PROLETAREC
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—VOL. 712.	CHICAGO, ILL., 5. maja (May 5th), 1921.	LETO—VOL. XVI.
UpravniStvo (Office) 368» WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864.
■ i	ni	iii =ac ii ....... i .......... ii c«dtj|gpit«»»i i	i	=	i i i	i i 11 i	ii
DESET MILJONOV ROK V INDUSTRIJ ALNI 1 REZERVNI ARMADI.
Pet miljonov mož in žensk je brez dela v Zc-dinjenih državah. To je veliko število. Deset miljonov rok, pripravljenih delati, mora počivati. Prihranki, ki so jih dali nekateri delavci na stran v času vojne "prosperitete", so večinoma pošli. Mnogi jih sploh niso imeli in na njihova vrata trka že par mesecev pomanjkanje. Ampak po dežju pride solnce; po industrijalni depresiji pridejo "dobri časi", dela bo zopet dovolj. Tako se tolaži pet miljonov ljudi, ki so brez dela^n miljone dragih, ki ga imajo, pa jim trgajo plače in pri delu jih še bolj naganjajo. Dobri časi pridejo torej sami od sebe, saj je v Washington!! republikanska administracija, ki skrbi za ameriško delavstvo. Delavci imajo roke, ki so pripravljene delati, imajo glave, ki so pripravljene ubogati povelja bosov, toda te glave niso še zrele, da bi mogle misliti zase.
Roke za delo so tukaj, glav, ki bi znale misliti, pa ni. Zato se lahko nastopa proti delavstvu tako, kakor se nastopa. Lahko se mu znižuje plače in lahko se zapira tiste, ki hočejo varovati interese delavstva.	•
Sistematično zniževanje plač se nadaljuje sirom Zedinjenih držav. Delavstvo je na te možnosti med vojno čisto pozabilo, pa se je sedaj iznašlo v neljubi stiuaciji. Nad pet miljonov članov ima Ameriška delavska federacija. Pa je vendar brezmočna, da bi se molga uspešno postaviti v bran. Svoji tradicionalni taktiki se mora ameriško strokovno organizirano delavstvo zahvaliti, da je tako šibko v sedanjem boju.
Krizo, ki je sedaj v deželi, niso povzročili kapitalisti kot posamezniki. Povzročil jo je sistem, katerega danes brani poleg kapitalistov in njihovih priveskov še veliko miljonov ljudi. V tem sistemu bodo vedno krize, bodo brezposelnosti in nadaljeval se bo boj za zvišanje plač in kakor sedaj, proti zniževanju plač.
To in to podjetje zniža plače svojim delavcem. Za argument navaja, da so plače previsoke in cene . potrebščinam so se znižale. V današnji družbi ima podjetje pravico zniževati' plače ali pa odpustiti vslužbence. Delavstvo pa ima pravico, da reče svojim delodajalcem: "Vaši profiti so previsoki, ra-ditega morate znižati cene našim produktom." To bi še ne bil socializem, vendar pa delavstvo ne bo reklo nič takega. Imelo je priliko dne 2. novembra
zadnje leto in še številne druge prilike. Pa jih ne vpotrebi.
Imamo sodišča, ki izrekajo, kaj je ustavno in kaj ni ustavno. Če se sprejme semintja zakon, ki je kolikor toliko v prilog delavstvu in raditega. v škodo profitarstvu, se dobi eden ali drugi sodnik, ki svečano proglasi, da je zakon neustaven. Vmešavanje v notranje zadeve korporacij in finančnih baronov je po nazorih nekaterih sodnikov že socializem, seveda ako je to "vmešavanje" v prilog delavstvu in splošni publiki. Če imajo sodniki take nazore, ni to njihova krivda. Ameriško ljudstvo hoče prav take sodnike, kakršne ima, ali pa sploh ne ve, kakšne da hoče. Najhitreje bo še zadnje resnično.
Med ene največjih nasprotnikov organiziranega, delavstva spada kansaški governer Allen. Zaradi lepšega trdi, da ni nasproten unijam, ampak je nasproten "zaprti delavnici", ker je neameriška. Amerika, je dežela svobode, toda "zaprta" (unij-ska) delavnica ne predstavlja svobode. Governor Allen je mnenja, da je ves nepokoj med delavstvom pripisati na rovaš linijskim voditeljem, ki vzamejo iz žepov delavcev do $60,000,000 na leto. To ni visoka svota, tudi, če bi bila vsa izdana v obliki plač unijskim uradnikom, če bi slednji vodili svoj boj na pravi (podlagi, ki bi voldila h kakemu cilju, k pre-ustrojitvi družabnega reda.
Sedanji kansaški governor ne pozna napornega dela po jeklarnah, plavžih, v rudotopilnicah po zapa-du, v rudnikih in premogovnikih. Če bi ga poznal, če bi okusil sladkosti dela za profit privatnih interesov, bi bil najbrž sam "unijski voditelj".
Korporacije so organizirane v raznih ligah, trgovskih in obrtnih zbornicah in s tajnimi dogovori. Za svojo protekcijo, za obrambo svojih interesov izdajo ne samo šestdeset miljonov, ampak mnogokrat šestdeset miljonov dolarjev "na leto. Kadar se gre za obrambo koncesij ali za pridobivanje novih, kadar nastopajo na sodiščih proti štrajkujočemu delavstvu, tedaj imajo najete advokate, ki dobivajo kraljevske plače. Governor Allen pa se ne zgraža in ne očita. Za volilne kampanje kapitalističnih kandidatov trosijo miljone. Za vsako propagando, naperjeno proti "boljševizmu", prihajajo stoti-soči in če potrebno, miljoni dolarjev. Ampak Alleni ne obsojajo tega, dasiravno se vsega tega denarja
drži znoj delavstva, ki se poti v rudnikih, premogovnih rovih, jeklarnah in vseh drugih industrijah.
V Zedinjenih državah je brez posla več ljudi, kakor v katerikoli drugi državi. Tovarne počivajo, na tisoče tovornih železniških vagonov stoji na pre-mikališčih, stavbinska industrija počiva, gospodarji bogastva Zedinjenih držav pa se zabavajo eni v Floridi, drugi v Kaliforniji, tretji v Virginiji, v Evropi in drugod. Ne vsi, kajti nekateri so v svojih pisarnah, v katerih delajo naklepe, kako privesti gospodarske razmere na predvojno bazo. Pomagajo jim sposobni advokatje in drugi strokovnjaki, ali boljše, strokovnjaki vseh poklieov vrše boj za kapitalizem, zakar dobivajo sijajne honorarje.
Delavstvo bi do danes že lahko spoznalo, da razmere v sedanjem sistemu ne morejo biti drugačne kakor so. Industrijalna depresija ni nastala po volji kapitalistov, ampak vsled zakonov kapitalističnega reda. Zakrivil je vojno, ustvaril kaos, storil vsled imperialističnega pohlepa neštete krivice ljudstvom raznih dežel, gospodarstvo pa je pognal v anarhijo, iz katere ga zdaj vlečejo zdravniki kapitalističnega sistema. Vzroki za brezposelnost v Ameriki in drugod so torej v sistemu. Za ves kaos na svetu je odgovoren kapitalizem, ki so ga ustvarili ljudje v svojem razvoju iz fevdalizma in male obrtnije v kapitalizem.
Ljudstvo je vedno čutilo bič zatiranja najsibo v kakršnikoli obliki. Tudi upiralo se je od nekdaj in pomagalo si je v kolikor si je bilo sposobno pomagati. Vedno so bili učitelji-uporniki med maso in jo učili ter navduševali v boju. Ampak vsa ni bila nikdar v boju; niti večina ni bila nikdar aktivna in ni ne danes. Mrmranja in godrnanja je mnogo, očitanj zelo veliko, toda volje za organiziran boj je med maso silno malo. Indiferentna je, roke ima, da dela, v glavah ima možgane, ki pa ne funkcionirajo, vsaj ne tako, kot bi morali.
Marsikdo, ki se danes jezi nad brezbrižnim delavstvom, bi moral pomisliti, koliko let je bil sam brezbrižen. Treba je bilo dosti propagande, mnogo socialističnega čitiva, predno se je prepričal, da je njegovo mesto v socialistični organizaciji. Če je hotel vršiti propagando naprej, se je moral v poznanju socializma poučevati in vsposobljati za agitato-rično delo. Če vzamemo stvar iz 1;ega stališča, tedaj naš nasprotnik ni kapitalizem kot tak, ampak igno-ranca v ljudski masi, ker je nesposobna, da ga odpravi in nadomesti s čim boljšem. Razkrivajte ljudstvu gnilobo sedanje družbe, poučite ga, kakšna bo socialistična družba, in ga pridobite, da se bo tudi bojevalo za socializem. ' Nobene druge poti ni iz sistema brezposelnosti, vojen, glada, izkorišanja, zatiranja in iz vsesplošne mizerije, ki vlada po svetu.
Spoznanje je pot, ki vodi človeštvo naprej. Ljudstvo pa je še vse objeto v temi in le težko pri-dira luč spoznanja med nezavedno maso. Naprej z lučjo, vedno naprej, prodira, energična manjšina in pridobiva svet za socializem. Kajti masa, ki ima roke, da dela, pusti, da drugi, ki jo izkoriščajo, mislijo zanjo.
Ako bi bili tisti miljoni, ki so danes po svetu brez dela, socialisti in bi vedeli, kaj je socializem, bi sploh ne bilo brezposelnosti. Ker še niso, jih moramo pridobivati v naše vrste in jih vzgajati za socializem.
Potreba za agitatorično delo je velika, večja kot kedaj popreje, kajti nahajamo se v začetku socialnega preobrata. Ali delavce^ agitatorjev je malo. Vsa nezadovoljnost med ljudstvom ne pomeni nič, če bo ostala samo nezadovoljnost, brez organizirane oblike. Še mnogo, silno veliko agitatorič-nega dela je pred nami, predno zgradimo organizacijo, ki bo res predstavljala silo proletarijata.
Človek in elementi.
Abnormalno vreme, ki vlada zadnje čase v Zedinjenih državah, je povzročilo mnogo škode in nesreč. Meteorološki bogovi izkušajo vse mogoče ne-rednosti in vse vreme je tako, kakor da gospoduje s temperaturo in atmosfero blaznež.
Pred par tedni je zavladalo pravo toplo vreme. Narava je ozelenel^in drevje je šlo v cvetje. Pa ti pridejo orkani in snežni viharji, temperatura pade in farmarji imajo ogromno škodo. V nekaterih mestih so imeli v sredi aprila snežene nevihte, kakršnih ne pomnijo že par zim. To vse se dogaja v času, ko bi imelo vladati pomladansko vreme.
Iz nekaterih krajev se poročajo povodnji; sicer povsem mirni potoki se izpreminjajo v hudournike, razpenjene reke in zbesneli valovi jezer trgajo nasipe in poplavljajo polja, farme, večkrat tudi cele naselbine, tako da morajo ljudje bežati iz pritličij in se po ulicah voziti s čolni.
V poletnih mesecih bo ljudi mučila vročina. Mnogo ljudi umre vsako leto od solnčarice in kapi, nekateri pridejo ob pamet in se sami pokončajo. Večkrat se dogodi, da. zavlada v New Yorku neznosna vročina, medtem ko je po centralnem zapadu hladno, tupatam pa naravnost mraz, in to v poletju. Viharji, povodnji, cikloni in drugi vremenski vplivi napravljajo vsako leto ogromno škodo in stotere neprijetnosti.
To so elementarne nesreče in človeštvo je brez-močno proti njim. Toda vpraša se, če mora biti in če mora ostati brezmočno. Nihče ne more dvomiti, da je priroda močnejša od človeka. Nihče pa tudi ne more tajiti, da je premagal človek že marsikatero sovražnost prirode in da. bi jih -lahko premagal še več, ako bi posvetil več moči temu namenu. Da bi se mnogo poplav lahko preprečilo, če bi se uravnale vode, zgradila trdna obrežja, napravili primerni jezovi, učvrstili nasipi i. t. d., je samo ob sebi umevno.
Nedvomno pa bi se storilo še mnogo več. Nekdaj bi se bili vsi smejali človeku, ki bi bil dejal, da se bo mogla prevrtati gora ali pa da bo mogoče govoriti iz New Yorka v San Francisco. Danes se zdi ljudem smešno, da bi se moglo vreme vsaj do gotove meje uravnati. /Ali če je bilo mogoče prirodi izvabiti neštete tajnosti elektricitete, je smešno misliti,
da se ne bi mogli tudi njeni meteorološki zakoni tako preučiti, da bi jih človek vsaj ponekod dobil v svojo oblast. Prenašanje volje potom sugestije tudi ni malenkost; v ideji je mogoče regulirati toploto in deževje, torej tudi nikakor ni izključeno, da bi se mogla najti praktična pot do tega cilja.
Priroda ima neštete šibe, s katerimi tepe človeka. V njem pa živi hrepenenje po sreči in rad bi se ubranil vseh šib. Toda toliko jih je in tako močne so, da je posameznik v boju z njimi pravi pritlikavec. Le organizirana sila more opraviti kaj izdatnega proti njim.
Toda kaj dela človek? Organizira se za to, da se bojuje s človekom. Nič ni zgovornejšega, kakor pogled na Evropo. Narodi žive tam, ki imajo enake interese. Vsi hrepene po sreči in svobodi. In navaden matematičen prevdarek pove, da bi eno in drugo najprej dosegli, če bi se združili za boj proti vsemu, kar ovira srečo in svobodo.
Človek je ponosen. Imenuje se najpopolnejše bitje na tem svetu in gospodarja zemlje. Toda njegov ponos je silno pretiran in njegova, popolnost je zelo nepopolna. Ime človek je skoraj ironično. Na zemlji žive kristjani, izraeliti, mohamedanci, budisti, pogani, kapitalisti, učenjaki, delavci, kmetje, Slovani, Germani, Romani, Japonci, Indi, Culukafri, Botokudi; ali človeštva ni opaziti. Vsakdo je pač prepričan, da je človek, v temeljnih potezah svoje telesne in duševne organizacije so si enaki, njihovi interesi so enaki, ali njihovo skupnost bi iskal zaman.
Prvotni interesi vseh ljudi so v tem, da si napravijo življenje kolikor mogoče ugodno in lepo. To se pravi, da si osvoje od prirode vse, kar jim more olepšati in oplemeniti življenje, pa da se zavarujejo proti vsemu, kar jim škoduje. Razumno bi torej bilo, da si ustanove organizacijo, ki bi bila čim sposobnejša za ta namen. To bi morala biti organizacija, ki bi obsegala vse ljudi; moralo bi biti organizirano človeštvo. Vse svoje intelektualne in fizične moči bi moralo združiti. Če je napredovalo kljub temu, da je bilo razcepljeno, se mora izvajati iz tega, da bi še veliko bolj napredovalo, ako bi bilo zedinjeno in bi bil sistem v vsem njegovem delu.
Močne sile poslujejo venomer, da bi ohranile razcepljenost človeštva in še bolj poglobile nasprotja. Kajti siromaštvo med posameznimi deli, med razredi, narodi, cerkvami, državami nosi dobiček posameznikom. Interesi skupnosti pa stoje vendar visoko nad profiti majhne manjšine, ki si je znala zagotoviti gospodstvo s pomočjo razdvojitve večine. Največje zlo pa je v tem, da se je večina dala zavesti, da se je dala razcepiti, da se je dal en del naščuvati proti drugemu; tako dela večina, v službi manjšine proti svojim lastnim interesom.
Priroda sama je dala človeku ogromne armade sovražnikov — v elementih, v boleznih, na suhem, v zraku, v vodi, pod zemljo. Človek se s tem ni zadovoljil; napravil je še sam med seboj sovraštva. Tisti, ki vladajo, so jih izumili, tisti, ki služijo, so se jim
vdali. Napredni, razumni, kulturni človek je s tem deg'radiral samega sebe.
Razum pravi človeku: Varuj se nevarnosti. Če jih ne poznaš, jih poišči, da se boš mogel varovati. Človek pa. ubija svoj razum in sluša tiste, ki ga uče, da si ustvarja še sam nove nevarnosti. Če prav ima v sebi sposobnosti, da postane velik in da si napravi svet lep, se dela majhnega in sili v suženjstvo.
Nikjer ni zapisano, da, mora biti tako. Če bi človek spoznal svoj pravi poklic, bi si na zemlji lahko ustvaril krasen dom. Ako bi združil vse svoje moči, bi lahko uredil svoje delo po najboljši metodi. .Obrnil bi svoje orožje zoper svoje sovražnike, ki ugro-žavajo njegovo življenje in zdravje, njegov napredek in razvoj. In postal bi res gospodar na zemlji.
Ali najprej mora človek sam pri sebi, v svoji družbi napraviti red. Organizirati mora družbo, da ne bo človeštvo služilo posameznim ljudem, ampak človeštvu. Odpraviti mora gospodstvo in suženjstvo, pa uveljaviti enake pravice med ljudmi. Ako to izvrši, bo lahko dejal, da ni dela, ki se ga človeštvo ne bi moglo lotiti, da ni cilja, ki ga človeštvo ne bi moglo doseči.
Boj proti kapitalizma.
Kdo vlada?
Kapitalizem ima v Ameriki velike in močne pristaše. Znano je, da je v deželi mnogo velekapitali-stov, med njimi takih, ki komaj preštejejo svoje ogromno premoženje.
To so zagovorniki kapitalističnega sistema. Ni se jim čuditi.
V	svojih službah imajo kapitalisti ljudi, ki so od konca do kraja odvisni od interesov svojih gospodarjev. Pritiskati morajo, da se izcedi čim več dolbička za kapitaliste iz delavstva. iPotem smejo tudi sami zajemati iz potoka. Zato gledajo, da teče čim obilnije.
Tudi to so pristaši kapitalizma. In tudi to je razumljivo.
Poleg tega mrgoli povsod parazitov, ki se javljajo povsod, kjer je pričakovati kaj sočne hrane brez truda. Mnogo ameriških političarjev živi tako od grafta. Čim mastnejša je pečenka za kapitaliste, tem bolje se sami rede ob njej.
Kapitalistični sistem se jim zdi torej najideal-nejša uredba na svetu.
Tako ima, kapitalizem v Zedinjenih državah velik aparat in nič ni preveč rečeno, če se pravi, da kontrolira vse javno življenje.
V	kapitalistično manje razvitih evropskih državah vlada tu monarhizem, tam aristokracija, teokra-cija — v Zedinjenih državah vlada plutokracija. Mi imamo gospodstvo bogastva.
Na papirju je vsa stvar drugačna. Ustava Zedinjenih držav je zelo demokratična. Kdor jo študira iz zakonov in knjig, mora biti prepričan, da ne vlada v Ameriki nihče drugi kakor ljudstvo. Glavni predstavnik vlade, predsednik v Washingtonu, ni nič
druzega. kakor prvi uradnik v deželi, izvrševalec ljudske volje. Obe zbornici kongresa voli ljudstvo; zakonodajci so zastopniki naroda in delajo zakone v njegovem imenu, po njegovi volji.
Kdor študira stvar v življenju, prihaja do spoznanja, da visi vsa ameriška ustava v zraku in da je vsa polna ironije. Sam gospod Rockefeller ima več moči kakor nekoliko miljonov naroda. Morgan je kralj kraljev v primeri s predsednikom Zedinjenih dnžav. Armour lahko gleda na ministre kakor orel na mravlje.
Kdor se je le količkaj ozrl po življenju v tej državi, ve, da je tako.
A-li — to je vendar čudno!
Kako je to mogoče, ako je ustava demokratična? Saj kapitalistov ni večina v Ameriki. Nikakršna tajnost ni, da je tukaj na miljone delavnega ljudstva, siromašnega ljudstva, ki nima s kapitalizmom nič druzega opraviti, kakor da mu služi. Pa da vendar vladajo kapitalisti?
Da, vendar vladajo kapitalisti! Zakoni se večinoma sklepajo kapitalistom v prid, a če se izjemoma sprejme kakšna določba, ki bi lahko koristila delavcem, se ne izvršuje, ali pa se najdejo sodniki dobrega srca, ki doženejo, da je stvar neustavna.
Kljulb temu se ne da spraviti s sveta dejstvo, da odločuje večina prebivalstva v Ameriki in da si dela ljudstvo postave.
Kje je torej protislovje?
Ne iščimo ga predaleč. Najdemo ga lahko prav blizu. Ljudstvo odločuje samo proti sebi, proti svojim interesom. In razlagati se da ta absurdnost le na ta način, da velik del ljudstva ne pozna svojih interesov in ne razume javnega življenja.
Kajti da bi zdrav, pameten človek sam sebi kožo drl, je neverjetno in nemogoče.
Ali to, kar dela večina delavskega ljudstva v Ameriki, kadar ima pravico in priliko, da kaj stori zase, glavno kadar so volitve in je treba določiti ljudi, ki bodo izdelavah zakone in one, ki jih bodo izvrševali, pa še one, ki bodo nadzorovali izvrševanje, ne pomeni v resnici nič druzega, kakor da režejo s svojega telesa kožo, iz katere se izdelujejo biči. In s temi biči so naposled sami tepeni.
Vladi kapitalizma se socialisti nič ne čudijo, zakaj socializem je že davno dokazal, da je vsa politika samo vrhna stavba., zgrajena na gospodarski podlagi.
V Ameriki pa je kapitalizem gospodarsko takč razvit, da prednjači vsemu svetu. Zato tudi ni nič čudnega, da se prenaša gospodarska moč kapitalizma na politično polje, da vlada v Ameriki kapitalizem.
Nasprotniki kapitalizma.
Kapitalizem ima tudi nasprotnike v Ameriki.
Četudi kontrolirajo kapitalisti vse meščanske stranke, je vendar vsaj v nekaterih, zlasti med demokrati in progresisti dosti takih, ki smatrajo svoje stranke in njih voditelje za nasprotnike kapitalizma in so sami kapitalizmu sovražni.
Pojdite med ameriške malomeščane, pa jih poslušajte, kadar politizirajo. Človek ne ve, ali bi dejal, da so se v tem oziru Američani evropeizirali, ali so se Evropejci tukaj poamerikanili. Toda gotovo je, da postajajo vsi enaki. Vsi postanejo špisarji.
O politiki govore sicer večinoma le takrat, kadar so znanci lepo med seboj.
Ako se pojavi v družbi, ali pa le pri sosednji mizi neznan človek, tedaj gotovo utihne vsaka beseda o politiki in gospodje gosti so takoj "samo biz-nismeni", ki zatrjujejo, da morajo živeti od vseh, kakor da bi mogli imeti zaradi tega tudi prepričanje vseh.
Ali če se čutijo brez nadzorstva, če ne slutijo v neznancih nobenega trustarskega ali podobnega špi-cla, tedaj grme proti velekapitalistom, kakor da ima že vsak pripravljeno gorjačo z volilnih plakatov. Tedaj so od Rockefellerja, Garyja, Schwaba, pa do zadnjega miljonarja vsi same pijavke, in blagi pur-sarji le obžalujejo, da jih po zakonu ne morejo lin-čati.
Bil bi prizor za bogove, če bi se ravno v takem trenotku pokazal kakšen izmed bogov po Mamonovi milosti na pragu. Kajti če ni ravno lep pogled na ljudi, ki se valjajo po trebuhih v prahu, bi bil vsaj zabaven. Junaki izpremenjeni v zajce dajejo vedno dosti šale.
Ali dokler so med sabo, so junaki. Če žive v Ameriki res kakšni teroristi, niso mogli biti nikdar tako rrradikalni, kakor znajo biti ujezeni purgarji.
/ Seveda je v stvari zoipet mala sitnost. Ako se taki hudi špisarji slučajno porotniki, pa jim pride v roke človek, ki je le obtožen takozvanega terorizma, tedaj se jim zde še vsake vislice prešibke zanj.
Kljub temu so rrradikalni, kadar imajo čašo ali buteljko pred sabo.
In mi jim celo verjamemo, da so radikalni tudi v duši, da sovražijo velekapitaliste in da bi jih z veseljem pokončali. Kadar zagrmi v volini agitaciji agitator, da je treba zatreti te pijavke, se jim zažare obrazi, in če potem volijo takega gromovnika, so prepričani, da. so volili protikapitalistično.
Kapitalizem ima v Ameriki svoje pionirje, svoje pristaše, svoje oprode, svoje zagovornike.
Kapitalizem ima v Ameriki tudi svoje nasprotnike, svoje sovražnike.
Če hočemo govoriti bolj natančno, moramo pravzaprav reči:
Kapitalisti imajo v Ameriki svoje nasprotnike in sovražnike.
To je namreč stara, ali marsikomu še pred kratkim neznana resnica, da ne dela velekapitalizem škode le delavstvu, ampak vsem, ki ne pripadajo direktno njemu. In pogoštoma škoduje srednjim slojem še veliko bolj kakor, delavstvu.
Kapitalizem ne more uničiti delavstva. Če sovraži mnogokraten miljonar proletariat "iz vsega srca in iz vse svoje duše", če bi ga rajši tepel s škor-pioni kakor z biči, vendar ne more izpremeniti dejstva, da potrebuje delavstvo. Kajti le izkoriščanje
delavstva mu more nositi ogromne obresti in pomno-ževati kapital.
Srednjih slojev ne potrebuje kapitalizem. Oni so mu le na poti. Oni kvarijo njegov sistem in njega izpopolnitev. Njegovi interesi mu nikjer ne velevajo, da mora varovati srednje sloje in jih ohraniti. Čimprej izginejo, temprej bo kapitalizem lepo zaokrožen.
Zato je kapitalizem absoluten nasprotnik srednjih slojev in gre naravnost za. tem, da jih odpravi kot nadležno nepotrebnost. Z organizacijo velikanskih podjetniških družb jim izpodkopava tla pod nogami, z neizprosno, brezobzirno konkurenco jim ubija eksistenco.
To spoznava malomešeanstvo, čeprav je njegovo spoznanje dokaj megleno. In iz tega nejasnega instinkta se poraja njegovo sovraštvo do velekapita-
listov, do pijavk, ki mu sesajo kri.
(Konec prihodnjič.)
Sočijalistična konferenca v Belgradu.
Po "Napreju".
Dne 27. in 28. marca, so zborovali v Belgradu sodrugi centrumaši iz Srbije in Bosne. Sklicali so posebno konferenco, na kateri naj bi se ustanovila odnosno obnovila delavska sočijalistična stranka za Jugoslavijo. Za poznavalca razmer v našem delavskem pokretu je bila ta konferenca nedvomno vele-pomemben dogodek. Delavska socialistična stranka, kakoršna je bila osnovana na belgrajskem kongresu ujedinjena leta 1919., se je razcepila leto kasnej na vukovarskem kongresu vsled nasilnega postopanja ekstremistov. Baš v trenotku, ko je vse kazalo, da bo zedinjenje celokupnega, jugoslovanskega proleta-rijata na temelju marksističnega socijalizma prav kmalu uspešno dovršeno, se je pojavil razdor, ki je v hipu docela predrugačil situacijo. Delavska socija-, listična stranka je prišla v roke mladih ljudi, trez-nejši sodrugi so se pa umaknili v ozadje in čakali na pazvoj dogodkov, ki so se kmalu pokazali, da so imeli oni, ki so v Vukovaru svarili, popolnoma prav. Vlada je vedela, s kom ima opraviti, pa je ob prvi priliki razpustila organizacije in ustavila delavski tisk. To nasilje, ki bi moralo pri vsaki resnično močni revolucijonarni stranki izzvati odpor in povzročiti vladi najhujše težave, ni našlo v masah odmeva.. Komunistična stranka se je le igrala na revolucijo. Paktične revolucijonarne moči pa ni imela.
Delavstvo je bilo poraženo, ostalo je brez organizacije, brez moči. Posledica tega je bila, da so se l jele delavčeve mezdne in življenske razmere bolj in bolj slabšati. Iktnogi podjetniki so kar na svojo pest izrabili položaj ter znižali mezde in odpravili osem-urni delavnik. To v dobi, ko bi bilo vsled naraščajoče draginje pravzaprav nujno potrebno, da se plače znatno povišajo. V takih razmerah je bilo treba hitro najti izhod, da se sanira delavski pokret ter ta-
ko res usposobi za uspešne boje proti vladni reakciji in proti podjetniškemu izkoriščanju.
Tisti sodrugi, " ki so bili na vukovarskem kongresu preglasovani, so zato šli na delo, da ustvarijo kristalizacijsko točko, okoli katere naj se zbere vsa revolucijonarna sila jugoslovanskega delavstva. Namen socijalistične konference je bil tedaj, da se zopet združi proletariat na zdravi socijalistični podlagi. V tem oziru je konferenca popolnoma dosegla svoj namen.
Na njej so bili zastopani skoro vsi kraji Srfcije in Bosne, na njej smo videli stare in izkušene, inteligentne delavce in požrtvovalne intelektualce. Dragi-ša Lapčevič je bil zopet tu na svojem mestu, ž njim sodruga Košanin in Topalovič in drugi. Navzoča sta bila tudi sodruga Golouh za Slovenija in Radoševič za Hrvatsko-Slavonijo. Na dnevnem redu je bilo poleg referatov o dosedanjem delu, o'statutu, programu in taktiki, vprašanje konstituiranja stranke in ureditve strankinega časopisja. Štatut osvaja federalistično načelo, v vprašanju programa in taktike se je pa osvojilo brez pridržka temeljne sklepe dunajskega kongresa. Stranka stoji na stališču marksističnega socijalizma, razredni organizacije in nepretrganega razrednega boja ter pristopa socijalistični družbi, ki je bila osnovana na dunajskem kongresu in ki tvori začetek nove revolucijonarne inter-nacijonale vsega proletarijata. \ Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, sploh je vladala na konferenci najlepša sloga. Poročali so sodrugi Milojevič, Topalovič, Pavlovič, Lapčevič itd. V imenu slovenskega delavstva je pozdravil zbor so-drug Golouh, ki je pojasnil situacijo v Sloveniji od razkola sem ter naglašal, da bo slovensko socialistično delavstvo storilo v polni meri svojo dolžnost. Povedal je, kako je slovenska stranka že izstopila iz II. internacijonale ter sodelovala na dunajskem kongresu in s tem označila dejansko svoje stališče. Slovenski sodrugi žele, da se vse delavstvo v državi ze-dini v enotno socijalistično stranko.
Konstituiranje stranke je zbor pozdravil z velikim navdušenjem. V odbor so bili izvoljeni sodrugi Dragiša Lapčevič, Topalovič, Košanin in drugi. Sklenilo se je nadalje izdajati kot osrednje glasilo novoustanovljene delavske socijalistične stranke "Socialistične radničke novine", ki izhajajo dnevno v Belgradu.
Delavska socialistična stranka, ki so jo ekstre-misti pokopali v Vukovaru, je vredna naslednica slavne srbske socijalno demokratične stranke, ki je ob izbruhu vojne znala častno varovati načela socijalizma. Za vse one, ki so vzlic vsem napadom in blatenjem trdno verovali v sanacijo in vstajenje delavskega pokreta pri nas, je ta. dogodek velika satis-f akcija.
Kar se navadno imenuje "morala," (bo v socialistični družbi gotovo precej drugačna, kakor v kapitalistični. To ne pomeni, da bo slabše, kajti slabo je že sedaj dovolj.

Kapitalistični lakaji.
Razni časnikarski sindikati imajo najete učene "filozofe", da pišejo članke za dnevno časopisje. Med njimi je tudi dr. Frank Crane, ki daje "duševno" hrano tisočerim čitate-ljem dnevnega časopisja, ki priobča njegove umske proizvode.
Sempatja se primeri, da napiše dr. Crane kaj samostojnega, to je kaj takega, kar ni v soglasju z željami tistih, katerim služi njegov intelekt. Posledica je, da mora v drugih člankih popravljati svoje napake. To dokazuje ne-izpodbitnost trditve socialistov, da piše kapitalistično časopisje v razrednem duhu.
Da bodo čitatelji videli, kako se to izvaja, podajamo tu dva Cranova članka, ki ju je napisal v zvezi z Debsovo obravnavo, obsodbo in napori, da se ga osvobodi iz ječe.
Prvi članek o Debsu je napisal dr. Crane dne 14. junija 1920, drugega pa 17. marca 1921. Prvi se nanaša na nominacijo sodruga Debsa za predsedniškega kandidata socialistične stranke, drugi pa na prizadevanja progresivnih elementov, da se ga izpusti iz ječe. Čitatelji naj primerjajo oba članka, pa naj sodijo, kako morajo pisati kapitalistični žurnalisti.
Prvi Cranov članek, pisan po končani konvenciji socialistične stranke v juniju 1920, se glasi:
DEBS.
Dr. Frank Crane, H. junija 1920.
"Bil je slikovit in veličasten prizor, ko je odbor konvencije socialistične stranke ponudil nominacijo za predsednika Zedinjenih držav čioveku, ki je v ječi v sled kršenja zakonov Zedinjenih držav.
Ničesar v prihajajoči politični kampanji ne bo bolj dramatično, kakor je bilo to.
Eugene V. Debs je bil nnv>go let nositelj piapora ameriške socialistične stranke.
On in njegovi pristaši so reprezentanti take nu sli, ki je po svoji naturi in temperamentu nasprotna vladi.
Vsaka znana sila je spremljana z opozicijo. Vse-mirje samo je v balanciranju. Centrifugalne in centri-pentalne sile drže planet v ravnotežju. Imamo pezitiv no in negativno elektriko. V kongresu bodo čez tisoč let od sedaj ,kakcr so bile tisočletja nazai, še vedno obstojale nasprotujoče si sile, k.ikor s:> n. pr. sedaj Lodge in LaFolette.
Nekateri duhovi so tako ustvarjeni, da izražajo neprenehoma voljo manjšine. Debs je eden izmed takih.
Mi rabimo njega in druge njegove vrste. Mi potrebujemo zasmehovalce, klevetnike, upornike in zdraž-barje. Tudi oni imajo svoje dobre strani. David ni hotel zatreti šimeja. Ingersoll je mnogo pomagal krščanski cerkvi, irci s svojimi nemiri pomagajo Angliji, ker uzdržujejo razpoloženje za aktivnost. Amerika potrebuje svoje Hearste in Ilillquite. Heretiki, protestantje, rebeli, gorjače in malopridneži, vsi spadajo družbi.
Stari načrt, ki so ga izvrševali v monarhijah, je bil streti nasprotnika. Sila. je bila originalna mirilka. Bila je priprosta in zato lahko razumljiva.
Kakor vse naivne ideje, je bila tudi ta napačna. Stabilnost ne pride vsled premoči ene sile, ampak iz ravnotežja.
Sanje carjev in boljševikov so bile umiriti državo in jo postaviti na trdna tla. Ampak načrt usode ni
tak. Država, družba, vse človeško življenje, hodi po napeti vrvi. Edina varnost je balanciranje. Pasti doli iz ene aH druge strani je nevarno.
Debsa se ne bi smelo nikdar zapreti. Ni bilo zlobno, da so ga zaprli; bilo je več; bilo je bedasto.
Na podlagi zakonov bi moral iti v ječo. Ampak umetnost, vlade je vedeti, kako in kedaj zamižati. Mno go vlad je bilo prevrnjenih, ker so energično izvajale zakone.
Debsov prestopek je bilo njegovo napačno rane. nje. Kaznovati mnenje se pravi poveličevati ga. Debsovo mnenje pa ni bilo vredno poveličevanja.
Avtoritete so ga s svojo neumnostjo postavile na vzvišeno mesto. Če bi ga pustile pri miru, bi bil ostal navaden agitator.
Izključevanje socialistov iz newyorške legislature, vpitje zvezinega generalnega pravnika Palmerja proti rdečikarjem, ves program represije in nasilja, vse to je otročje. Take stvari so prepojene s srednjeveškimi nazori.
Imamo priprosto, pametno in efektivno sredstvo za obravnavanje z večnimi heretiki. To sredstvo je: pusti naj se jih v miru."
Tako mnenje je imel dr. Crane pred enim letom, ker je bilo to menda njegovo njpenje. Drugi članek, ki so ga priobčili tisti dnevniki, katere zalaga z gradivom sindikat, za katerega piše dr. Crane, se glasi:
ZAKAJ JE DEBS V JEČI?
Dr. Frank Crane, 15. marca 1921.
"Zadnje čase se opaža mnogo histerije in neum--nosti glede Debsove zadeve in njegovi kazni.
Trdi se, da je Debs politični jetnik. Ampak ni. Takih jetnikov ni v Zedinjenih državah. Debs je v ječi ravno zato, kakor njegovi tovariši obsojenci: vsled kršenja zakona.
Debs ni v ječi radi svojega mnenja, ampul-tega, kar je storil.
Dvanajst mož, skrbo izbranih, ga je spoznalo krivim, po pošteni Ln pravični sodni obravnavi, na kateri je imel vse priložnosti do zagovora.
Na konou obravnave je dejal: "Niti ene besede nimam za pritožbo, najsibo napram obsodbi ah napram obravnavi. Dokazi so bili pošteni in pravilno predloženi od strani obtožiteljev, porota je bila potrpežljiva in pazna, sodnikove instrukcije so bile mojsterske in brezdvomno pravične".
Dejal je, da gre v ječo za ideal. Sodnik Westen-haver, ki ga je obsodil, je dejal: "Jaz ne smatram idealizem obtoženca, kakor ga je sam označil, za nič večji in nič vzvišenejši, ali bolj plemenit, kakor je idealizem tisočev mladih mož, ki sem jih videl korakali po clevelandskih ulicah, pripravljenih, da branijo njihovo deželo in zastavo. Vsakdo, ki iztrga meč iz rok teh mladih mož, ali ki pridobi kakega drugega mladega moža, da se upira vršiti svojo dolžnost, kadar je pozvan, da služi na strani prvih, ali vsakdo, ki obstruira rekruliranje, napravi ravno toliko škode naši deželi, kakor če bi služil kot vojak v vrstah nemške armade."
Debsova zadeva je bila apelirana na najvišje sodišče. Tu je sodnik Holmes opozarjal na dejstvo, da Debs ni bil obsojen "zato, ker je nasproten vsaki vojni, ampak zato, ker je obstruiral vojaške nabore."
Ker je bilo to protizakonito, je bil kršitelj zakona, in raditega, ne pa radi kakega mnenja, je sedaj v ječi. Debs ni upornik proti kakemu tiranu, kot so kralji, carji ali kajzerji. On je upornik proti volji, kakršno ima večina njegovih sodržavljanov.
človek ima pravico do kakršnegakoli mnenja. To je potrebno za demokracijo.
Toda za demokracijo ni nič manj važno, da potem, ko so vsi izrazili svoje mnenje, vlada večina.
Temelj te republike ni svoboda. Zakoni so temelj, ki so globokejši kot svoboda, kajti brez njih bi bila svoboda nemogoča.
Ti in jaz ne odobravamo nekaterih izmed naših postav. Ampak zato se ne vzrujamo, nego se ravnamo po zakonih, dokler ne pridobimo večine, da jih premeni.
Vsakdo v Zedinjenih državah lahko stori eno izmed treh reči:
1.	Lahko se ravna po zakonih.
2.	Lahko se izseli v kako drugo deželo, ki mu je ljubša.
3.	Ali pa gre lahko v ječo.
Debs si je izvolil ječo. Tam naj ostane, dokler ne sklene, da se bo ravnal po zakonih te detžele."
V prvem članku pravi dr. Crane, da ne bi smel biti Debs nikdar obsojen, v drugem zahteva, da mora ostati v ječi.
Tak je ameriški žurnalizem, četudi nekateri slepci še vedno trdijo, da v Ameriki ni razrednega bojfi.
Kdor hoče jasno sliko o ameriškem žurna-lizmu, naj prečita knjigo Brass Check, ki jo je spisal Upton Sinclair. Videl bo, kako se izrablja časopisje, da ustvarja "javno mnenje" v prid privatnih interesov. Na drugi strani pa bi rpar-sikdo spoznal potrebo pomagati graditi trdnjavo delavskega časopisja.
RESOLUCIJE MEDNARODNE SOCIALISTIČNE KONFERENCE NA DUNAJU.
Dasi še ne vemo, kakšno stališče bo zavzela z ozirom na prizadevanje, da se združi svetovni proletarijat v eni Internacionali, ameriška Socialistična stranka, se nam zdi vendar potrebno, da se seznanimo vsaj delno z nekaterimi dokumenti mednarodnih socialističnih konferenc, ki si prizadevajo združiti proletarijat v eni organizaciji in na ta način ustvariti proti skupnemu sovražniku kapitalizmu enotno fronto.
Mi se bomo od časa do časa pečali tudi z resolucijami, ki prihajajo glede prizadevanja za združenje svetovnega proletarijata iz Moskve, toda prav sedaj se nam zdi potrebno, da se seznanimo z nekaterimi dokumenti, ki so bili izdani na mednarodni socialistični konferenci meseca februarja na Dunaju. Naj bodo uspehi te konference že kakršnikoli, je treba priznati, da so nekatere resolucije te konference take, ki gladijo pot in kažejo dobro voljo za združenje.
Iz resolucije, ki jo je sprejela dunajska konferenca z ozirom na imperializem in socialno revolucijo, se vidi posebno jasno, da bi se dale razlike o taktičnem mišljenju premostiti, če bi se vpoštevale razmere, in če bi bilo na vseh straneh dobre volje za to.
Resolucija z ozirom na imperializem in socialno revolucijo se glasi:
Bistvo Imperijalizma.
1. Imperijalizem je na eni strani rezultat podrejanja produkcije naprednih dežel pod nadvlado finančnega kapitala, ki stavlja v službo svojih ekspan-/ivnih potreb celokupno politiko le-teh držav; na drugi strani je njegov rezultat osvojevanja ostalih dežel, ki stoje še na stopnji predkapitalističnega Ln rano-ka-pitalističnega razvoja, in ki takoj postanejo predmet najljutejše konkurenčne borbe med raznima nacijonal-nimi kapitalističnimi skupinami. Dočim je hurioazija v svoji liberalni dobi razrušila ostanke fevdalizma v visoko razvitih kapitalističnih deželah in na mesto starih vladajočih kooperativnih organizacij postavlja ne-
omejeni boj svobodne konkurence, se imperijalistična doba razvoja kapitalizma odlikuje po svojem nasilnem izpodrivanju tradicionalnega družabnega reda v krajih prekomorskih trgov, kakor tudi po izzivu najljutejše kapitalistične konkurenčne borbe, ki narašča do oboroženega konflikta zbog monopoliziranja nadvlade in eksploatacije vteh deželah.
Posledice Imperijalizma.
2.	Imperijalizem je pred L 1914 razdelil Evropo v dva sovražna si tabora in je njuna nasprotstva poostril v toliki meri, da je zadostoval en sam lokalni konflikt, da je izzval splošno katastrofo. Imperijalizem je žrtvoval milijone ljudskih bitij in blagostanje ene cele generacije vladeželjnosti in grabežljivosti finančnega kapitala. Tekom vojne je Imperijalizem sam ovrgel lažnjive izgovore, s pomočjo katerih je angažiral imetje in življenje delovnih mas narodom, da služijo interesom finančnega kapitala. Legendo centralnih držav, češ, da vodijo vojno za obrambo svojih dežel, je že prve dni vojne ovrgel zločinski napad na Srbijo in Belgijo; v jedru njene laži pa jo je razkrinkal nasilni mir v Brest-Litovskem in v Bukarešti. — Legenda ententnih velesil in Zedinjenih držav ameriških, češ, da vodijo vojno zato, da bi zajamčile demokratično vladavino in večni mir na svetu, pa je razkrinkana v mirovnih pogodbah v Versaillesu in Saint-Germainu, Trianonu, Neullyju in Sevresu kot sistem ciničnih laži. — Celo svobodoumna ideologija nacijo-nalnega gibanja malih narodov, ki jih je imperijalizem med vojno stavil v službo svojih interesov, je po izzidu vojne gažena: svoboda, ki so jo ententne sile izvoje-vale z vojno, služi njihovemu imperijalizmu; in "osvobojeni" narodi izkoriščajo to "svobodo", da pogazijo pravico samoodločevanja drugih narodov in jih vpre-žejo v nezno&ljiv jarem tuje nacijonalne vladavine. Narodnostne manjšine pogrešajo kakor prej tako tudi sedaj svoje državljanske narodnostne pravice.
Imperijalizem — sredstvo kontrarevolucije.
3.	Svetovna vojna je hudo razruvala kapitalistični sistem. Doživljaji iz vojne, ki pretresajo, ter težka gospodarska kriza, ki je imperijalizem ne more spraviti s pota, so zrevolucijonirali narode. Ogromni soci-jalni revoluciji v Rusiji so sledile revolucije v Sredni Evropi; podjarmljeni narodi Azije in Afrike se dvigajo proti imperijalitzmiu; v delavskih masah zmagovitih držav je začelo vreti. Imperijalizem obrača sredstva svoje sile proti revohiciji: skuša zadušiti rusko revolucijo, pobija revolucije v Srednji Evropi in nasilno u-kroča kolonijalne narode. Imperijalizem sedaj ni več sistem kapitalistične ekspanzije; na odkritejši in bru-talnejši način kakor prej se sedaj javlja istočasno tudi kot sistem kapitalistične kontrarevolucije. — Boj proti Imperijalizmu postaja življenska vsebina socijalne revolucije, ki jo je izzval imperijalizem sam.
Boj proti kontrarevoluciji.
4.	Imperijalizem še ni mogel končati vojno stanje v prednji Aziji, ko že ustvarja nove vojne nevarnosti. Tekmovanje zavezniških zmagovitih držav, samovoljno razmejevanje novih držav ter kontrarevolucijo-narne intervencije v revolucionarnih deželah dnevno povečujejo nevarnost, da izbruhnejo nove vojne. Pro-ierijat se ne vara v svojem prepričanju, da se v kapitalistični družbi mir prav ne more tako zajamčiti kakor svoboda narodov. Tam, kjer si je proletarijat že osvojil politično oblast, se mora tudi z orožjem v roki braniti pred napadi imperijalizma. V deželah, kjer revolucija ni napredovala toliko, da bi si bil proletarijat o-svojil politično oblast, mora delavski razred braniti že izvojevane revolucijonarne pridobitve napram imperijalizmu, ki skuša z oboroženo silo dovesti kontrarevolucijo do zmage aH zadržati tek revolucije ter izkoristiti revoluoijonarno krizo v to, da bi si osvojil politično oblast. Toda v velikih kapitalističnih državah, v katerih vlada imperijalizem, in v malih državah, ki jih imperijalizem pošilja kot svoje vazale v ogenj, mora delavski razred, ne da bi se pustil varati od lažnjive argumentacije, češ, da je vsaka vojna, ki je vsaka le v interesu kapitalistične ekspanzije, — nacijo-nalna obrambna vojna, vztrajati v neomajanem boju zoper vladajoče razrede in mora zoper imperijalistič-
ne vojne nastaviti vso svojo moč z revolucionarno odločnostjo. Kakor je dolžnost proletarijata, da to stori napram vsaki imperialistični vojni, tako je še dvakrat večja njegova dolžnost, da isto stori zoper vojne, ki imajo namen, da zaduše revolucije v drugih deželah".
Načela za mednarodno sodelovanje socijalističnih strank.
5.	Začetkom svetovne vojne je prevladovalo v socijalističnih strankah večine dežel socijalpatriotično naziranje, ki je boj za imperialistične osvojevalne cilje buržoazije smatralo za "dolžnost deželne obrambe". Čim dalje pa j« trajala vojna, tem jasneje se je masam razodeval imiperijalistični značaj ciljev, za katere so jih vladajoči razredi žrtvovali. Opozicija proti politiki meščanskega miru je bila čim dalje večja. V nekaterih deželah je dovedla do razkola strank, v drugih deželah pa tako daleč, da je vodstvo stranke prešlo na one elemente, ki so proti vojni politiki kapitalistov vseh dežel nastopali in se borili za principe proletar-skega internacijonalizma. Ta proces se je s poudarkom nadaljeval po premirju v novembru leta 1918. Toda še so cele stranke in manjšine v strankah, ki se drže svojega socijalpatrijotskega naziranja. VisJed tega izjavljajo stranke, ki so se združile na dunajski konferenci, da se v delovno skupnost socijalističnih strank, katero hočejo ^ustvariti, morejo sprejeti le tiste stranke, ki so se oprostile upliva sooijalpatrijotizma, ki odklanjajo vsakršno podpiranje i mp er i j al isti čni h vojn in vsako politiko meščanskega miru, pa četudi bi kapitalizem iznašel izgovor, češ, da gre za obrambo dežele, in ki priznavajo kot smernico svoje dejalnostl samo varovanje revolucionarnih razrednih interesov, ter morejo Internacijonali jamčiti edinstvo njene akcije in izvedbo njenih odločb.
Solidarnost v boju zoper imperijalizem.
6.	Stranke, zastopane na dunajski konferenci nikakor ne odobravajo sistematičnega cepljenja v svrho "čiščenja", ki ga propagira Moskva. — Vsaka delavska stranka je organizem, sposoben, da se razvija, in more kot celota pod uplivom zgodovinskega izkustva obvladati prezgodnje zmote. Toda dobro zavedajoč se značaja, ki ga mora imeti boj proti imperijalizmu v dobi socijalne revolucije, mora delovna skupnost socijalističnih strank, zastopanih na dunajski konferenci, insistirati na tem, da bodi v vsaki stranki, ki se Ji pridruži, večina, ki odbija socijalpatrijotizem.
Samo takrat, če je proletariat v nepomirljivem boju zoper imperijalizem, in proletariat vsake dežele naperi svoj boj predvsem proti imperijalistom lastne dežele in v vseh teh bojih energično podpira proletariat vseh dežel, more proletariat izpopolniti svojo zgodovinsko nalogo v periodi socijalne revolucije. — Imperializem je cele narode oropal podlage za njihovo gospodarsko eksistenco; žrtvoval je cele dežele izkoriščanju od strani kapitala zapadnib držav in podredil je cele kontinente nasilni vladavini tujcev; in soeijalna revolucija ni nič drugega kakor upor narodovih delavskih mas vseh kontinentov proti imperi-jalističnemu tlačenju in uničevanju. In samo takrat, kadar proletariat prevzame vodstvo tega boja zoper imperijalizem, more zbrati vse svoje bojcvne sile in naslanjajoč se nanje razrušiti imperijalizem in njegov temelj, t. j. kapitalistično eksploatacijo."
Iz Aten, Grške, prihaja poročilo, da je policija aretirala 15 komluinistov in tajnika kom. stranice, ker so vodili propagando za sovjetsko republiko.
Poleg aretacije petnajstih članov komunistične stranke in njenega tajnika, je policija vdrla v gl. stan stranke in odstranila ridečo zastavo, ki je vihrala ray. strehe poslopja.
Vzrok aretaciji je bil krik "Doli s kraljem!", ki so ga povzročili vjladlni agentje provokatorji. Taki dogodki se bodo ponavljali marsikje, v enih krajih v gori podobni—v drugih pa v drugačni obliki.
Sibirija.
Sibirija je že dolgo znan teritorij. Za časa carizma je predstavljalo ime Sibirija strah za. tiste, ki so grešili proti carizmu, kajti ogromno Sibirijo je naseljevala Rusija s kaznjenci, političnimi in drugimi. Tekom zadnje vojne pa je Rusija pošiljala v Sibirijo vojne ujetnike. Marsikdo iz držav, ki so bile v vojni proti Rusiji, se bo spominjal Sibirije, ker je v nji preživel par let vojnega ujetništva. Vojni ujetniki so bili priča mnogim bojem, ki so se vršili med četami Semenova, Kolčaka, zavezniškimi posadkami, češko legijo, boljševiki in domačini včasi vse križem; danes prijatelji so bili drugi dan v boju med sabo.
Sibirija je le malo obljudena, toda po naravnih zakladih bogata dežela. Za temi zakladi so stremeli v Parizu, Londonu in Tokiju, ko so invadirale čete zaveznikov Sibirijo, da pridejo skozi njo in Rusijo v Nemčijo. Nihče, ki pozna Sibirijo, ni mogel vrjeti, da bi mogle zavezniške armade doseči ta cilj od vzhoda. Distanca je preogromna. Zato so bili vsi zavezniški manevri v Sibiriji naperjeni v prvi vrsti proti sovjetski Rusiji, ob enem pa jih je vabilo tja sibirsko bogastvo.
Vobče je do vojne prevladovalo mnenje, da je v Sibiriji silen mraz in nerodovitna zemlja.
To naziranje se je popravilo, ko se je pokazalo Sibirijo tudi od druge strani. Predvsem bodi povedano, da je Sibirija silno velika dežela. V primero samo dve številki. Nemčija je. merila do vojne 1. 1914 okoli 540,000 kvadratnih kilometrov, Sibirija pa nad 12,518,000. Sibirija je torej triindvaj-setkrat tako velika, kakor pa je bila Nemčija pred vojno.
Prebivalstvo Sibirije je štelo na podlagi zadnjega ruskega ljudskega štetja okoli deset miljonov. Te številke sedaj ne odgovarjajo več točnosti, kajti večni boji, epidemije, naseljevanje in izseljevanje v zadnjih letih je spremenilo število prebivalstva.
Res je, da je več kot polovica Sibirije nepri-pravne za bivanje človeka; to je ves severni del, ki meji na severno ledeno, morje. Takoj ob morskem obrežju se razprostira obširna močvirna ravnina Tundre, ki ima le malo rastlinstva, a so bogata lovišča za divjačino. Lov pa je zelo pojenjal, ker se je ^ silno razširil divji lov. V mrzlejših krajih se peča z lovom domače prvotno prebivalstvo, ki se nahaja nekako na tisti stopnji, kakor ameriški ali evropski Eskimi, ali pa še ne. To so potujoči rodovi Ostjakov, Jenisejcev, Samojedov, Vogulov, Sojotov, Jakutov, Kalmikov, Buretov, Tunguzov in Kamčadov. Na Tundre meji na jugu gozdovje, ki postaja proti jugu vedno gostejše in izrabljivejše. Nasprotno je pa južni, razmeroma ozki pas, ki pravzaprav meji na prave azijske dele Rusije in na Kitajsko, izredno rodoviten, najboljša zemlja za obdelovanje. V nekaterih krajih prospeva celo južno sadje.
Okoli polovico sibirskega prebivalstva tvorijo Rusi in njih potomci. Pod imenom Sibirijaki ume-vamo navadno potomce priseljenih Rusov in potomce domačinov ter drugih priseljencev. Rusi so se deloma naselili v Sibiriji prostovoljno, deloma so pa bili izgnani tja. Usoda teh ni bila vedno grozovita. Kar se tiče grozovitosti katorge in tudi lajših ječ, o katerim smo v prejšnjih časih Čuli take grozote, da so se nam jezili lasje, je zadevala samo del izgnancev, med njimi seveda takih, s katerimi so sočustvovale naše človeške in politične simpatije. Veliko večino izgnancev so tvorili ljudje, ki so morda res napravili zločin, pa ne toliko iz hudobnosti svoje narave, marveč zaraditega, ker se niso znali premagovati ali iz strastnosti, z eno besedo: ne iz zlobnih namenov. Drugi del so tvorili taki, ki so zagrešili takozvane politične zločine lajše vrste, torej gotovo svobodnejši in živahnejši duhovi; tretji del je obsegal končno ljudi, ki so se upirali oblastim, ali so jih te mučile toliko časa, da so se jell upirati, in končno tudi nekaj povsem nedolžnih ljudi, ki so postali žrtev nepravičnega pravosodstva. Vsi ti niso prišli v ječe," smeli so se nastaniti v določenih krajih dežele in so ostali tam kot priseljenci. Ruska politika izganjanja je imela namen naseliti neobljudeno Sibirijo, kar je tudi pospeševala s tem, da je prostovoljnim priseljencem prodajala prav po ceni zemljo. Ta pot bi bila prava, ker je bila zlasti za ruskega, kmeta jako vabljiva, da se na tak način ' osamosvoji, zakaj v Sibiriji ni bilo nikdar tlake. Da pa na ta način naseljevanja ni uspel, je bil vzrok slaba politična uprava, prepojena z nesposobnostjo in korupcijo.
Politična zrelost sibirskega prebivalstva je mnogo višja nego ta evropskih Rusov, in cela' Sibi-rja, če jo presojamo politično in gospodarsko, ima še lepo bodočnost, ako se ji odpravijo ovire in okovi, s katero jo sedaj oklepa inozemski, v prvi vrsti japonski imperializem. I - Sibirski izgnanci so bili večinoma nadarjeni ljudje. Nadarjenih, samostojnih ljudi pa ni trpel ruski carizem doma, pa jih je izganjal v Sibirijo. Sibirske razmere pa so silile te ljudi še k večji energiji in samostojnemu delovanju.
Tretjina Sibirije je nadepolna naselniška dežela. Ta del Sibirije pa je še vedno sedemkrat tako velik, kakor je bila Nemčija, d.okler jo niso obšči-pali zavezniki, in ima sedaj le okoli eno sedmino prebivalstva. Nemčije. Kadar pa bo južna Sibirija tako gosto naseljena kakor je Nemčija, bo imela 500,000,000 prebivalcev.
Ni čuda, da gledajo imperialisti v Tokiju s takim pohlepom po deželi s tako bodočnostjo. Sibirija ima sirovine, ki jih Japonski primanjkuje. Ima srozde, ima ogromna rodovitna polja, ki čakajo pridnih rok. Japonska pa je preobljudena in bi rada dobila dežele, v katere bi naseljevala svoje prebivalstvo.
Ko so zavezniške čete zapustile Sibirijo in je ostala v nji le še japonska armada, da vrši svojo "policijsko" dolžnost, se je Sibirija zopet obrnila k
evropski, v tem slučaju sovjetski Rusiji. Japonci se s tem niso strinjali, pa. so zahtevali, da mora postati del Sibirije vmesna država med Japonsko in Rusijo. To, seveda, je zahteval "interes varnosti japonskega cesarstva".
t Ustanovila se je Daljna vzhodna sibirska, republika s sedežem v Čiti, ki živi s sovjetsko Rusijo v prijateljskem razmerju. Obsega eno četrtino tistega. dela Sibirije, ki je ugodna za "prebivanje. Na čelu te republike je Abraham Krašnočakov, ki je svoječasno živel v Chicagu pod imenom A. Stroller Tobinson in je bil aktiven v delavskem radikalnem gibanju. Je to mož izrednega intelekta in velikih administrativnih sposobnosti. V Rusijo je odpotoval po prevratu. Pri delu organiziranja, mu pomaga še nekaj drugih Rusov, ki so preje živeli v Ameriki, tudi radikalci v delavskem gibanju.
Dasiravno je ta del Sibirije, ki tvori Daljno vzhodno republiko, bogat naravnih zakladov in njegovo polje rodovitno, trpi prebivalstvo pomanjkanje, kakor še nikdar poprej. Pa se ne upira. Ko so časnikarji izpraševali Sibirjalke, ako si žele -povratka carizma, so vsi odgovarjali, da so pripravljeni trpeti pomanjkanje in delati, da se republika utrdi in da se carizmu onemogoči povratek.* V Sibiriji ni razun pustolovskih generalov kot je Semenov in drugi ter njihovih podivjanih tolp, nobenih pristašev carizma.
Vlada v Čiti ponuja koncesije za izrabljanje bogastev tujezemskemu kapitalu, med katerim daje ameriškemu prednost. Ampak situacija je nesigur-na, japonski bajoneti še vedno stražijo razne sibirske proge in njihove čete so še vedno glavna sila v Vladivostoku in okoliški zoni. Japonci bi radi dobili koncesije in delajo v ta namen poiskuse pri vladi v Čiti. Rusi pa imajo z Japonci izkušnje, ki niso prijetne. Tudi ni varno dajati koncesije kapitalistom države, ki je pred nosom Daljne vzhodne republike in ima ogromen militarističen aparat. Nekaj koncesij so Japonci vseeno dobili, kajti republika potrebuje številne potrebščine iz inozemstva, Japonci pa imajo zastražena vsa pota od obrežja, za dovoz. Koncesije za eksploatacijo gozdov v severnem Sahalinu so dobili'Japonci. Ob amurski železnici, ki je bila deloma dograjena leta 1917, ponuja, čitska vlada v eksplotacijo deset milj dolgo ozemlje, bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi, za uslugo pa zahteva dograditev amurske proge. To je tako veliko delo, da bi ga mogla v današnji družbi izvršiti le korporacija z ogromnim kapitalom.	/
V skladiščih v Vladivostoku leže velikanske zaloge živil, strojev, železniških potrebščin, stvari za hišno vporabo itd., toda japonske čete ne puste tega blaga izvažati .preko meje njihovega vpliva, v notranjost razdejane Sibirije, ki je trpela vsled pustolovščin Semenova, Koleaka, Horwata, češke legije, zavezniških čet in drugih bojujočih se tolp. Med raznimi potrebščinami, ki leže v Vladivostoku, je tudi 4,500 poljedelskih strojev, šestnajst železniških voz šolskih knjig, 5,000 ton soli itd. Vsega, tega primanjkuje v notranjosti Sibirije, toda Japonci vzdržujejo svojo blokado, ne glede na ljudsko trpljenje, epide-
mije in glad, ki ga s tem povzročajo prebivalstvu, ki se noče ukloniti mikadovim imperialistom.
Kot že omenjeno, je Daljna vzhodna republika v tesnih stikih s sovjetsko vlado v Moskvi. Način vladanja pa je v tej republiki drugačen kot v Rusiji. Vzrok, da dežela ni združena direktno z evropsko Rusijo je v tem, da se hoče na ta način odvrniti nakane japonskih in drugih imperialistov okupirati Sibirijo pod pretvezo, da hočejo odvrniti boljševiško nevarnost.	___
Ako bi se japonske čete umaknile iz Vladivosto-ka in Sibirije sploh, bi imela Daljna vzhodna republika vse pogoje za demokratično in ekonomsko razvijanje, kajti na čelu so ji ljudje velikih sposobnosti, ljudje, katere je izganjal bivši carizem ravno zato, ker se jih je bal poradi njihovim sposobnosti. Rusija potrebuje Sibirijo in Sibirija potrebuje Rusijo. Toda kakor potrebuje Rusija vezi z zunanjim svetom, kakor potrebuje stotere reči, ki jih ji lahko oskrbe Anglija, Zedinjene države, Nemčija itd., ravno tako potrebuje take vezi tudi Sibirija, če hoče uspevati. Sposobnost ljudi, ki so na krmilu, ne zaleže mnogo, ako jim pretežke ovire preprečujejo uspešno delo. Človeštvo mora to prej ali slej spoznati; pa odpraviti umetne meje in blokaTle, odpraviti mora sistem, ki v interesu nekaj ljudi nalaga največja bremena miljo-nom prebivalstva te ali one države. Socializem bo odpravil ta sistem.
Janko Jahkovič:
Peklo.
Dan in noč mi v prsih bije kakor s kladivom po jeklu . . . Kidaj bo konec temu peklu, da se duša mi spočije?
Kdaj bo konec sanjam blaznim ki mi hočejo v nebesa? O, razmakni se zavesa nad vsem skritim, neizrazndm!
Kam si se v življenju skrila, o resnica, cvetka modra? Tolipa te je vrgla z odra, da bi svet z lažjo pojila.
Laž na ustih, z bičem v roki, v drugi svetli blesk denarja , , , O, poglejte vi, preroki, kak nanovo svet se vstvarja!
Z jeklom vlečejo se meje, s križem daje se s voli dd a v ime našega Gospoda . . . A nad vsem se Satan smeje
tiho predse šepeta je: "Naj le bič po hrbtih bije, dokler v .eno ne prelije src mi vseh te bedne raje!"
Dan in noč mi v sencih bije, kakor s kladivom po jeklu . . . Kda i bo konec temu peklu, da se duša mi spočije? <'.
Zadružno gibanje v Jugoslaviji.
V Jugoslaviji je bilo koncem leta 1920 3478 raznih zadrug z nad 350,000 člani. Od teh ima Srbija 970 zadrug, Hrvatska in Slavonija 1240, Bo'sna in Hercegovina 194, Dalmacija 316, Slovenija (všteta je tudi Istra in Goriška) 758.
Te zadruge pripadajo:
1.	Zadružni zvezi s sedežem v Ljubljani pripada 492 zadrug.
2.	Zveza slovenskih zadrug s sedežem v Ljubljani ima 120 zadrug.
3.	Zadružni zvezi v Celju pripada 146 zadrug.
4.	Središnji Savez hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu ima 372 zadrug.
5.	Savez srpskih zemljoradničkih zadruga s sedežem v Zagrebu ima 396 zadrug.
6.	Hrv. slav. gospodarskemu društvu pripada 299 zadrug.
7.	Hrv. slav. gospodarsko društvo s sedežem v Osjieku ima 173 zadrug.
8.	Savez srpskih zemljoradničkih zadruga s sedežem v Sarajevu ima 118 zadrug.
9.	Savez hrv. seljačkih zadruga v Sarajevu ima 77 zadrug.
10.	Zadružni savez v Splitu, Dalmacija, ima 256 zadrug.
11.	Savez srpskih privrednih zadruga v Dubrovniku ima 60 zadrug.
12.	Savez srpskih zemljoradničkih zadruga s sedežem v Belgradu ima 970 zadrug.
Izmed teh je 3192 hranilnih in posojilnih zadrug, to je, kreditni zavodi na zadružni podlagi.
Dosedaj prednjači v zadružnem gibanju Slovenija, kjer je poleg hranilnih in posojilnih zadrug tudi mnogo gospodarskih zadrug, kot konsumna društva, zadružne mlekarne, pekarne, itd. Obstoje tudi strokovne zadruge, kot stavbinska društva, čevljarske zadruge, mizarske in druge.
Mhogo izmed zadrug v Sloveniji kontrolirajo socialisti. Natančnejše statistike nimamo pri roki. vendar pa je gotovo, da je med delavstvom v Sloveniji zadružno gibanje zelo visoko razvito. Na Hrvatskem in v Srbiji je zadružno gibanje med delavstvom še v povojih, dasiravno so dani vsi pogoji za vspešno razvijanje gospodarskih organizaeij. Kjer moderni kapitalizem ni razvit do popolnosti, imajo zadružne organizacije ložje stališče, kakor n. pr. v Zedinjenih državah, kjer skuša organiziran kapital uničiti že v kali vsak poiskus delavstva za organiziranje na zadružnem polju. Kadar pride do konkurence, tedaj imajo zadruge, ki vsaj v začetku ne razpolagajo z velikim kaptialom, težko stališče v boju z organiziranim finančnim in industrialnim gospodstvom. To lahko potrdijo farmarji v Severni Dakoti, ki se skušajo osvoboditi izpod jarma denarnih magnatov in žitnih špekulantov, pa se je proti njim zaklel ves kapitalistični svet v Zedinjenih državah, da jim uniči razne gospodarske naprave, ki ugrožavajo profite privatnim interesom.

SEMINTJA.
Hoanov nasvet. — Glad, policija, glad. — Prvomajska revolucija. — Fašisti. — Propaganda za mir. — Sodna razprava v Leipzigu. — Namero-vani ogrski referendum. — "Bela" interna-cionala. «
Ameriško delavstvo, kar je zavednega, ima svoje misli vse preveč okupirane s problemi izven Ame" rike. V duhu so v Evropi, navdušujejo se ob ruski revoluciji, propaganda doma pa počiva. Mihvauški župan Hoan je na prvomajski slavnosti v Chicagi ; dejal, da naj se ameriško delavstvo umakne s svojim duhom iz zunanjih dežel ter prične delati doma, kjer čaka propaganda energičnih agitatorjev, ki bodo delali za socializem v Zedinjenih državah. To je pravilno, kajti ne Rusija in nihče drugi ne I bo izvršil organizacijskega dela med delavstvom Ze-\ dinjenih držav, ako ga ne bo izvršilo ameriško de-I lavstvo. Sedeti doma in se navduševati nad uspehi ' evropskih delavcev nas ne bo približalo socializmu | v tej deželi. Delajte tu, kajtu TUKAJ je vaš sovraž-
I nik.	d
j*
Prebivalstvo mesteca Sratford, Conn., je dobi-[ lo priliko se seznaniti, kaj je glad. To mestece je nastalo v času vojne, ko so zgradili velike municij-ske tovarne. Naselili so vanj večinoma inozemske delavce, prodali jim stavbišča in hiše po visokih cc-f nah, toda po premirju je obrat prenehal, agenti so \ odšli, z njimi pa tudi prihranki delavcev. O tem je bilo podano sledeče poročilo: "Učiteljice v ljudskih šolah so odkrile to tragedijo. Učenci in učenke so izgubljali barvo z obrazov, postajali so suhi in bledi in nekateri so med poukom omedlevali. Preiskava je dognala, da skoro polovico teh otrok trpi >. najhujše pomanjkanje".
V premogovnem okrožju v Alabami se nahaja ' 26 tisoč ljudi na pragu lakote. Tako poročilo jc dobil governor Kilby, ki bi drugače najbrž ne vedel, i da je stradanje med ljudstvom mogoče tudi v Ala-' bami. V West Virginiji je v štrajkovnem okrožju premogarjev prevzela državna policija situacijo v 1 svoje roke, ker štrajkarji napadajo skefoe. Tudi v tem kraju je obiskal stavkujoče premogarje glad. V Chicagi je neko humanitarno društvo žensk izdalo ■ apel, naslovljen županu, naj otvori stanovanjsko hi-! šo za brezposelne delavce. Čikaško mesto ima take hiše, toda jih ne bo dalo na razpolago brezposelnim, "ker bi to privabilo brezposelne delavce iž drugih mest". Po izjavi policijskega načelnika pa je treba skrbeti, da se na kak način spravi iz mesta čim večje število brezposelnih, katerih je v Chicagi nad sto tisoč. Vse te reči se dogajajo v Ameriki, zato ima Hoan in vsi tisti, ki pozivajo delavstvo, naj se organizira v Ameriki in dela za socializem tukaj, popolnoma prav. Nobena dežela, nobena stranka izven mej ameriške Unije ne bo opravila tega dela.
Meščansko časopisje se norčuje iz prvomajske slavnosti socialistov, češ, da se obetano revolucijo ni niti poiskušalo izvesti. Par dni pred prvim majem so razširjali komunisti letake z revolucionarnimi frazami, kar ni težko delo. Težje je organizirati delavstvo, da bi res postalo močno in tedaj ne bi bilo norčevanja v kapitalističnem časopisju. Delavstvo, kolikor je zavednega, jc dostojno in mirno proslavilo svoj praznik. Izgredi, ako bi jih delavstvo vprizo-rilo, ne bi prinesli nikakršne zmage. Mirno organiziraj svoje moči, ako je to mogoče. In danes je še mogoče. Naše vrste niso take, da bi bile odločujoč faktor, kajti delavstvo v Ameriki se niti od daleč ne zaveda, da je delavstvo in ima kot tako svoje interese, in zato ga tudi ni v organizaciji razredno zavednega proletarijata. Danes je kljub brezposelnosti in zniževanju plač agitacija težka, ker se je naselila v maso reakcija. Postala je topa in udana. Ko se psihologija ljudstva spremeni, bo polje za agitacijo ugodnejše. Ali ravno v takih časih, kot so sedaj, je treba napeti vse sile za socialistično organizacijo, da ne oslabi v toliki meri, da. bi bila tudi v ugodnih trenotkih nesposobna za vsako večjo propagando. Zato je prva in glavna naloga vsakega zavednega delavca, da. agitira za socialistični tisk in socialistično organizacijo.
S
V vulkanični Italiji se gode vulkanične stvari. Po premirju je bruhala šovinistična lava. Ker pridobitev "odrešenih" teritorijev ni prinesla blagostanja, se je ljudstvo pričelo obračati na socialistično stran. Vršilo so se demonstracije in izgledalo je, kakor da se v Italiji lahko brez posebnih težav izvede socialno revolucijo. Delavstvo je v nekaterih obratih res vzelo za kratko dobo obrat v svoje roke, toda takojšnjega uspeha s tem ni moglo doseči, ker ni kontroliralo vse industrije, niti ne trgov in dobivanja sirovin. Mizerija je šla svojo pot naprej, med delavstvom je pričel svoje delo razkol, v areni pa se je pojavila nova sila, fašisti, ki so vprizorili teror nad delavstvom, ki ne prisega na šovinizem razgrete matere Italije. Mnogo delavskih shajališč je razdejanih, tiskaren uničenih, nekoliko ljudi na obeh straneh ubitih in razmere so skrajno napete. Socialistično delavstvo grozi z generalnim štrajkom, ako vlada ne zatre fašistovskegga terorja, toda vlada je brez moči, ali pa se dela, kakor da je brez moči. Italijanski proletariat je oslabljen, nekoliko vsled nesloge, nekoliko vsled posebnih razmer. Fašisti niso element, ki bo rešil Italijo. Lahko razsajajo, lahko zavratno more socialiste, toda tudi zanje pride dvanajsta ura. Kakor povsod drugod, je tudi naloga za osvobojenje Italije dana proletarija-tu. Izbruhi fašistov in raznih drugih belih gard so le izbruhi umirajočega družabnega reda, ki ima vsled svojih bolečin še veliko moč, da meče od sebe udarce.
£
Mnogo se piše o razoroženjii. Dobe se med kapitalističnimi strankami politiki in državniki, ki spoznavajo, da vodi blazna oroževalna tekma, v še hujši propad, kakor je bil zadnjj. Pa pozivajo drža-
ve, naj se razorože. Kongresnik Kelley iz Michiga-na je v imenu mornariškega odseka predlagal, naj se dovoli v mornariene svrhe $396,000,000, ki naj se porabijo za gradnjo novih bojnih ladij v prihodnjem fiskalnem letu. Ojačana mornarica Zedinjenih držav bo po mnenju Kelleyja dovedla države do ra-zoroženja, kajti ko bo ameriška mornarica enaka drugim najmočnejšim mornaricam na svetu, bodo vlade spoznale nesmiselnost tekmovati z gradnjo novih bojnih ladij. Kongresnik Burton iz države Ohio je podpiral Kelleyjevo propozicijo, toda je dodal, da se bliža ugoden čas za mednarodno konferenco, ki naj bi ustavila blazno tekmovanje v gradnji vojnih mornaric.
Godi se natančno tako in govori se natančno tako, kakor pred letom 1914. Dovoljujejo se miljorii in miljoni, zato, da se "zavaruje mir". Kapitalizem ne more delati drugače, kajti če bi, bi ne bil kapitalizem. Oboroževanje na suhem in na morju se bo nadaljevalo, dokler ne bo mir tako zelo zavarovan, da ne bo mogel biti več mir. V zgodovini človeštva se bo pričela nova krvava drama, ki je morda že blizu, pride pa gotovo prej ali slej. Ena taka tragedija ni bila dovolj. Ljudstvo pozna strahote vojne, ne pozna pa še pravega sredstva, ki prepreči vojne, ki odstrani vzroke za vojne. Socialisti ga poznajo, toda večina ljudstva še ne pozna socializma. Zato je militaristična tekma mogoča.
j*
"Nikjer na svetu ne najdete avdijence, ki ne bi avplavdirala tistim, ki delujejo za svetovni mir", je dejala Carrie Chapman Catt na shodu ob priliki neke ženske konvencije v Clevelandu. Apelirala je na ženstvo, naj deluje za "konec vseh vojen in za ligo narodov".
Mrs. Catt ni osamljena v svojih apelih. Mnogo prominentnih ljudi hoče mir in apelira za. mir. Afti-pak vsi ti ljudje tudi hočejo, da na svetu ostane tak družabni red kakor je in zato so njihovi apeli brezpomembni. Edina sila na svetu za preprečenje vojen je socializem in dokler ne pride na prvošje, bodo vojne in moloh militarizem bo žrl, žrl, ljudstvo pa bo plačevalo s krvo in denarjem. Za ljudstva vseh narodov je le eno vprašanje: ali socializem in mir, ali pa kapitalizem in vojne. Ker za socializem še niso pripravljeni, bo ostal na površju še kapitalizem, ki bo gradil vojne mornarnice in se oborože-val na suhem, toda ne za mir. "Vendar pa je dobro znamenje, da vedno več ljudi spoznava nesmiselnost vojne. Iz enega spoznanja bodo prihajali do drugih spoznanj, izmed katerih eno je, da se more vojne odpraviti le, ako se izruvajo vzroki, ki povzročajo vojne.
Dne 23. maja pride pred sodišče v Leipzigu 900 Nemcev vsled prestopkov, ki so jih napravili v vojnem času kot vojaki ali častniki v nemški armadi. Sodno postopanje proti njim zahtevajo zavezniki, ki bodo na to obravnavo poslali številne priče, ki bodo skušale obtožencem dokazati brutalnosti, ki so jih uganjali napram zavezniškim vojakom, ali pa
napram prebivalstvu v od nemške armade zasedenem ozemlju.
Ker je vojna sama na sebi brutalna, so tudi tisti, ki jo izvajajo, brutalni. Vojak ne sme imeti blagih občutkov, ker bi ne bil dober vojak. Zato je nesmiselno, da se jih obtožuje brutalnosti. Mbrda se bo ljudstvo kmalo izpametovalo, pa bo na sodno obravnavo pozvalo tudi tiste, ki napovedujejo vojne in so odgovorni za brutalnosti vojakov. In končno, morda celo odpravi sistem, ki povzroča vojne. Vse drugo je le slepomišenje.
ji
Na Ogrskem se bo vršilo splošno glasovanje, na katerem se bo ljudstvo izreklo za ali proti povrat-ku Karla na ogrski prestol. Če pride do tega glasovanja, bo to zelo zanimiva epizoda, ki bo kazala prihodnjim generacijam civilizacijo dvajsetega stoletja v pravi luči. Če hoče sedanja ogrska vlada, da seN ljudstvo izreče za povratek Habsburžanov, se bo izreklo. Kraljevske krone še niso popolnoma obledele in na svetu bodo še vladarji in podaniki, dokler bodo taki referendumi mogoči, ^udi v Nemčiji mo-narhizem ni še zgubil vsega upanja na povratek kaj-zerske slave. Admiral Tirpitz, ki sedaj ni več admiral, slovesno razglaša, "da Nemčija ne bo štela ničesar, ako se ne povrne v monarhijo. Če želimo rešiti Nemčijo, ji moramo vrniti kajzerja in monar-histično formo''. Tirpitz se seveda moti, kakor se motijo tisti, ki grade bojne ladje zato, da z njimi preprečijo vojne. Nemčija bo štela mnogo, toda ne monarhistična, ampak tista Nemčija, ki jo bo vladalo delavsko ljudstvo za delavsko ljudstvo.
ji
Frančiškanska Edinost propagira "belo" inter-nacionalo. Bele internacionale ni; mi poznamo le belo gardo in to imajo gospodje frančiškanski misjo-narji menda v mislih. Obstoja-na črna internacio-nala rimskega papizma, katere ne bi smeli tako neusmiljeno zatajiti, kakor so jo zatajili ministranti, ki urejujejo Edinost, v svojem slavljenju prvega maja. Smešni so še danes ljudje, smešni. Sodrugi, kadar pridete mednje, pouka jim dajte.
Mnogokrat naletimo na agitaciji za pridobivanje novih naročnikov na socialistični list ali pridobivanje norih članov v socialistični klub na ljudi, ki pravijo: "Jaz bi postal Slan kluba, če bi bil ta član kluiba to in to, ali če ne bi bil ta ali ta član to in to." Toda ti ljudje pozabljajo, da nima socializem kot naulk ničesar otpravit z osebami in njihovimi Čednostmi ali nečednostmi, s poltjo, spolom ali vero posameznika. Socializem ostane socializem — njegov nauk ostane tak kakršen je, kakor ostane v matematiki 2 krat 2 vedno 4, pa če so bili iz-najditelji matematike krščanski ljudje, pagani, ženskega ali možkega stpola, če so nosili brke ali ne, ali če so umrli v nornišhici ali doma. Ljudje — delavski razred, neglede spola, vere ali polti, se morajo organizirati kot razrdd ,ne pa kot sektaši, te ah one vere, te aji one polti, ali narodnosti. Kapitalizem je mednaroden — in taka mora biti soc. organizacija!
TRETJI KONGRES KOMUNISTIČNE INTERNACIONALE.
Izvrševalni odbor tretje Internacionale je sklenil sklicati tretji kongres komunistične Internacionale, ki se bo pričel 1. junija tega leta. Izvrševalni odbor je za ta kongres sprejel sledeči provi-zorični dnevni red:
I.	Poročilo eksekutive komunistične Internacionale.
, 2. Svetovna ekonomska kriza in nove naloge komunistične Internacionale.
3.	Taktika komunistične Internacionale za časa revolucije.
4.	Prehodna doba (posebne potrebe in akcije ter končni boj revolucije).
5.	Boj proti amsterdamski rumeni Internacio-nali delavskih strokovnih organizacij.
6.	Rdeča Internacionala industrialnih orgahi-zacij in komunistična Internacionala.
7.	Ustanavljanje komunističnih strank in metode njihovega dela.
8.	Gradnja komunistične Internacionale in njeni odnošaji napram pridruženim strankam.
9.	Vzhodno vprašanje.
10.	Italijanska socialistična stranka in komunistična Internacionala (priziv italijanske socialistične stranke proti resoluciji zvrševalnega odbora).
II.	Nemška delavska komunstična stranka in komunistična Internacionala (priziv nemške zedi-njene komunistične stranke proti resoluciji izvršc-valnega odbora komunistične Internacionale.)
12.	Gibanje med ženstvom.
13.	Gibanje med komunistično mladino.
14.	Volitve izvrševalnega odbora komunistične Internacionale; vprašanje o sedežu izvršelnega odbora.
15.	Razno.
Od časa, ko se je vršil drugi kongres moskovske Internacionale, se je marsikaj spremenilo. Pogoji, ki jih je diktiral drugi kongres, so preprečili, da se nemški, italijanski in francoski proletariat ni kompaktno^ prdružil tretji Internacionali. ^Angleška neodvisna delavska stranka je z veliko .večino glasov zavrgla predlog za pridruženje k tretji Internacionali. Ameriška socialistična stranka je izven Internacionale, tako tudi mnoge druge socialistične stranke. Mnoge imajo voljo sodelovati v okvirju tretje Internacionale, toda se protivijo diktatom iz Moskve in to je tisti prepad, ki jih loči.
Disciplina je v delavskem gibanju potrebna. Potrebno je, da Se iz vrst zavednega delavstva trebi take, ki z izdajstvi škodujejo delavskemu gibanju. Potrebno je, da delavstvo vodi neizprosen boj proti kapitalizmu. Saj ga je vodilo že pred rusko revolucijo po vseh deželah. To torej ni nikakršen nov nauk.
Najvažnejša naloga tretjega kongresa moskovske Internacionale je odpraviti zapreke, ki ovirajo socialističnim strankam ustvariti enotno, mednarodno organizacijo delavstva. Ni treba, da se -tre-
tja Internacionala oddalji od svojega programa. Vse, kar se od nje pričakuje je, da napravi vse možnosti od svoje strani za ustanovitev Internacionale, v kateri bodo našli svoje mesto vse tiste delavske organizacije, ki hočejo socialistični družabni red in so se pripravljene tudi boriti zanj. Tiste stranke, ki so mlačne za energičen boj proti kapitalizmu, lahko izostanejo, toda naj se ne ovira pristopa tistim strankam, katerim se ne more' očitati, da so izdale socialistična načela.
O vseh teh stvareh se bo na moskovskem kongresu govorilo, ko pridejo na vrsto zadeve«nemških komunistov in pa italijanske socialistične stranke. Tudi bo v pretresu več drugih takih vprašanj, ti-kajočih se socialističnega delavstva v raznih drugih deželah. Če bodo na kongresu prevladovali trez-nejši elementi, bodo iz sedanje tretje Internacionale v resnici ustvarili Internacionalo svetovnega razredno zavednega delavstva.
Pohujšanj« v dolini šentflorjanski.
Slovensko dramatično društvo v Ohicagu, katerega člani so po večini člani socialističnega kluba št. 11 S. Z., je priredilo v nedeljo dne 24. aprila popoldne v Č. S. S. P. S. Dvorani na 18. cesti Cankarjevo satirično dramo (farso v treh dejanjih) "Pohujšanje v dolini šentflorijanski."
"Pohujšanje v dolini šentflorijanski" ni lahka igra niti za profesijonalne igralce, kaj šele za diletante, in da jo je društvo vzlic temu izbralo je znamenje, da ima zaupanje v svoje igralce. Težka je ta igra zato, ker vsebuje karakterje, k* imajo izražati duševne kontraste, človeške čute, ki so ali v družbi (dolini) priučeni, ali pa se manifestirajo kot irnpuls pri rodnih in nekontroliranih instinktov, o katerih trdijo puritanci in rodoljubni filistri, da izvirajo od hudiča, a niso nič drugo kot telesna in duševna perverznost, ki jih u: stvarjajo razmere, za katere so v velki meri odgovrni ljudje sami, ne pa kak hudič. Učinek in morala te igre se pokaže v tretjem dejanju, ko je hudič — kateremu se pripisuje odkrivanje in sugestija pohujševanja, ogoljufan in razočaran. Obdolžen je zapeljevanja in pohujševanja, toda iznašel je, da je bilo v dolini šentflorijanski že vse pohujšano, predne je prišel tja, in da vsled tega ni -mogel nikogar, več zapeljati ali pohujšati. Svoj alibi doprinese hudič, ko ga je potegnil na vse zadnje še Krištof Koibar, imenovan Peter, umetnik in razbojnik, s svojo ljubico Jacinto. Pri tej priliki spoznajo tudi šentflorjanski rodoljubi, kako so bili potegnjeni — in s tem je farsa ilustrirana. "Pohujšanje" so videli rodoljubi v goloroki in golorami Jacinti, ki je bila prišla v šentflorjansko dolino s Petrom, Krištofom Kobarjem; niso ga pa videli v županovi krčmi, kjer se je pilo in delalo greh leta in leta.
Nekateri zdravnki zdravijo svoje paciente z vodo, drugi s koreninami, tretji z mazili in obkladki, zdravnik Cankar pa je lečil svoj na telesu in na duhu bolni narod s fotografijami; to je, opisal ga je, kakršen je in pridjal včasih poleg kak duševen recept za zdravljenje.
Človeško družbo namreč ni mogoče zdraviti z ob-"lonki od zunaj, ampak od znotraj. In potegnjenje, kakršno so doživeli rodoljubi s hudičem vred v dolini šentflorjansiki je po našem mnenju za tako bolezen, kot so jo imeli v dolini šentflorijanski, zelo dobro zdravilo.
V prizorih te satirične drame igrajo glavno vlogo ženske, pijača in denar, s katerim se podkupuje tiste, ki vedo o grehu, da molče. Lahko se reče, da šentflor-janska dolina ni majhna, ampak da se razprostira vsepovsod, koder prebivajo puritanci in krščansko ambiciozni hinavski ljudje.
Potek igre po dejanjih je sledeči:
Prvo dejanje ise vrši v županovi krčmi, kjer so zbrani rodoljubni možje iz doline šentflorijanske in
se prepirajo, kako bi storili konec pohujšanju, ki se je bilo pojavilo v dolini. Naenkrat pride mednje hudič v podobi tujca s francoskega in jim tako zapeljivo opiše pohujšanje, da se naenkrat vsi pohujšani in se drug za drugim izmuzavajo, da bi si ogledali žensko, ki ima "gole roike in ramena.' Župan se tega zave v zadnjem hipu in pridrži stare grešnike — razun dacarja, ki mu uide skozi vrata — in jih pošlje domov na niti privezane, da bi drug drugega stražili pred pohujšanjem. Ravno ko od ideje rodoljubi domov, pa pade v krčmo lokavi Peter, umetnik in razbojnik ter si zasužnji župana županjo in dacaria, ker je poznal njihove grehe petindvajset let stare. Dejanje se vrši zvečer.
Drugo dejanje se vrši pri Petru v kolibi, ki je polna navlake. Umetnik in razbojnik Krištof Kobar, ki si je nadel to ime sam, modruje s svojo ljubico Jacinto, čakaje gostov — častitih rodoljubov iz doline šent-florjanske — katere si je podvrgel s pomočjo njihovih grehov. Pa pride hudič in se prepira s Petrem, boječ se, da je umetnik tudi njega prevaril. Hudič bi rad imel še lepo Jacinto, toda Peter ga požene iz kolibe. Nato pridejo rodoljubi, vsi po vrsti in dajejo darove ter padajo kot tlačani Jacinti — pohujšanju — pod noge in poljubljajo njene šoljne. Naposled pride pravi Peter, nezakonska sirota iz doline šentflorjanske in Peter z napačnim imenom si podvrže tudi njega. Dejanje se vrši o polnoči.
Tretje dejanje se vrši v dvorani namišljenega Petra. Rodoljubi in rodoljubkinje zopet pridejo, to pot jih je povabil Peter na svatbo. Zabavjo se, vesele se in pijeje ter delajo razbojniku Petru — poklone. Edini hudič je klavern, ker se še vedno boji, da je oslepar-jen. Peter in Jacinta vstopita v največjem sijaju in vse se jima klanja. V momentu največjega slavlja in prijetnega razpoloženja, zapleše Jacinta zapeljiv ples in rodoljubi se ob tej priliki kar tope blaženosti in zapeljivosti. Ali kakor hitro se zavedo, ni Petra niti Jacinto več med njimli. Izginila sta, in sedaj hudič spozna, da je navihani Peter — Krištof Kobar potegnil za nos ne samo vso dolino šentflorijansko, temveč tudi hudiča samega. Stari grešniki in grešnice se hitro streznejo in s hinavsko zavitimi očmi, obrnjenim proti nebu zapojo pobožno pesem:
Alojzij sveti, cvet mladosti izgled prelepi nam si ti; poslušaš pazno nauk svetosti, pobožno te ga mat' uči . . .
To pesem zapojejo šentflopjančanje v nadi, da je .s tem vse rešeno in da je njihovo pohujšanje oprano. Taka. je namreč njihova odgoja. S tem pade zastor in farsa ali komedija je izpeljana do vrhunca.
Kar se igralcev tiče, je treba priznati, da so izvršili svoje vloge — zlasti glavne vloge — dobro. Bilo pa je nekaj neokretnosti pri igralcih z manjšimi vlogami. Par izkušenj več bi menda izgladile tudi te ne-dostatke.
Nastop J. Ovna kot Krištofa Kobarja, umetnika in razbojnika je bil primeren; njegova oprava, ki ima odgovarjalti umetniku, je bila prav dobro zadeta. Isto-tako so bile neprisiljene njegove kretnje in izvajanja. Dobro je izvajala svojo vlogo Mrs. Mae Molekova kot Jacinta, ljubica Krištofa Kobarja, le da se je njena izgovorjava slišala pri daljših venzacijah malo preveč deklamujoče. Morda bi se dalo tudi to popraviti, če bi se začelo s korekture takoj pri prvi izkušnji. Toda zapeljiv ples, ki ga je plesala pred zbranimi rodoljubi iz doline šentflorjanske, bi bil za kakšno mestece, kjer ni vaudevillov, res lahko zapeljiv. V Chicagi je s to rečjo seveda drugače. Naše uhajajoče živce nam utrja sedanja moda kratkih ženskih kril in pa vaudevilli, vsled česar o kakšnem pohujšanju ali zapeljivosti niti govora ni. Mi smo celo mnenja, da če bi imeli v dolini šentflorjanski kak vaudeville in tako modo ženskih kril, kakor jo ima sedaj Amerika, bi bilo tudi tam manj pohujšanja in manj greha. Toda s tem ni rečeno, da ne bi bila Cankarjeva satirična drama na mestu tudi v tukajšnjih glediščih; saj nam je dobro znano ,da imamo tudi v Ameriki — in koliko še! — take puritance, hinavske pobožnosti, jokave nedolžnosti in greha vredne nečimurnosti. — Kar se plesa tiče, je izvršila Mrs. Molekova svojo vlogo najbolje.
Dobro je izvršil svojo vlogo hudič v osebi F. Za -laznika. Kretnje, ki jih je imel vršiti kot hudič v podobi tujca, so se mu podale in jih je izvršil dobro. Vzlic temu, da koncem konca ni uspel pri svojem delu pohujševanja in zapeljevanja ,ker je bilo že prepozno, je nastavljal svoje mreže s taktnostjo in vso prebrisanostjo, ki spadajo v hudičeve lastnosti.
Prav dobro je izvajal vlogo župana in vrhovnega čuvarja doline šentflorijanske J. Olip. Njegova, županu primerna postava, njegova oprava in njegovo krepko in razločno govorjenje, s pravilnimi gestami podprte besede, so delale prav dober vtis varuha časti in nosilca bandera doline šentflorjanske. Tudi I. Molek je dobro izvajal vlogo jokave nedolžnosti in učitelja doline šentflorjanske; istotako je dobro gestikuliral, pazil na^druge grešnike in ugovarjal proti vsaki sumlji-vosti ,ki je letela nanj. F. Godina, kot dacar in obsojeni grešnik je zelo dobro izvršil svojo vlogo.
Dobro je izvajala svojo vlogo tudi županja, še vedno greha vredna nečimurnost v osebi Mrs. Mary Ju-govich; dalje dacarka—grešni ca v osebi Miss Marice Kraus; druga grešnica v osebi Mrs. Mary Udovich; notarja v osebi Chais. Pogorel ca; štacnarja in zapitega vaškega oderuha v osebi F. Udovioha; štacunarka, sitna mati v osebi Miss Mary Aucin; cerkovnika — hinavske pobožnosti v osebi Stanko Možine; debelu-harja in vaškega policista in žive postave v osebi Antona Puca; popotnika in sirote iz doline šentflorijanske v osebi Martina Miheliča. Z vlogami je šlo vsem gladko, samo malo neokretnosti je bilo videti pri nekaterih, kakor že rečeno preje.
Vloge so bile dobro razdeljene in dobra je bila tudi oprava odra. Karakterji v igri "in maske so bili prav dobro zadeti; ta zasluga gre F. Zalazniku, ki se je že pri prejšnjih igrah izkazal za primernega artista. Morda je do večjega uspeha pripomoglo tudi pazno čitanje vlog, to je šepetalca.
Godba je bila dobra in cena vstopnini primerna.
Vzeto vse v poštev, je dramatično društvo v Chicagi s to igro pokazalo, da ima med seboj dovolj sposobnega osobja za prireditve tudi težjih iger.
Dali je občinstvo igro razumelo ali je ni, na vse zadnje ni tako važno. Občinstvo je treba navajati tudi na razumevanje iger, ki še niso bile igrane in ki vsled tega še niso "popularne". Dramatične predstave morajo imeti svoj namen — svoj vzgojevalni namen. Pri tej vzvišeni nalogi pa je potreba, da podpira dramatično društvo v Chicagi vsak zaveden Slovenec in Slovenka v Chicagi in okolici.	•
Rečeno je bilo, da priredi slovensko dramatično društvo v Chicagi v drugi sezoni, ki se odpre v jeseni, več zaporednih iger. Prav! Mi, ki opazujemo te korajžne sile na polju slovenske diletantske dramatike z galerije, nimamo dodati nič drugega kakor to: Le naprej, po začrtani poti, in občinstvo vam bo za vsak nadaljni korak v tej smeri izkazalo svojo hvaležnost s tem, da bo vaše priredbe posečalo še v večji meri, kot jih je dosedaj!	-
Največja skrivnost sedanjih huržvaznih vlad je, da so pri volji dati ljudstvu svobodo, kadar se njim poljubi, to se pravi, kadar se poljubi kapitalističnemu razredu. Kadar jo ljudstvo posebno potrebuje, je navadno nikdar ne dobi, dobi pa kapitalistično železno peto in suženjstvo.
Odprava privatnega lastništva ni tako nova praksa, kakor pravijo razni kapitalisti, ki mislijo, da je šele Lenin vpeljal tako rutino. Pred civilno vojno je bilo v Ameriki suženjstvo priznano. Lastninska pravica do sužnjev je bila odpravljena brez odškodnine; konfiscirala se je. Sužnjeldržci so smatrali to pravico za enako sveto, kakor so dandanašnjim trustom njih tovarn« in kupčije svete. Kdo bi danes dejal, da je bilo v suženjstvu kaj. svetega?
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
NOKOMlS, ILL. — Prejeli smo apel od odbora, ki vodi akcijo za oprostitev političnih jetnikov, med katerimi se nahaja tudi naš zaslužni sodrug Eugene V. Debs. Ker ta akcija zasluži vso gmotno in moralno podporo od strani zavednega delavstva, sem šel na delo in nabral svoto $16.50 v ta fond. To svoto pošiljam na Proletarca, da jo odda J. S. Z., ki naj jo izroči tozadevnemu odboru v gl. uradu socialistične stranke. (Svota -je bila oddana, kakor ste dali navodila. — Op. ured.) Skozi urad JSZ. pošiljam to svoto zato, da bodo na strankinem stanu videli, da prihaja podpora tudi od jugoslovanskih sodrugov. Prispevali so: Anton Stol-shek, $5; Mat Tekavec, $2; po $1, Mike Misoury, Chas. Jurkosek, John Križman, Math Raukar, Frank Klanč-nik, Anton Kravanja, Frank Cugmeister in John Ko-stelo; po 50c, Math Kaučič, Lenard Vlahovich in John Pleše.
Sodrugi so s tem pokazali, da se zavedajo dejstva, da le od nas samih je odvisno, da vodimo akcije za osvobojenje političnih jetnikov in vsega drugega dela v boju za interese proletarijata. — Mike Misoury.
HOSTETTER, PA. — Društvo Večernica št. 13 S. D. P. Z. je imela dne 16. aprila veselico, katere čisti dobiček je bil namenjen društveni blagajni. Na veselici smo zbirali tudi prostovoljne prispevke za v fond, ki je namenjen za osvoboditev političnih jetnikov, med katerimi je tudi E. V. Debs. Nabiralca sta bila Stevo Kopriva in Frank žabkar. Nabrala sta $11.10. Svota je bila poslana gl. tajništvu J. S. Z., da je odda gl. stanu stranke. Dali so po $1.: J. Zakrajšek, F. Žab-kar, T. Kremžar, M. Gorenc; po 50c: T. Margole, F. Sladic, T. Mikec, J. Povše, S. Kopriva ;po 25c: T.Troha, T. Zobec, T. Mausar, F. Lamošek, J. Besnik, J. Žabkar, P. Klobučar, J. Mikec, L. Bonšina, F. Abonar, V. Res-• nik, B. Dann, M. Tratar, F. Penko, L. Lušina, F. Se-gula, V. Tambulaš, M. Tamibulaš; po 10c: T. Žabkar. Skupaj $11.10.
Vsem darovalcem lepa hvala!
Steve Kopriva.
LaSALLE, ILL. — Vedno bolj se zanimam za čiti-vo, ki ga prinaša naš delavski list "Proletarec" in ga od tedna do tedna temeljito prečitam. Zdi se mi, da postaja ta list vedno zanimivejši in vedno bolj poduč-ljiv. Iz objav prispevkov v tiskovni fond Proletarca se razvidi, da misli slovensko delavstvo ostati na strani tega zagovornika delavskega ljudstva. Ni čudno, saj je Proletarec tudi edini socialistični list med našim delavstvom in lastnina delavstva.
Upam, da mi bo uredništvo oprostilo, da vprašam tu za neko pojasnilo. Kot znano, smo tudi v naši naselbini nabrali okoli $13.00 v tiskovni foud Proletarca ob priliki shoda, na katerem je govoril sodrug J. Oven. Vendar pa do danes še nisem opazila, da bi bila ta svoa izkazana in mislim, da je nisem zgrešila, v slučaju, da je že bila priobčena. Vem, da če je svota še tu, da se je ne zadržuje iz katke zlobnosti, vendar pa bi bilo želeti, da se je odpošlje čimprej v namen, za katerega je bila nabrana. — Pauline Ermenc, naročnica.
Rojaki, ki simipatizirate z našim gibanjem in verujete v socialistične nauke, pridružite se nam — vstopite v našo armado! V organizaciji smo močni, brez organizacije ne štejemo ničesar.
Tajnik kluba št. 27.
Prvomajska slavnost v Chicagi.
Dne 1. maja se je vršila v Chicagi impozantna manifestacija čikaškega delavstva s pohodi, shodi in drugimi priredbami, ki so se vršile na raznih delih mesta. Največje zborovanje se je vršilo v Kolizejumu, na katerem je bilo nad deset tisoč ljudi. Govorili so med drugim župan mesta Milwaukee sodrug Daniel W. Hoan, prejšnji milvvauški župan E. Seidel, Oscar Ame-ringer, Seymour Stedman in drugi. Godbene točke je izvajal socialistični simjpfonični orkester. Koncertne točke je izvajala operna pevka Frances Pepperte in nastopil je tudi sloviti ruski violonist Aleksander Ka-minskij. V dvorani je bilo tudi 150 policajev, ki pa niso imeli nobenega opravka, razun poslušati socialistične govore in izbrane koncertne točke. Tudi pohod na ulicah je stražila policija na konjih in pešci. Do spopadov pa ni prišlo in vse majsko slavlje se je izvršilo popolnoma mirno. Mesto so po nekaterih kfajili preplavili komunisti z letaki, polnimi revolucionarnih fraz in radi njih je bilo par oseb aretiranih.
Krojaška unija je priredila svoj pohod in imela je veliko zborovanje v orožarni Drugega polka. Vdeležilo se ga nekaj tisoč članov krojaške unije. Čehi so imeli svoje zborovanje v dvorani Sokol Chicago, ravno tako tudi nekatere druge narodnosti. Slovenci so bili v precejšnjem številu zastopani na manifestacijskem zborovanju socialistične stranke v Kolizejumu.
Zvečer pa je priredilo ženslko društvo Nada, št. 102, SNPJ., domačo zabavo v proslavo prvega maja. Članice so prodale precejšnjo število iztisov majske izdaje Proletarca. Nabrale so tudi primerno svoto v agitacij siki fond J. S. Z. Priznati se mora, da je izimed ženskih društev SNPJ. Nada eno najaktivnejših v sodelovanju za Proletarca in JSZ.. Želeti je, da bi Nado posnemala tudi druga ženska društva naprednih podpornih organizacij.
Dohodki, ki jih je prinesla majska proslava socialistične stranke v Chicagi, so namenjeni fondu za u-stanovitev socialističnega dnevnika, katerega čikaško delavstvo nujno potrebuje.
Z uspehi prvomajske slavnosti je čikaško socialistično delavstvo lahko zadovoljno.	P.—.
CLEVELAND, O. — Slov. soc. klub št. 27, JSZ., ima prihodnjo nedeljo dne 8. maja ob 9:30 dopoldne važno sejo, katero naj članstvo poseti polnoštevilno. Med drugim se bodo na tej seji razdelile peticije ohij-ske socialistične stranke, iki streme za tem, da v slučaju paraliziranja industrije prevzame vlada obrat tovarn v svoje roke. Ako se bo nabralo dovolj podpisov, bo prišla stvar prihodjo jesen na referendum volilcem države Ohio, da jo sprejmejo ali zavržejo. Ta akcija socialistične stranke je važna za delavsko ljudstvo in času ter razmeram primerna. Ker je uspeh odvisen od organiziranega delavstva, apeliram na sodruge, da se polnoštevilno udeleže te seje, da gremo skupno na delo,
NAZNANILO.
Clevelandske sodruge, somišljenike in prijatelje petja opozarjamo na veliki pomladanski koncert, katerega priredi Slov. pevski zbor "Zarja" odsek Slov. soc. kluba št. 27, v nedeljo dine 8. maja t. 1. ob 7:30 zvečer v Sever-Nagode dvorani, na 6021 St. Clair Ave.
Ta prireditev "Zarje" bo popolnejša, obširnejša in bogatejša od vseh njenih dosedanjih prireditev in bo navzočim gotovo nudila mnogo duševnega užitka in razvedrila.
Torej ne zamudite te prireditve!
Tajništvo kluba št. 27.
DETROITSKEM SODRUGOM.
Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ. se v rži dne 14. maja (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — U&vr-ščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov.	Organizator.

		
Slov. delavska	®	podporna zveza
Ustanovljena dne 2S. avgusta 1808.		Inkorporirana 22. aprila 1B09 v državi Penn
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI; Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, E. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa.
Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCie, 634 Main St., John
■town, Pa.
2.	Pom. taj. ANDREJ VEDRICH, E. F. D. box 4, Johnstown,
Pa.
Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6602 St. Olalr Aye., Cleveland, O Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVA3. R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport, O.
NADZORNI ODBOE: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa.
1.	nadzornik: SOPHIA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Clare-
land, Ohio.
2.	nadzornik: IVAN GROŠELJ, 885 137th St., Cleveland, O
POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans.
1.	porotnik: FRANC TEROPCIC, R. 1, Bonanza, Ark.
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, HI.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St, Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa.
URADNO GLASILO: PROLETAREC 3639 W. 26th St, Chicago, 111.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljndno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice nai se naslovljajo: Bias Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naalov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnji popravi.
Konvencija SDPZ. suspendirana. Vzrok, ker je združevalna pogodba od države Illinois odobrena.
i
Ves čas, od kar se vodi akcija za združenje, sem zavzemal stališče, da se združitev čim prej izvrši. Po-teškoče, ki so se stavile na pot, pa so me napravile že skoro nervoznega. Kakorkoli se človek trudi za dobrobit organizacije, vendar vem, da se na noben način ne more vsem ustreči in najbrž se tudi sedaj ne bo nekaterim. Kot predsednik organizacije sem imel pred seboj najprvo finančno vprašanje organizacije in radi-tega sem suspendiral konvencijo.
Poročila, katera sem skoro dnevno prejemal zadnji mesec, ko je bilo v pretresu vprašanje glede združenja med našo organizacijo in SNPJ., so bila zelo zmešana in večkrat nisem niti vedel pri čem da sem in kaj mi je storiti. Zakaj je bila nastala konfuzija v teh poročilih, sedaj še nisem na jasnem, pronajti pa hočem vzroke, da se taka zakasnelost opraviči.
Premišljeval in računal sem, kako naj ravnam z gospodarsko stranjo konvencije in najbolj ceno se mi je zdelo, da jo prekličemo.
Suspendiranje konvencije se mi je zdelo najtakt-nejše raditega, ker sem prejemal le kratka brzojavna poročila; kakor hitro pa napravi združevalni odbor vse nadaljne potrebne korake za izvršitev združenja, se pa konvencija SDPZ. uradno prekliče. Nadejam se, da so od sedaj naprej vse zapreke glede združitve pre-mostene. Ako'pa je še kje kak malenkosten zadržek, bo skrbel združevalni odbor, da se ga odstrani.
Priznati moram, da je v zvezi z našo namerovano konvencijo nastalo nekaj izrednih stroškov, ali vse to je malenkost v primeri s stroški, če bi se konvencija SDPZ. vršila. Kar se tiče moje osebe, sem želel, da bi se sestal s sobrati iz raznih držav Unije, toda ker taki sestanki stanejo visoke svote, je bilo boljše,, da smo ga preklicali. Morda bo kdo delegatov užaljen, ker je želel priti na konvencijo in pričakoval tudi nekoliko razvedrila. Tudi jaz sem ga potreben, ampak v interesu organizacije je ,da smo ravnali tako kakor smo.
Iz raznih splošnih glasovanj smo razvideli, da članstvo naše organizacije hoče združenje za vsako ceno; moja dolžnost kot uradnika organizacije pa je, da vpoštevam voljo članstva. Deloval bom, da se čimprej mogoče namesto naše redne konvencije snidemo v večjem številu na združevalni konvenciji in cilj, katerega že tako dolgo pričakujemo, bo dosežen.
Članstvo naše organizacije zagotavljam, da sem deloval v tem ozira po mojem globokem prepričanju pravilno in upam, da se mi ne bo od kake strani očitalo diktatorstvo. Kdor vzame v obzir sedanje čase, mora priznati, da je varčevanje gmotnih sredstev organizacije na mestu in treba se je izogniti vsaki priliki za trošenje denarja. Ves čas mojega večletnega uradova-nja zagovarjam previdnost in ta taktika se mi je zdela vedno prava.
Končno apeliram na članstvo naše organizacije, agitirajte za pristop novih članov in članic k organizaciji, kajti čimvečje bo število našega članstva, tim-bolj bo uspevala združena organizacija.
Z bratskim pozdravom,
John Prostor, gl. predsednik.
Skupno lastnino delovnih sredstev si nekateri revolucionarji zelo napačno razlagajo; stvar si predstavljajo tako, da bi rudarji imeli rudnik, plav-žarji plavž, izdelovalci cigar tobačno tovarno, železničarji železnico i. t. d. Vse take ideje nimajo s socializmom prav nič opraviti in niso vredne pi-škavega oreha. V bistvu bi ostale v taki uredbi kapitalistične razmere, le da bi namesto sedanjih kapitalistov stopile posamezne delavske skupine, katerih interesi bi bili prav tako različni, kakor so sedaj interesi posameznih kapitalistični grup. In ta nasprotja bi se izražala v enako besnih bojih. Socializem ne sloni na sindikalni, temveč na družabni lastnini delovnih sredstev.
MILWAUKEE, WIS.
Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396 4th Ave.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Pošta nam je vrnila zavitek 15 istisov majske izdaje Proletarca, na katerem pa ni bilo naslova naročnika. -Dotičnik, ali pa. društvo ki ni prejelo to naročilo naj nam blagovoli javiti, da mu ga pošljemo.
CENIK KNJIG
ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice.
Moje življenje. (Ivan Cankar).......................85
Naša leta, (Milan Pugelj) .......................... 1.00
Vladar. (Niecolo Maehiavelli) .......................60
Krpanova, kobila. (Jos. C. Oblak).. >..................65
Mimo življenja, Ivan Cankar) vezana v platno......1.20
Zapiski Tine Gramontove, (Vlad. Levstik) vez. v plat. 1.00 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00
Kmečke povesti. (Florijan Golar).....................75
Višnjeva repatica. (Vladimir Levstik), dva zvezka v
dveh vezanih knjigah .......................... 3.00
Zajedalci. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana
v platno..................................... 1.75
Anflsa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .60 Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360
strani, broširana 90c, vezana v platno............ 1.30
Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani,
broširana $1.10, vezana v platno................. 1.60
Vitez iz Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana
v platno...................................... 1.50
Udovica, (I. E. Tomič), povest, 330 strani, broširana
90c, vezana v platno............................ 1.30
Don Correa, (G. Keller), roman .....................30
V zarje Vidove. (Oton Zupančič), poezije..............50
Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige is brošure.
Za staro pravdo. (Pran Erjavec)......................60
Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o
slovenskem jeziku ......(.........................50
Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)................. .50
Glavni statistički podaci države SHS. (Dr. Jože Rus) .30 Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.50
Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin
Kristan) ........................................80
V	novo deželo. (Etbin Kristan).......................30
Strahovi. (Etbin Kristan) ...........................20
V	dobi klerikalizma. (Liberatus)......................20
Katoligka cerkev in socializem........................30
Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20
Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10
Zadružna prodajalna ali konsum......................10
O konsumnih društvih................................15
v
Razno.
Najilovejše informacije o dobavi državljanstva Zedl-
njenih držav .................................... .40
Spoved papeža Aleksandra VI.........................20
Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921, .......... 1.00
"Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik
1920 .............,............................ 7.00
Angleške knjige.
100%. (Upton Sinclair). Povest patrijota .......... 1.20
The Brass Check. (Upton Sinclair). Študija ameriškega
žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno........ 1.20
The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese.............................. 1.20
Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
proletarec,
3639 W. 26th St.	<" Chicago, 111.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
Jugoslovanski pogrebitik in balzamovač
Franjo Halauš
Moderna
Krojaška Delavnica [j
Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam.
DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA.
1803 S. Throop St., Chicago, 111.
TEL. CANAL 1395
Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov.
Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo.
Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času.
JOSIP PA VLAK, lastnik,
1814 So. Throp St. Chicago, 111.
Telefon Canal 5903.
VELIKA AMERIŠKA BOLEZEN.
Zabasnost, ali zaprtje je ena izmed pogostih ameriških bolezni. Vzroki te bolezni so različni.' Ljudje, ki preveč sedijo in si niti pri kosilu in pri-grzku ne privoščijo zadosti časa.; ljudje, ki vživajo neredilno hrano, ki pijejo ledeno vodo in vsled drugih vzrokov, so v prvi vrsti podvrženi tej splošno znani bolezni današnje dobe. Za to bolezen imamo pa tudi splošno-znano in izvrstno ameriško zdravilo : Trinerjevo grenko vino je ime istemu. To zdravilo izčišča. črevesje in zaeno utrjuje; pospešuje okus, (slast) in prebavo. Trinerjevo grenko vino je lahko uživati, ako trpite vsled neprebave, glavobola, ner-voznosti in drugih želodčnih neprilik. Joseph Tri-ner Company 1333—45 S. Ashland Ave. Chicago, skuša na vse načine zadostiti svojim odjemalcem. Snažnost, čistost enakomernost in neprekosna kvaliteta Trinerjevih zdravil je garantirana. Poskusite enkrat Trinerjevo Angelica grenko toniko; Tri-nerjev olajševalec kašlja (Triner's Cough Sedative) Trinerjev Liniment, ali Trinerjev Antiputrin — in gotovo boste z uspehi zadovoljni! Vaš lekarnar, ali prodajalec zdravil ima vsa ta zdravila v zalogi.
RA\D BI IZVEDEL, kje se nahaja Josip Mrzljak in. njegova obitelj. Svoje-časno je stanoval na 33 Illinois St., Chicago. Rodom je iz Novog Vinodola, Hrvatsko Primorje. Prosim, ako kdo ve za njegov sedanji naslov, ali ako bo sam čital te vrstice, naj mi piše na naslov: Joseph Peričič, 782 Kansas St., San Francisco, Calif.
=IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIII=
Naznajam bratom Slovencem, Hrvatom in Srbom, da sem odprl moderno
KROJAŠKO DELAVNICO
Izdelujemo vsakovrstna moška in ženska oblačila, čistimo, likamo in popravljamo. Izdelujemo tudi sokolske kroje in nabavljamo sokolske potrebščine. Solidno delo, cene zmerne. Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost.
j Frank Novosel j
i	KROJAČ	j
h 113 W. 18th St Chicago, Illinois j
ElIllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllMIlllllHllllllli:
EDINI HRVATSKO-SLOVENSKI FOTOGRAF V CHICAGI, ILL.
Včelik
UMETNIŠKI FOTOGRAF.
Izdeluje raznovrstne slike, prve vrste delo. Ako vas doslej še noben slikar ni zadovoljil s svojim delom, pridite k meni in spoznali boste, kaj je slikarska umetnost.
Ženitvene in društvene slike so naša specialiteta. Vsako delo (je garanti^ rano.
IVAN VČELIK, 1147 W. 18th Street (Corner May St.)
ANTON KARA
1161 W. 18th St.
CHICAGO, ILL.
Trgovina s čevlji
V zalogi potrebščine za čevljarje.
CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA
Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost
ANTON KARA
Če naročiš časopis, ga tudi či-
taj.
Svoboda tiska bo koristila delavstvu, kadar si bo znalo izbirati svoje čtivo.
66
99
je edina slovenska revija t Ameriki. "Čas" prinaša lep« povesti, koristne gospodarske in gospodin ske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 na leto, za pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
Ako si želite nabaviti knjige socialne, poveatne ali kake druge viebine, jih naročite od P roleta rca. Eventualni dobiček od prodaje knjig se porabi za pokrivanje «tro-ikov pri listu.
(^Največja slovanska tiskarna v Ameriki^j
Narodna Tiskarna
2142-2150 Blue Island Avenue
CHICAGO, ILL.
TV/TI tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.

"PROLETAREC" se
tisoča
v naši tiskarni.
.J
DEEDED
Največja slovenska zlatarska trgovina
Frank Černe
6033 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zapratnice, medalj onške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plofič slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila..
Pišite po cenik, kateri ae Vam pošlje brezplačno. Najboljše blago.	Najnižje cono.
DE1C
nmrnmr
□0
[D
eieS
CHASE PHONOGRAPH
Prodajamo gramafone katere izdelujemo v lastni tovarni
Naši stroji so okusno izdelani in dajemo zanje garancijo.
Preje, predno kupite gramafon, pridite in si oglejte naše stroje.
FRANJ0 PUHARIC
lastnik
1332 West l&th St.
Chicago, 111.
Kdo je še slišal, da. morejo biti ovce složne z volkovi? Ali volk je popolnoma složen z ovco, kadar jo požre.
Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe pošljemo za 90c.
Izšla je nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poleg slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu.
w
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemam« naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke ce ne in poštena postrežba.
(Adv.)
BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Ara.,
Chicago, IU
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova druStva. Deset članov (ic) je treba za iiovo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, I1L
Oglašajte priredbe vaših klubov in društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih Ustih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.?
Telefon Canal 4340
Jugoslovanska trgovina s cvetlicami
V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd.
Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe.
VINKO ARBANAS
1320 W. 18th St., Chicago, III.
Med Throop in Blue Island Ave.
I Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S R. Z. in Proletarca.)
I Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARI. G LASER, imeitelj.
m
i
\kmmmwmmmwmLm:
Občinstvu priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico
Božidar Knafl
1313 West I9th Street
Chicago, 111. Cene zmerne delo trpežno in Ifčno Popravljamo, čistimo In likamo
Kadar...
Kadar mislite na potovanj« » stari kraj;
kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijat« I jem ali znancem denar,
ali kadar imate kak drug poael s starim krajem,
obrnite se na tvrdko
ZAKRAJSEK & CESAREK 70—9th AVE.
NEW YORK, N. Y.
JOSEPH C. WILIMOVSKY fcbJfemM
1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60 NlJ^„ftES&rh,a
n A DHyir V PINETOWN, NORTH CAROLINA
/ \ IC 11/1 B^ .	ZA POJASNILA PIŠITE:
1	A. H. SKUBIC & CO., ™cS .
S
TATE
NAJSTAREJŠA SLOVANSKA BANKA V AMERIKI
Pošiljamo denar v vse kraje Slovenije in druge dele Jugoslavije in ga zamenjavamo po
• • v ••	1 ■ •	•
najvišji valuti.
Svote se točno odpošiljajo in se izplačujejo naslovljencem kar najhitrejše mogoče in brez vsakih zadržkov.
Ako hočete, da tisti, katerim pošiljate denarne svote iste prejmejo v najvišji vrednosti, tedaj se poslužujte naše državne banke, ki je vseskozi sigurna.
Za vse denarne pošiljatve garantiramo, da bodo v najbolšem redu in točno izplačane naslo-vljencu.
PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE
Za vse prekomorske črte za in iz Evrope. Tudi v tem oziru Vam nudi naša banka najboljšo postrežbo. Za cene parobrodnih listkov vprašajte pri nas.
ODVETNIŠKE IN JAVN0-BILJEZNI5KE POSLE OBAVLJAMO TOČNO, HITRO IN PO UGODNIH CENAH.
SKALA STATE BANK
966-68-70 W. 18th St.
CHICAGO, ILLINOIS

Grand Furniture and Upholstering Co.
6018-20 W. 22nd St	Cicero, 111.
Telephone Clyde 1300
Tovarna pohištva
Zaloga vsakovrstnega pohištva, peči, preprog itd.
kupljene izdelke jamčimo.
Za vse pri nas
Come irv rvow for thai* new J)inir\£ Room "Furniture,
m
Post 3bno pažnjo obračamo na skupine hišne oprave, ki bi jo morala imeti vsaka družina. Izdelujemo v I istni tovarni. Izdelki iz najboljšega materijala, lični in trpežni. Cene nizke. Postrežba točna.
Prufi te sami in se prepričajte. Predno kupite dru g-je, si oglejte našo zalogo. Frank Čuhna, poslovod ja
r
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Ozdravite svoje živce.
Kadar počutite, da »te utrujeni, zlo-voljni, nervozni, ako se lahko razjezit«, ako vas vznemirja Sum in ro-pot, nemorete storiti boljega, kakor g če vzamete	S
SEVERA'S NERVOTON
(Severov Nervoton) pravilno zdra-	(§
vilo in tonika. Namenjen je za take	m
slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov-	g
j zroči spanje, ki osvežuje in pojača	g
i vaš živčni sistem. Cena $1.28.	jjg
! Dobite ga pri vašem lekarju. Vpra-	g
šajte za Severovega. Ne jemljite	B
drugega.	§|
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
John Plhak & Co.
1151-1153 W. 18th Street
Chicago, Illinois.
Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke.
CAk^L strover
4WYER
counsl^lor
133 W; Washington S^eet' CHICAGO. ILLINO^ Tejefon: Main 398|(
Kapitalistična družba je nemogoča brez izkoriščanja, kakor je drevo nemogoče brez korenin. Kapitalizem živi od profita kakor drevo od snovi, ki jih dobiva iz zemlje. Pogoj profita je pa izkoriščanje. Odkod naj bi prišel dobiček, ako bi kapitalist plačeval delavcu toliko, kolikor je njegovo delo vredno? Ravno razlika med delavčevo plačo in vrednostjo dela je kapitalistov dobiček.
Ako je torej izkoriščanje v kapitalistični družbi neizogibno in ako delavci hočejo, da ne bodo več izkoriščani, se ne morejo zadovoljiti z nobeno izpremembo v kapitalistični družbi, ampak le z odstranitvijo kapitalističnega sistema. Bojevati se morajo za tako družbo ki bo lahko živela brez
izkoriščanja, v kateri torej ne bo vladal kapitalizem.
Taka družba se imenuje socialistična. Mislimo, da ni težko razumeti, zakaj mora. biti delavec v svojem interesu socialist.
Zavedno delavstvo se ne bojuje le za košček boljšega pšeničnega kruha., temveč tudi za duševno hrano, ki mu jo kapitalistična družba odreka. Če pride čas, ko se bo delavec lahko bavil tudi z globokejšimi vprašanji duha, bo tudi njegovo telesno delo. brez katerega ne more živeti družba, spoštovano. Ali tega ne bo v kapitalistični družbi, kajti kapitalizem se boji delavske izobrazbe kakor hudič križa.
Edin! slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
| Mi pošiljamo denar v I vse kraje Slovenije,
Hrvatske,
Srbije, Dalmacije,

* «
m ©
in
druge dele Jugoslavije.
Vse denarne poSUfatve garantiramo.
American State Bank
1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred.	A. J. Krasa, blagajnik.
&
9 *
I
I
I
I
S
J. Korecer
1244 W. 18th St, CHICAGO, ILL
TRGOVINA Z 2ELEZNIN0
in vsakovrstnim orodjem za tesarje, mizarje, krojače itd.
Naša posebnost kotli z močnim, neprodušnim pokrovom.
Za vsako domačo vporabo. V njih lahko kuhate na pečeh s premogom ali pa plinom. Ako hočete dober kotel, izdelek domačih kleparjev, ga kupite pri nas. Cene so:
4 galone......$ 6.00
6 " ____ 8.00
8 " ...... 10.00
10 15 25
12.00 16.00 25.00
Češke Kose, importirane iz starega kraja.
Cepa importirani kosi...... $2.75
Češki importirani srp, kos. Klepalno kladivo in babca. Nakosišče..............
$ .95 1.60 .35
Importirane Solingerjeve angleške britve, garantirane za eno leto, kos........'. .. . $4.95
Imprtirane Solingerjeve britve, posamezna 3.50 Solingarjeve poniklane škarje, kos. ....... 2.50
Škarje iz angleškega jekla, kos............ 1.80
Jermen za brušenje britev, kos. ........... 2.50
Jermen drugega izdelka za brušenje britev,
kos.............................. 1.85
Stroj za striženje las, kos...............3.50
Stroj za striženje las št. 1, kos............ 1.95
Zastonj damo vsakemu, ki kupi britvo od nas en brusilni kamen.
Pišite po naš cenik najboljših vsakojakih pušk.
V2 palca debelosti mehke cinkove cevi $ .45 čevelj
i/% palca debelosti bakrene cevi.......35 "
i/^palca debelosti bakrene spojene cevi .75 kos Veliki bakreni lijaki...............65 "
Obiščite našo trgvind, da vidite našo bogato zalogo železnine, orodja itd. Za naročila po pošti priložite money order ali "cashier's check".
m
J.KORECELK