodo prebivalci hribovite vasi Brezne konč­ no dobili vodovod, katerega bodo gra­ dili večji del s prostovoljnimi prispevki.. Seveda pa pričakujejo materialne po­ moči tudi od občinskega ljudskega od­ bora Z ukinitvijo avtobusne proge Slovenj«- Gradec—Vitanje—Maribor so Vitan j ca­ ni izgubili vsako prometno zvezo z ob­ čino Konjice in morajo tako po oprav­ kih pešačiti 15 km. Celjsko avtobusno-; podjetje prosijo, da bi uvedlo avtobus­ no progo Celje—Vitanje—Konjice ter- talco omogočilo potnikom prevoz. Iz DOBRNE poročajo, da je pred krat­ kim v njihovi zdraviliški dvorani na­ stopil pevski zbor iz Vojnika z iz­ vrstno naštudiranim programom na­ rodnih in umetnih pesmi. Zbor vodi tov. prof. Lebič. Te dni pa so imeli v gosteh tudi de­ lavsko prosvetno društvo iz Šoštanja. Igralci so, se zlasti v glavnim vlogah »Komedije o komediji« odlično odrezali. Prosvetno društvo Kajuh iz Dobrne bo- Šoštanjčanom vrnilo gostovanje in ta­ ko ustvarilo tesnejšo vez med obema, društvoma. Komisija za razpis delovnih mest v Komunalni banki Celje razpisuje naslednja delovna mesta za podružnico Komimalne banke Celje in v Šmarju pri Jelšah: BLAGAJNIKA REFERENTA PLAČILNEGA PROMETA REFERENTA DE Pogoji: Popolna srednja šola z nekaj let prakse. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spri­ čevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje do 15. jun. 1953.