II. izdaja.
Cena Din !>•
Izhaja riak dan ejutraj ra zven v ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Itevllka Din 1‘—, lanskoletna 2*-*: mesečna naročnina Din 20’—,*a tujino 80—. Uredništvo » Ljubljani, OregorčiCeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 fn 50-71
Jugoslovan
Rokopfaov na fračam®.
Oglasi po tarifi (n dogovoru.
Uprava r Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Fodružaica f Mariboru. Alek-landrova cesta SL 24. tel 29-60.
V Celju: SlomSkov trg 4 Pošt. ček. raS.j Lluhljana 15.62L
St. 57
Ljubljana, torek, dne 10. marca 1931
Leto II.
Izlet Nj. Vel. kraljice Marije po našem Jadranu
Ogromne množice pri sprejemu v Gružu - Genljjivi prizori po dubrovniških ulicah - V znak žalosti viled potresne nesreče je Ij. V. odpovedalo vse svečane prireditve v Kotoru
Kiincelur dr. Briining,
predsednik nemške vlade, katere nadaljni obstoj je odvisen od izida glasovanja o proračunu vojnega ministrstva.
N j. Vel. kralj v krajih potresne nesreče
Skoplje, 9. marca. AA. Včeraj zjutraj ob 3. se je ponovil potres južno od Skoplja. Potres je imel težje posledice južno od Demirkapije. Tako je vas Pirava prt Valandovu porušena in Izenačena z zemljo. 19 prebivalcev je mrtvih, 22 pa ranjenih. Zelo poškodovane so vasi Ka-radjordjevo, Udovo, Drugoca, Mirovče in mestece Valandovo, kjer je večina hiš porušena ali pa tako poškodovana, da ni mogoče več v njih stanovati. Železniške postaje v Demirka-pijl, Udovu in Mtrovču so izenačene z zemljo. Železniški most na Vardarju pri Udovu je tako poškodovan in vržen z ležišča, da je prekinjen železniški promet med Skopljem in Djevdjelijo. Tudi iz drugih krajev javljajo o materijalni SkotU. Telefonske in telegrafske zveze so prekinjene. Trpeli so kraji med Kavadarjem, Djevdjelijo ln strumico. Radi prekinjenja zvez je zelo otežkočeno sprejemanje podatkov. Državne oblasti so organizirale nujno pomoč ter dale na razpolago šotorje za prebivalstvo poškodovanih in uničenih vasi, ker se ljudje ne smejo vračati v hiše. Tudi iz Skoplja je bila organizirana pomožna akcija in pošiljanje življenjskih potrebščin. Ban Lazič je odpotoval s svojimi referenti na lice mesta katastrofe, da ukrene vse potrebno.
Beograd, 9. marca. AA. Ko je zvedel Nj. Vel. kralj za katastrofalne posledice potresa v Var-darski dolini, je odpotoval v spremstvu s predsednikom ministrskega sveta generalom Petra Zlvkovičem na lice mesta katastrofe. Pred odhodom Je Izdal naredbo, da naj se vsi vojaki Iz oškodovanih krajev takoj pustijo na dopust, da gredo v domače kraje.
Beograd, 9. marca. 1. NJ. Vel. kralj, ki je snoči ob 18. uri v spremstvu ministrskega predsednika generala Zivkoviča odpotoval z dvornim vlakom iz Beograda v Skoplje, je prispel tja davi ob 3'35. Iz Skoplja je takoj nadaljeval svojo pot v Dema Kapljo, kamor Je prispel okrog 8. ure. Tu je kralja sprejel ban Lazič, ki se že od včeraj mudi v krajih nesreče. Iz Demir Kapije se je kralj z avtomobilom odpeljal v Udovo. Udovo je zelo poškodovano. Kralj se je Informiral o prehrani in prvi pomoči in povpraševal seljake iz Karadjordjeva, koliko škode so trpeli. Karadjordjevo ni bilo zelo poškodovano ln se zaradi tega niso mnogo pritoževali. Kralj se je z avtomobilom odpeljal tja in daroval občini kot svoj prispevek 10.000 Din. V Kara-djordjevu se je kralj razgovarjal z ljudstvom, ga povpraševal o njegovi nesreči in njegovih potrebah. V Karadjordjevu se je pojavil po potresu izvor mineralne vode.
Kralj je nadaljeval svojo pot v Plrovo, ki Je bilo najbolj poškodovano. Na zdravstveni postaji se je zbralo 500 več ali manj ranjenih Pirončanov. Težje ranjene so prepeljali v Skoplje. Kralj je hodil med ranjenci in se z njimi razgovarjal. Občini je daroval 20.000 Din. Preko Stražišta se je nato odpeljal v Valandovo, ki je bilo prav tako zelo prizadeto. Na kralja je napravil globok vtis, ko je videl, kako daleč sega razdejanje. Povpraševal je, kako so oblasti pomagale prizadetemu ljudstvu. Poročal mu je dr. Joksimovič. V Valandovem sicer ni bilo mnogo škode, pač pa sta našla smrt en mlinar in en kožar z 220 kozami. Troje ljudi pa Je bilo ranjenih. Kralj je Valandovu podaril 15.000 Din.
Ko je Nj. Vel. kralj ob 1015 spet pristopil k svojemu avtomobilu, so občutili še en potresni sunek. Kralj je s svojim spremstvom odpotoval v Kosto, kamor je prispel ob H'10. Tudi tu je govoril z ljudmi in naročil, naj dajo ljudstvu kruha in šotorov. Ob 11‘30 je odpotoval v Stru-mico, kjer ga je pričakoval župan. V Strumici Je težko poškodovana nova šolska zgradba. Pred Radovištem se je kralj ustavil in kosil. Nato se je s svojim spremstvom odpeljal v Stlp, ki Je prav tako poškodovan. S štlpske postaje je ob IG'45 odpotoval z dvornim vlakom spet na-eaj v Beograd.
V	vseh krajih so ranjencem nudili takoj prvo pomoč. Težko ranjene so prepeljali v banovinsko bolnico v Skoplje. Vojaštvo Je pomagalo na
Dubrovnik, 8. macra r. Največja ladja naše trgovske mornarice »Kraljica Marija« z Nj. Veličanstvom, njenim spremstvom in 03talimi gosti je krenila po modrem Jadranu proti močnemu južnemu vetru v svojo luko Dubrovnik. Spremljalo jo je mnogo edinic naše bojne mornarice, da počasti Njeno Velečanstvo kraljico Marijo. Povsod na obali je bilo zbrano mnogo ljudstva, svirale so godbe in vihrale zastave. Ob 12. se je pojavila »Kraljica Marija« pred Hvarom, pred zoro pa v Dubrovniku. V stari dubrovniški luki je bilo zbrano vse meščanstvo in kmetje iz okolice, da pozdravijo prihod »Kraljice Marije«. Svirale so godbe in naznanjali veseli dogodek. Morje je bilo razburkano in ladja ni mogla v staro luko, kot je bilo določeno, temveč je pol ure krstariia pred luko, nakar je odplula v gruško luko. Ko bo pa ljudje čuli, da bo brod pristal v gruški luki, so odšli vsi v Gruž. Ko so dospeli tja, je vozila »Kraljica Marija« ravno v luko. Mornariška godba je igrala državno himno, s starodavnih trdnjav pa so pokali topovi. Navdušenje je bilo velikansko. Nj. Vel. kraljica je izsto-
Eila v spremstvu treh dvornih dam, ge. vrljugove, Srskičevo in Tavčarjeve. Prvi je pozdravil Nj. Vel. kraljico admiral VVickerhauser, nato pa je javil raport ko-
mandant častne čete mornarjev.
Nato sta pozdravila Nj. Vel. z dobrodošlico ban Jfetske banovine dr. Kruljin in načelnik mesta Dubrovnika.
Množice naroda so prirejale Nj. Vel. kraljici burne manifestacije. Nj. Vel. kraljica je vstopila v dvorski avtomobil in se odpeljala s spremstvom do mesta, da si ogleda stari Dubrovnik. Peljala se je skozi Pile do starih mestnih vrat. Množice, zbrane na cestah in ulicah, so bile tolike, da je avtomobil mogel le z najvefjo težavo voziti. Navdušenje je bilo velikansko. Nj. Vel. kraljica je nameravala kreniti preko Stra-dona in Plača nazaj v Gruž. Toda tu je bilo zbrano toliko ljudstva, da so je moral avtomobil obrniti in voziti nazaj po isti poti. Navdušenje v Dubrovniku je bilo tako veliko, da je izgledalo, da hoče Dubrovnik tekmovati pri sprejemu Nj. Vel. kraljico z bratskim Splitom v dokazih ljubezni do Nj. Vel. kraljico in kraljevskega doma. Po ulicah so svirale godbe, pred občinsko hišo pa sta koncertirali vojaška in sokolska godba. Zvečer je priredila »Filharmoniji.« koncert na čast Nj. Vel. kraljice, kateremu je prisostvovalo tudi Nj. Vel. v spremstvu dvornih dam. Zvečer je bila prirejena krasna iluminacija. Ves Dubrovnik je bil na ulici in prirejal kraljici ponovne navdu-
šene ovacije, ko se jo vračala na ladjo.
Ponoči ob 2. uri je pan.ik ^Kraljica Marija« odplul proti Kotorju.
Dubrovnik, 9. marca. AA. Ponoči ob 2. krenil naš najlepši parnik »Kraljica Marija« iz Dubrovnika ter nadaljeval pot v Kotor. V toku noči so zvedeli na parniku za težko nesrečo, ki je zadela naše južne kraje. Na izrečno željo Nj. Vel. kraljice so odpovedani vsi svečani sprejemi in prir»-ditve. Ljudstvo je tej želji N j. Vel. kraljice ugodilo, vendar pa so se zbrali prebivalci Boke ob obali, da izkažejo hvaležnost in izrazijo ljubezen do Nj. Vel. kraljice. Ob
10.	je dospel parnik pred kotorsko luko. »Kraljica Marija« se je vsidrala sredi zaliva. N j. Vel. kraljica je v spremstvu ministra Radivojeviča in dr. Drjnkoviča, maršala dvora generala Dimitrijevima, adjutanta podpolkovnika Pogačnika in dvorskih dam ge. Švrljugove, Srskičeve in Tavčarjeve stopila v motorni čoln ter se odpeljala v luko. Množica ljudstva je priredila Nj. Vel. kraljici navdušene ovacije. Nj. Vel. kraljica je napravila kratek izprehod ob obali, nato p« se je z motornim čolnom vrnila na parnik. »Kraljica Marija« je ob 15. odplula proti Splitu, odkoder se bodo gostje s posebnim vlakom odpeljali na svoje domove.
Pred razvozlanjem politične krize v Nemčiji
Mučen po.ožaj socijalnih demokratov - Iz strahu pred diktaturo bodo najbrže glasovali
tudi za proračun voinega ministrstva
Berlin, 9. marca. r. Pogajanja med vlado kancelarja Briininga in socijalnimi demokrati, ki naj rešijo kočljivo politično krizo v Nemčiji, napredujejo le počasi in težko je reči, kakšen bo njihov izid.
Socijalni demokratje se nahajajo pri teh pogajanjih v precej delikatnem položaju. Ako naj se prepreči padec Briiningove vla-de, je potrebno, da pristanejo socijalni de-mokratje na to, da bo vsa njihova skupina glasovala za proračun vojnega ministrstva. Ako pa se socijalni demokrati odločijo v tem smislu, pridejo s svojim postopanjem v nasprotje s socijalistično internacijonalo, katera je predpisala po vseh državah parolo, da morajo socijalistične stranke povsod manifestirati proti oboroževanju s tem, da glasujejo proti vsakemu povečanju vojnih sredstev. V nemškem vojnem proračunu pa je predvidena, kot znano, tudi gradnja lO.OOOtonske križarke »B« in, kakor vse kaže, nasprotujejo nemški socijalni demokratje v prvi vrsti gradnji te križarke. Briiningova vlada pa stoji odločno na stališču, da je sporazum mogoč le pod po-gojem, da socijalni demokratje glasujejo za proračun vojnega ministrstva brez vsake izpremembe.
Nemški socijalni demokratje se nahajajo prav za prav med dvema ognjema. Če se morajo na eni strani ozirati na to, da bi ne napravili slabega vtisa na delavske mase v Nemčiji in inozemstvu s tem, da glasujejo po želji kancelarja Briininga, je na drugi strani zanje zelo važen pomislek, kaj b°, če bi s svojini zadržanjem izzvali padec Briiningove vlade. Jasno se zavedajo, da bi pomenil odstop kancelarja Briininga korak k diktaturi, za katero tako željno stremijo nemški nacijonalci in narodni socija-listi.
Strah pred to eventualnostjo bo brez dvoma igral zelo važno vlogo pri končni odločitvi nemških socijalnih demokratov, t. j. odločili se bodo, da bodo glasovali za proračun vojnega ministrstva. Da pa bi mogli svoje postopanje vsaj v neki meri opravičiti pred svojimi volilci, zahtevajo od Bruninga razne kompenzacije gospodarske narave; povišanje davka na dohodke nad 8000 mark za 10%, uvedbo davka 20% na
vseh krajih ln koncih. Prav tako so se Izkazale tudi sanltetske formacije.
Beograd, 9. marca. AA. Minister za socljalno politiko ln narodno zdravje dr. Nikola Preka, generalni inšpektor ministrstva dr. Štampar ln šef odseka za socljalno skrb DuJkovič so davi odpotovali v Djevdjelijo.
tantijeme, finančno pomoč občinam, ki se nahajajo v težkem položaju, nadaljevanje akcije za znižanje cen in nasprotovanje vlade vsakemu novemu znižanju delavskih plač.
Kancelar Briining bo mogel le težko pristati na vse te pogoje, kajti ako bi jih sprejel, bi prišel v konflikt ne samo s skupino ministra Treviranusa in Schieleja, temveč tudi s svojo lastno stranko, s katoliškim centrom. Položaj pa je po odhodu narodnih socijalistov iz parlamenta tak, da si mora kancelar Briining zagotoviti tudi podporo konservativcev. Dasi je veljava socijalnih demokratov vsled odsotnosti desnice v parlamentu močno poskočila, je vendar predvidevati, da bodo socijalni demokratje iz prej omenjenih razlogov, t. j. iz strahu pred možnostjo diktature, rajši šli v tem slučaju preko načel svoje stranke, nego da bi s svojim glasovanjem proti proračunu vojnega ministrstva vrgli Brii-ningov kabinet.
Vse kaže torej, da bo kancelar Briining srečno prebrodil tudi sedanje dasi ne majhne težkoče.
Berlin, 9. marca. d. V proračunskem odboru državnega zbora se je danes pričelo posvetovanje o proračunu državne bram-be. Državni brambeni minister dr. Gr6n-ner je izvajal: »Izrecno bi hotel naglasiti, da me napadi na levi in desni ne morejo pripraviti do tega, da bi spremenil linijo v vodstvu državne brambe, ki sem se je od nekdaj držal, kajti trdno sem prepričan, da morejo edino načela, ki jih zastopam jamčiti, da ostane brambna sila nestrankarska in odtegnjena političnim prepirom Skrbeti moram tudi za to, da proračun za državno brambo dobi to, kar potrebuje za svojo glavno nalogo, t. j. za zaščito države. Predloženi proračun upošteva v veliki meri stisko našega naroda in najstrožje varčevanje, vendar pa še ustreza zahtevam, ki so življensko potrebne. Ni mi mogoče dati tu kakršnekoli koncesije.«
Slovenščina na občnem zboru faš. organizacije
Dopis, ki jemlje »Popolu di Trieste« sapo -- Zaplemba in ustavitev
goriškega »Gospodarja«
Trst, 9. marca. v. »II Popolo di Trieste« je objavil ta-le dopis nekega svojega čita-telja: »Gospod ravnatelj! V »Popolu« sem pretekLi četrtek bral dopis o župniku Kodriču in njegovih tovariših v Brdih. Prav dobro, člankar je našel dovolj gradiva, da je napisal 3 kolone o zadevi slovenskih duhovnikov in slovenščini. Toda koliko kolon bi popisal, ko bi izvedel, da so pred kratkim na občnem zboru neke organizacije pod okriljem Nacijonalne fašistovske stranke tu v Gorici rabili slovenščino!«
Tržaški list daje navedenemu dopisu tale komentar: »Sapo nam je vzelo, naravnost nezaslišano je, da rabijo na »fašistov-skem občnem zboru v Gorici slovenščino. Zdi se nam neverjetno. Spravili smo dopis in naslov dopisnika.«
Gorica, 9. marca. v. V soboto so policijski agentje po vseh tukajšnjih kioskih in trafikah pobrali -poslednjo številko »Gospodarja«. Pravijo, da list, ki ga izdaja Katoliška tiskarna, ne bo več izhajal.
Uporni »nadvojvoda« Leopold
Dunaj, 9. marca, n Bivši nadvojvoda Leopold, sin nadvojvode Leopolda Salvatorja, ki |e znan iz velike newyorške afere z dragulji, je pred nekaj dnevi prispel na Dunaj. Na policiji so zahtevali od njega prisego, da ne bo zahteval nikakih pravic, ki so jih včasih zahtevali Habsburžani. Dalje naj prizna avstrijsko republiko. Leopold ni hotel priseči in Je izjavil, da se bavi izključno s trgovino. V ostalem je sicer legitimist in končno smatra, da je zakon o Habsburžanih nezmiseln, ker po njegovem mnenju Habsbužani niso več v ničemer nevarni. Prosil je, naj mu dovolijo nastaniti ee na Dunaju v dvorcu Herrenstein.
Grški sodniki ne smejo biti športniki
Atonc, 9. marca. AA. Tukajšnje sodišče se je te dni pečalo z zanimivim vprašanjem, ali s 1-nik sme igrati nogomet. Neki mlad sodnik se je bil namreč udeležil nogometne tekme kot igralec in je bil seveda oblečen kakor njegovi tovariši v športni dres. Namestnik sreskega načelnika je smatral, da je mladi sodnik s tem, da se je udeležil tekme v športnem dresu, žalil sodnikovo dostojanstvo. Višje sodišče je predlog, naj se mladi sodnik kaznuje, odbilo, ker ni videlo v tem njegovem dejanju nikake žalitve sodnikovega dostojanstva, vendar mu je svetovalo, naj se v bodoče ne pojavlja več ? športnem dresu.
Zunanjepolitični ekspoze sovjetskega kongresa
Kljub zadnjim dogodkom govori nosti - Odnošaji z
Moskva, 9. marca. d. Na 6. kongresu je imel Molotov govor, v katerem je podal tudi pregled o /.unanji politiki. Dejal je: >Po štiriletnem delovanju razorožitvene komisije se je vojna nevarnost povečala. Sovjetska zveza ne goji nikakih iluzij glede smeri in dela bodoče mednarodne razorožitvene'kor -nce. Na tej konferenci si ne bo dala naprtiti nobenih sklepov, ne da bi se udeležila razprave o njih. Nevarnost intervencije proti Rusiji je v zadnjih dveh letih ob sodelovanju francoskih krogov močno narasla.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je nastopil ugoden preobrat v razmerju do Nemčije, dočim je razmerje do Italije normalno in ugodno. Razvoj gospodarskih odno-šajev z Italijo je najboljši dokaz, da je izgradnja takih odnošajev koristna in mogoča celo tam, kjer je bocijalno politični red v popolnem nasprotju. Prijateljski odnošaji do Turčije so se s pomorskim sporazumom glede Črnega morja od 7.%marca vnovič znatno utrdili. Odnošaji do Velike Britanije so se v trgovinsko-političnem oziru ugodno razvili. S Perzijo se ta čas vrše pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe. Kar se tiče Francije, dokazujejo zadnja izvajanja Briandova, da vodilni francoski krogi vstrajajo na svojem sovjetom sovražnem stališču. Sedanji odnošaji Francije do sovjetske zveze ogrožajo mir. Predlog sovjetske zveze, da se sklene garancijski pakt, je Francija odklonila. Sovjetska zve-
Molotov o povečanju vojne nevar-drugimi državami
za si pa kljub temu prizadeva, da pride do zboljšanja sedanjega razmerja. Odnošaji 8 Poljsko niso kaj posebno zadovoljivi.
Poljska sistematično odklanja sklenitev pakta o nenapadanju. Kar se tiče Finske, Estonije in Letonije, je treba omeniti poskuse zunanjih sil, da vplivajo na smer politike teh držav. Odnošaji z Litvanijo in z Gdansko se stalno boljšajo. Odnošaji s Švedsko, Norveško in Dansko se razvijajo normalno. Utrdili so se tudi odnošaji z Grčijo, edino balkansko deželo, ki vzdržuje normalne odnošaje s sovjetsko zvezo. Kar se tiče Kitajske, upa sovjetska zveza, da se kmalu uspešno konča sovjetsko-ru-slco-kitajska konferenca. Porast sovjetom sovražne tendence v Združenih državah severne Amerike je neugodno vplival na tr-govinsko-politične odnošaje. Vplivni ameriški krogi bi hoteli korakati na čelu protisovjetske vojne. Zastopniki Vatikana v raznih deželah delajo vztrajno na to, da bi pripravili intervencijo proti sovjetski zvezi.«
Molotov je končal svoj govor z besedami: > Geslo zunanje politike sovjetske zveze je bilo in ostane: Utrditev miru. Boj za mirne razvojne pogoje je tesno zvezan z bojem za svetovni mir in z utrjevanjem prijateljskih odnošajev do drugih narodov. Ob sedanjih razmerah pomeni boj za mir, pred vsem boj proti nevarnosti intervencij.«
Promet poštne hranilnice v februarju
Znatno napredovanje štednje v pretklem mesecu
Beograd, 9. marca. AA. V toku meseca je štednja uspešno napredovala, kajti pristopilo je 5247 novih vložnikov, tako da znaša njihovo število 137.331. Vsota vlog jo narasla za 13 milijonov in je znašala koncem februarja 232,197.496. V čekovnem prometu je bilo otvorjenih 96 novih čekovnih računov, tako da znaša njihovo šte-
vilo pri Poštni hranilnici v Beogradu ln njenih podružnicah 19.310. Promet v čekovnih računih je znašal meseca februarja 4 milijarde 719 milijonov 267,185-83 Din. Stanje vlog v čekovnih računih koncem februarja je znašalo 848,107.654-51 Din; 9kupna vsota vlog pri Poštni hranilnici je znašala torej 1-08 milijard Din.
Pravo sodelovanje
Narodno življenje se more primerjati tudi z mehanizmom velikega in kompliciranega stroja. Naj bo stroj še tako orjaški, njegovo delovanje se bo ustavilo, če bi odrekel tudi en sam njegov sestaven del, en sam vijak, Prav tako je z narodnim življenjem. Ce ena njegovih komponent ne deluje, potem je zastoj v vsem narodnem življenju. Zato velja za narodno življenje isto pravilo, ko za vsak stroj. Vsak del narodne sile se mora uveljavljati, vsak mora vršiti tako točno svojo funkcijo, kakor jo vrši najmanjše kolo v uri. Vse sile morajo sodelovati, ker le potom deluje narodno življenje točno ko ura. Je seveda to težko dosegljiv ideal, ali ves napredek zavisi od tega, da ta ideal narekuje vse naše delo.
Dostikrat pa se sliši o izvedbi narodnega sodelovanja drug nazor. Po tem nazoru obstoji narodno sodelovanje v tem, da sklenejo uplivni ljudje, strankarji ali nestran-karji kompromis, ki naj uravna njih delo tako, da si drug drugemu ne bodo v tej meri nasprotovali, da bi od tega trpela splošna narodna stvar.
Za začetek je na vsak način tudi taksno sodelovanje pozdraviti, ker vedno je boljše sploh nekakšno sodelovanje ko nobeno. Ali trajno tako sodelovanje ne more zadostovati, ker je le negativno. S sodelovanjem, izvirajočim iz kompromisa posameznikov, se hoče le nekaj preprečiti, po-vdarek v tem kompromisu je negativen.
Pravo sodelovanje pa je šele ono, ki je pozitivno, ki hoče nekaj ustvariti. Tako sodelovanje pa more nastati le, kadar se doseže skladno delovanje vseh sil v narodu, kadar vsaka vrši svojo funkcijo v eni smeri. Kakor pri stroju, tako mora vsako kolo v motorju narodne sile izvrševati svojo čisto odrejeno funkcijo, le v tem primeru deluje uacijonalni motor brezhibno. Z drugimi besedami bi se moglo reči tudi tako-le: Najvažnejši je interes dobro izvršenega dela in zato se razde le posamezne funkcije le z ozirom na večji uspeh dela. Posamezne osebe pridejo v poštev le v tem pogledu, kako bi mogel ta ali oni določeno funkcijo izvršiti čim boljše. Vsa izbira narodnih delavcev se vrši z ozirom na narodno delo samo, ne pa z ozirom na te ali one osebnosti in skupine. Velika prednost take izbire je v tem, da je končni cilj tako močno povdarjen, da človek
*	dobro voljo sploh ne more zaiti na stransko pot.
To stvarno sodelovanje pa ima še drugo veliko prednost. V konkretnem slučaju je bil in mora biti pri vsakem kompromisu voditeljev in skupin povdarjen v preveliki meri političen moment. Mnogo manj po-vdarjena, ali pa čisto v kot potisnjeni pa •o drugi momenti, ki za celotno delovanje narodne sile niso nič manj važni. Gospodarstvo, kultura, higijena, socijalna politika so elementi narodnega življenja, ki določajo politiko. Ce pa se ustvarja sporazum funkcij, potem ti elementi ne morejo biti prezrti, temveč bodo v polni meri upofitevani in šele s tem bo vsako kolo v narodnem stroju postavljeno na pravo mesto in dobilo svojo pravo funkcijo.
Jasno je, da tudi tak stvaren sporazum morejo skleniti le ljudje. Ali razlika je v tem, da se pri pravem sporazumu gleda predvsem na pravo funkcioniranje stroja, ki je narodno življenje, pri drugem negativnem sporazumu pa se pozablja na pravilno delovanje vseh narodnih sil in postane sporazum le kompromis voditeljev, la te razlike pa izvira še druga razlika, da pozitivni sporazum povdarja le to, kar vse druži, negativni pa vedno le to, kar vse loči. Zato pa vodi pozitiven sporazum k resničnemu sodelovanju vseh, negativni pa po daljšem ali krajšem času postane samo fraza.
Glavna prednost pozitivnega sporazuma pa je v tem, ker daje čisto nov pogled na narodno življenje. Ta pogled odkriva vse to, kar manjka v narodnem življenju in na drugi strani pokaže vse to, česar je preveč. Vodi nadalje k ekonomiji sil, predvsem pa postavlja ljudi na pravo mesto. Ta pogled pa zbližuje tudi vse ljudi in vodi k zjedinjenju, ker vrši vsak človek svojo funkcijo, ker so vsi del enega velikega nacionalnega dela. Zavest skupnega dela pa druži ljudi v tej meri, ko tovarištvo v vojni in ko skupno preživeti boji.
Naše narodno življenje mora postati neodvisno od slučajev in zato mora priti do pozitivnega sodelovanja, da bo vsak človek vršil zvesto in točno svojo nalogo. Samo tako sodelovanje ne bo padlo v fraze, samo tako bo piravo sodelovanje.
Likvidacija zdraviivenili okrožij
S 1. aprilom prifno poslovati nove »dravstveno občine. — Banovina krije iidatke la idravnike
in ceste. — Nastavitev babic.
Ljubljana, 8. marca.
Po banovi odredbi o ustanovitvi zdravstvenih občin na področju Dravske banovine prifno na-u„vt uvedene in preurejene »dravstvene občine poslovati s 1. aprilom t. 1. Z 31. marcem preneha tedaj delovanje dosedanjih zdravstvenih okro. žij, ki se s tem dnem likvidirajo.
Zakon o zdravstvenih občinah ne predvideva za združene zdravstvene občine posebnih upravnih odborov kot doslej. Upravljal jih bo občinski odbor, ki postavlja tudi vee zdravstvene izdatke, predpisane z zakonom, v redni občinski proračun.
Edina uradna funkcijonarja, ki ju določa zakon, sta občinski zdravnik in sestra pomočnica. Osebne izdatke za občinske zdravnike in sestre kakor tudi potne stroške bo plačevala banovina. Pravtako tudi vse stroške za zdravljenje siromašnih in ie druge izdatke po zakonu. Radi tega je od 1. v prila dalje poseben proračun idmionih zdravstvenih občin nepotreben in odpade pobiranje zdravstvenih doklad.
Zdravstveni zastopi in odbori bodo z 31. marcem zaključili svoje poslovanje in podali obračun. Kr. banska uprava bo izvedla likvidacijo te imovine in odločila glede nadaljne uporabe nepremičnin kot tudi obratovanja ustanov, ki ponekod poslujejo v področju zdravstvenih okrožij.
Doslej so skrbela zdravstvena okrožja tudi za porodno pomoč siromašnim. Ta naloga preide na upravne občine, ki morajo skupno z drugimi manjšimi nastaviti kvalificirano babico za svoj okoliš.
Odipri srce, odpri roke
Ljubljana, 8. marca.
Banska uprava je sklenila ustanoviti poseben sklad za olajSanje bede in za pomoč brezposelnim v Dravski banovini. Namen sklada je:
1. da nudi v najhujši bedi, povzročeni po poplavah, požarih, toči, potresih in zemeljskih plazovih takojšnjo p o mož in poskrbi za zgradbo obrambnih naprav ter prepreči elementarno škodo;
2. da pomaga, kadar nastopi brezposelnost v posamezni) večjih obratih ali v celi pridobitveni panogi v taki meri, da zadobi značaj večje ali manjše socijalne krize, ki ji drugače ni odpo-moči.
Potrebna sredstva dobiva sklad:
a) iz letnih prispevkvo države, banovine, občin in socijalnih institucij;
b) iz letnih prispevkov rudarskih industrijskih ln drugih pridobitnih podjetij;
c) iz daril posameznikov in testamentarnih naklonil;
č) iz dohodkov zbirk, loterij in drugih dobrodelnih ali slavnostnih prireditev.
Upravnemu odboru predseduje ban ali njegov pomočnik. Ves odbor šteje 20 članov.
Da se omogoči čim p rej delovanje tega odbora,
je določila banska uprava, naj znaša prispevek občin vsaj 1% vseh v proračun odobrenih izdatkov. Ker je bednostni sklad namenjen v prvi vrsti kmetijskim slojem, ki so najbolj prizadeti radi raznih katastrof in ki bodo tudi črpali največ podpor iz tega sklada, je banska uprava odredila, naj se znesek, ki ustreza \% vseh dohodkov za lani, čimprej nakaže skladu.
Glede prispevka po proračunu za 1. 1931., ki naj istotako znaša \% vseh proračunskih izdatkov, naj sklepajo občinski odbori na prvi prihodnji seji. Banska uprava je prepričana, da bodo vse občine uvidele plemenit namen, ki ga ima ta sklad, in da ne bo nobene občine, ki bi prispevek odklonila.
Ustanovitev banovinske zavarovalnice
Pri banovinskem fondu se zavaruje tudi hno-vina okrajnih cestnih odborov, zdravstvenih, šolskih in upravnih občin.
Ljubljana, 8. marca.
Pred kratkim je stopil v veljavo Pravilnik o banovinskem zavarovalnem fondu zoper požar pri kr. banski upravi. Po njem 6e ustanovi pri k.*, banski upravi »»varovalni lond, iz katerega se krijejo škode, nastale radi požara na imo-vini, ki je last banovine ali pa jo upravlja. Odslej se taka imovina zavaruje pri zavarovalnicah le izjemoma v posebej utemeljenih primerih. Premičnine se lahko zavarujejo pri zavarovalnicah še nadalje. Poleg banovinske imovine se »avaruje pri bamovinskem zavarovalnem fondu po banovi odredbi tudi imovina, ki je v lasti ali upravi okrajnih cestnih odborov, zdravstvenih, šolskih in upravnih občin.
Kot vsaka druga zavarovalnica bo poravnal zavarovalni fond škodo, nastalo radi požara, in sicer: škodo za poipohioma uničene predmete, za deloma poškodovane predmete, škodo radi zmanjšanja vrednosti radi požara, dalje Škodo, ki je v neposredni zvezi s požarom in končno škodo, ki je nastala radi gašenja, porušenja itd., v kolikor je to upravičeno, in škodo, nastalo s požarom, na izgubljenih in utora !^nib predmetih.
V	banovinski zavarovalni fond se stekajo:
a) redna letna plačila od vrednosti Imovine, ki jo Ima banovina v lasti ali upravi, oz. imovine, zavarovane pri banovinskem fondu, in sicer v višini, ki bi jo zahtevale zavarovalnice po obstoječih tarifah;
b) prispevki iz banovinskega proračuna;
c) prispevki in proračuna okr. cestnih odborov, zdravstvenih, šolskih in političnih (upravnih) občin in
č) obresti od plačil in navedenih prispevkov.
Dokler zavarovalni fond nima toliko lastne imovine, da bi mogel kriti radi požara nastalo škodo, najame kr. banska uprava posojilo. Fond upravlja banska uprava, ki ji bo dodeljen kot posvetovalni organ tri do šestčlanski odbor.
Obstoječe zavarovalne pogodbe glede banovinske imovine se vpofttevajo do konca zavarovalne dobe. Pozneje se ne obnove, temveč se plačujejo ustrezni zneski v banovinski »varovalni fond.
Poljski list o Nj. Vel. našem kralju
Varšava, 9. inarca. AA. >Slovo<, dnevnik, ki izhaja v Viinu, prinaša obširen članek pod naslovom »Zasebno življenje monarha*. V tem članku izčrpno popisuje vsakodnevni delovni program Nj. Vel. kralj Aleksandra, o katerem list pravi, da kaže nenavadno delavnost in marljivost. Jugoslovanski narod, končuje članek, ve, da je njegov kralj najvestnejši in najbolj vdani državnik, ki je pripravljen vsako uro »lužiti svoji državi in svojim državljanom.
Samo državna pomoč prizadetim krajem
Beograd, 9. marca. AA. Predsednižtvo ministrskega sveta objavlja: Povodom potresa v južni Srbiji je kraljevska vlada sklenila, da nudi vso potrebno podporo iz državnih sredstev. Radi tega se ne bo zbiralo nobenih prispevkov v državi niti sprejemalo podpor iz inozemstva.
Nov potres v Solunu in okolici
Solun, 9. marca. AA. Včeraj ob 4. popoldne se je ponovil močan potres v Solunu in okolici. Ljudje so v paniki zbežali iz hiš. V mestu ni napravil potres nobene škode, pač pa v okoliških vaseh. Tako se je v vasi Kilkiču porušilo 70 hiš.
Potres na Japonskem
Tokio, 9. marca. d. V Tokiu in v Ilakodato na otoku Hokhaido so začutili potres, ki je vse prebivalstvo zelo prestrašil. O kakih človeških žrtvah pa ne javljajo in tudi stvarna škoda menda ni bila velika.
Češkoslovaški konzul ustreljen na plesu
Santo Domingo, 9. marca. A A. Na plesu, ki ga je priredil argentinski konzul, je pomožni tajnik tega konzulata ustrelil češkoslovaškega konzula Manuela Gomez et Terresa.
Interparlamentarna agrarna unija
Budimpešta, 9. marca. n. V Parizu ustanavljajo interparlamentarno agrarno unijo. Sedaj so povabili madjarske parlamentarce k sodelovanju. Člani nove unije bodo kmetski poslanci vseh evropskih držav.
Za osnovanje kmetijske zbornice
Beograd, 9. marca. AA. Dne 12. t. m. bo v Zagrebu konferenca kmetijskih strokovnjakov
o	vprašanju osnovanja kmetijske zbornice.
Rusko-turški pomorski sporazum
Carigrad, 9. marca. AA. Turški zunanji minister in ruski poslanik v Angori sta podpisala zapisnik o omejitvi pomorskega oboroževanja Turčije in Sovjetov v Črnem morju. Zapisnik določa, da ne bo nobena teh dveh držav naročila ali pa sama zgradila v ladjedelnici vojne enote, ki bi bile namenjene očvrstitvi vojne mornarice v Črnem morju ali sosednjih morjih, ue da bi 6 mesecev prej obvestila drugo državo.
Obsodba v procesu proti menjševikom
Moskva, 9. marca. d. Moskovsko sodišče je v procesu proti zveznemu uradu menjševikov po 25urnem posvetovanju obsodilo obtožence O-o-inana, Schera Suhanova, Ginsburga, Jakubovi-ča, Petunina in Fingenatavskega, vsakega na 10 let ječe, ostalih sedem obtožencev pa na ječo od 5 do 8 let.
Iz letala je skočil
Tokio, 9. marca. AA. Med poletom iz Toki ja v Osako je japonski potnik skočil iz prometnega letala in strmoglavil v neki gozd, kjer so ga našli popolnoma razmesarjenega.
Slavni Charlie Chaplin
Berlin, 9. marca. AA. Tu pripravljajo znamenitemu filmskemu igralcu Cliarliju Chaplinu na-•duSen sprejem. Semkaj bo dospel najbrže danes popoldne.
Opoldne se je zbrala pred postajo velikanska množica, tako da jo je morala zadrževati policija.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 9. marca. d. Večerna vremenBka napoved meteorološkega zavoda za jutri: Pretežno oblačno, tuintam nekaj padavin, malo topleje.
Prireditev Zveze obrinili zadrug
Snoči je priredila Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani v Mestnem domu predavanje za vajence (ke) o »Razmerju človeka do Boga«. Predaval je frančiškan p. Frančišek Ačko. Predavatelj je z živimi besedami orisal postanek katoliške cerkve in njene borbe s sovražniki. Omenjal je tudi reformacijsko gibanje sv. Frančiška. ki je skušal premostiti prepad med siromaki in bogatini. Ta prepad je sedaj še večji kot pred stoletji, zato je še mnogo bolj na meBtu ljubezen, ki naj nam ne bo le na jeziku, temveč tudi v dejanjih. Predavatelj je na koncu svojega predavanja opozoril na boljševizem, fašizem in poglavarja ameriških banditov Al Ca-poneja, ki kažejo, da plovemo v nekakšen kaos: ta nastane vedno, kadar je brezverstvo na po-hodu.	,
Ko je p. Ačko končal, so mu burno ploskali. Načelnik Zveze g. Rebek se je nato s toplimi besedami zahvalil predavatelju za njegove poučne besede.
Po predavanju so zvezini funkcijonarjl delili pri izhodu vajencem (kam) brezplačne vstopnice za nedeljsko filmsko predstavo o Goetheju v Ljubljanskem dvoru. Namen zveze je, da nudi obrtniškemu naraščaju kar največ duševnega razvedrila.
KAJ PRAVIJO ŠTEVILKE!
ftiasa.vyrhovu proslava v Kran/u
Kranj, 8. marca.
V	»oboto 7. t m. »o priredila društva Sokol, Jugaslo vansko-čehoslovaška liga in CeSka beseda proslavo 81. rojstnega dne predsednika Če-hoslo vaške republike dr. T. G. Masaryka. Proslavo, ki ae je vršila v Narodnem domu, je otvoril g. prof. dr. Simon Dolar s slavnostnim govorom. Najpre je iskreno pozdravil v imenu vseh treh društev g. konzula in njegovo soprogo. Nato je obširno govoril o zaslugah največjega Cehoslovaka za svojo in našo domovino. Povdar-jal je, da je Masaryk med naj večjimi vrhovi v zgodovini držav in narodov. Tako moramo pojmovati zakon, ki je bil vtisnjen lansko leto v steno čsl. parlamenta: »T. G. Masaryk je zaslužen za državo*. Primerjal ga je z Washingto-mom, Cavourjem, Bismarckom, čarom Petrom Velikim in našim Petrom I. Osvoboditeljem. Dva tipa državnikov najdemo v svetovni zgodovini : Bismarckov in Masarykov tip. Na eni strani Bismarck — železni kancler prusizma, obo-ževatelj moči in nasilja, smel in drzen politik, « nezaupljiv do vsega duhovnega in idealnega; na drugi strani Masaryk — sovražnik diplomatskih spletk, neizprosen kritik narodovega etvljetfja, ljubitelj resnice in pravičnosti, človekoljuben politik; kljub vsemu realizmu idealist, kljub vsemu nacionalizmu kozmopolit, kljub vsej evoji borbenosti miroljuben.
Najbolj se da še Masaryk primerjati amerikan-•kemu državniku VVashingtonu. Obema demokracija ni gola državna oblika, ampak življenski nazor, utemeljen v naravnosti, etosu. Zato zavračata nauk o cilju, ki posvečuje vsako sredstvo. Poštenost jima je edino prava in najgloblja politika.
Masaryk ima tudi velike zasluge kot kulturni delavec, vzgojitelj in učitelj. Svoj narod je vzgajal z idejo humanitete. Njegova moralna veličina
s» kaže ▼ aktivnosti in ne v pasivnem gledanju. Kakor Hua jo Masaryk neizprosen ljubitelj resnice. On je velik in pristen Slovan, ki ne pozna slovanskega vprašanja samo iz knjig, ampak je sam potoval po vsem slovanskem svetu. Tudi slovansko vprašanje gleda samo z etičnega vidika. Masaryk je tudi velik Sokol. On je osebnost, ki vzgled tudi naši mladini. Masaryk je velik prijatelj Jugolsov. Njegov 81. roj. dan slavi ves kulturni svet. Naj živi največji držav, in politik sed. časa, najboljši voditelj in človek, najboljši Slovan, odličen Sokol in največji naš prijatelj. Naj živi tudi njeg. največji častilec Njeg. Vel. naš jugoslovanski kralj Aleksander I.
Izredno lepe besede g. govornika so imele na vse poslušalce najboljši učinek. Orkester je zaigral čehoslovaško in jugoslovansko himno. Končno je predaval konzul g Josip Sevčik o čehoslo-vaških legionarjih. Predaval je sicer v čehoslo-vaškem jeziku, toda lepo počasi, da ga je vsak lahko razumel. Predavanje so pojasnevale številne skioptične slike. Proslava je bila izraz vz-gledne vzajemnosti kranjskih meščanov in Ceho-slov altov.
Proslava v Mariboru
Maribor, 9. marca.
Kakor vseh, tako »e je Maribor spomnili tudi letošnje obletnice Masa ^kovega rojstva. ProBlavo so priredili včeraj popoldne v lepo dekorirani dvorani Narodnega doma pod okriljem tukajšnje češkoslovaške dopolnilne' šole. Razstave se je udeležila osnovnošolska in srednješolska mladina, zastopniki češkoslovaške lige, vsi Slani Čes>kega kluba in mnogo drugih. Večer je vodil učitelj dopolnilne šole g. Drly. Na sporedu so bile deklamacije in recitacije, dramatiki nastop itd. Proslava je trajala nad dve uri.
Zaščita mater in cSece
Zavod za zdravstveno zaščit« mater ln dece z Dečjim domom kraljice Marije je poslal o zavodu in o svojih oddelkih ministrstvu v Beograd obširno letno poročilo, iz katerega posnemamo:
Otroška poliklinika.
Letos smo imeli ogromno število posetov. Ambulatorično je bilo preiskanih 12.232 otrok. Obsevanih s kremenčevo svetlljko Je bilo 152, skupno je torej imela poliklinika 12.384 ambn-latoričnih sprejemov. Pri mali deci in šolski dect prevladujejo akutne bolezni dihal, Infekcijske bolezni in pa turekuloza. Letos je bilo opažati med malo deco tudi nekaj več primerov rahitis kakor prejšnja leta. Kot vsako leto tako je tudi letos prišlo malo za spolnimi bo-teikofi poslati nikamor v okrevališča.
Tuberkulozne dece nismo mogli radi denarnih težkoč mogli poslati nikamor v okrevališča.
Posvetovalnica za matere.
Obiski so tako pogosti, da nameravamo še en dan v tednu dati materam na razpolago za posvetovalne ure. Obiskov je bilo 4479. Mater 2 novorojenčki je bilo 887, z drugimi otroki pa 8592. Siromašne matere, ki redno in pridno po-sečajo posvetovalnico, smo obdarili z raznimi predmeti, kakor s perilom za dojenčka, ribjim oljem, milom itd.
Število hišnih posetov zaščitnih sester je zna-lalo letos 1599. Razen posetov na domovih, so zaščitne sestre izvršile 355 Intervencij pri uradih, zavodih in zasebnikih. Kako blagodejno Učinkujejo posetl sester na ljudstvo, se vidi po delovanju posvetovalnice za matere.
Dom za matere in dojenčke.
V	Domu za matere in dojenčke je bilo letos oskrbovanih 154 dojenčkov. Od teh 63 z materjo in 91 brez matere. Povprečno je bilo vsako dete v zavodu 84 dni. Umrlo je 5 otrok in sicer, ker so bili prezgodaj rojeni ali pa so od doma prinesli šen in zastrupljenje krvi.
Selška dečja kolonija v Lukovici.
Letos smo v to kolonijo poslali 68 dojenčkov ta otrok od 1. do 6. leta. Otroci so lepo uspevali. Doslej so bili v vseh štirih letih bolni 4 otroci, umrl pa ni noben rejenček. Rejnice so snažne ta imajo toliko premoženja, da otroku lahko brez težav nudijo potrebno oskrbo.
Dečja kolonija Ljubljana — okolica.
Zdravniške preiskave v tej koloniji vrši naš zavod, posete na domovih pa naše zaščitne se-
stre. Drugače za to kolonijo še nismo uvedli posebnega pravilnika. Sprejem v kolonijo določajo starši sami v sporazumu s kuratorijem kolonije in zavoda. Starši plačujejo direktno rejnicam rejnino in nosijo odgovornost za otroka sami. Ta kolonija šteje 95 rejenčkov. Obnesla se je v tej obliki jako dobro.
Strokovna šola za zaščitne sestre.
Dveletna šola, ki jo je obiskovalo 47 gojenk, se je izkazala kot neobhodno potrebna. Sestre prakticirajo na raznih oddelkih bolnice ta v drugih soclalno-higljenskih ustanovah, ki prihajajo praktično v pofitev za zaščitno sestro. Dveletni pouk se je izkazal kot nezadosten in se je letos uvedel triletni šolski pouk.
Razni tečaji in predavanja.
Leta 1929 je zavod prvič uvedel 6 mesečne tečaje za privatne otroške negovalke. V ta tečaj so bile sprejete gojenke z najmanj dveletno srednjo ali meščansko šolo. Gojenke se šolajo na lastne stroške. Tudi letos je naredilo izpit 16 gojenk. Vse so bile takoj nameščene v zasebni ali javni službi
Potujoči tečaji ta razstave so se vršile večinoma v zvezi s potujočimi kmetijsko- gospodinjskimi tečaji, ki jih prireja kmetijski oddelek pri kr. banski upravi. Vsak tečaj se je otvoril in zaključil z zdravniškim predavanjem. Letos je zavod priredil 24 takih tečajev v raznih krajih Dravske banovine. Tečaji so trajali po 14 dni, vodila Jih Je diplomirana zaščitna sestra. Na teh tečajih Je bilo 23 zdravniških predavanj.
Pod okriljem zavoda so se še vršili tečaji za gojenke babiške šole, tečaji za gojenke gospodinjske šole »Mladika«, ferijalni tečaj za učiteljice, materinski večeri in končno razstave.
Odedelek za socijalno zaščito.
Ustanovil smo poseben oddelek za socijalno zaščito, ki vrši vse pravne, socijalne in socijalno-zdravstvene posle. Ta oddelek je v zvezi z varstvenim sodiščem ta drugimi socijalno-zdrav-stveniml ustanovami, ki vrše zaščito. Oddelek vrši na tisoče Intervencij v vseh mogočh zadevah. Ta oddelek vodi tudi nadzorstvo nad podporami in darili za reveže. Letos smo obdarovali za božič 100 najrevnejših otrok.
Organizatorično delo izven zavoda.
V	delokrog zavoda spadajo še: Posvetovalnica za matere v Trbovljah, Dečji dispanzer v št. Vidu nad Ljubljano, Posvetovalnica za matere v Hrastniku, Dečji dispanzer v Mariboru, v Lu-kovlcf, v Tržiču, v Rogatcu in v Kranju. Naj-
700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO
PRODANIH VZADNJEM LETU!
Te številke potrjujejo ne-prekosljive odlike Elida Shampoo-na.
a negovanje
/as
ELIDASHAMPOO
večje Število konzultacij je dosegel Dečji dispanzer v Mariboru.
Načrti za bodočnost.
Razširjenje zavoda je nujno potrebno. S tem bi se dvignila njegova delavnost ln bi zavod poleg tega dobil opazovalno sobo za otroke, oddelek za tuberkulozne otroke ta oddelek za spolno bolne otroke. Stojimo pred alternativo, ali povečati zavod ali pa se seliti v drugo poslopje. Tudi za osobje bi morali imeti takozvano bolniško sobo. Tudi stanovanjski prostor mater, ki dojijo, je nezadosten. V načrtu Je zgradba verande za solnčenje otrok in bivanje poleti.
Letos bomo glavno delo posvetili delu na terenu.
Otvoriti moramo na Viču, Glincah ta v šiški podružnice naše posvetovalnice za matere. Te
posvetovalnice so nujno potrebne, ker matere ob slabem vremenu, zlasti pozimi, težko prihajajo v našo centralno posvetovalnico za matere dojenčokv in malih otrok. Radi tega se pripeti, da mati 4 do 6 mesecev ne prinese otroka na pregled ta da otrok hira radi nepravilne nege in prehrane.
Velik požar v Markovcih
Otrok povzročil velik požar, ki je uničil dvoje poslopij.
Markovci v Prekmurju.
Pred kratkim je zgorelo pri nas dvoje gospodarski hposlopij, in to okrog poldne. Mali 61etni otrok je v hiši iztaknil vžigalice ter na dvorišču navlačil kup suhljadi tik poslopja in ga podžgal. Nekaj časa se je veselo grel, ali ko je bil plaiuen že precej visoko, je stekel k sosedu ter veselo zaklical: »Danes pa bodo naši lahko kuhali obed. Sem jim lepo zakurili« Pred-no so se zavedli, kaj naj to pomeni je plamen že objel celo poslopje.
Pretresljivo je zapela gasilska tromba okrog 11. ure dopoldne in domači gasilci so bili kmalu na delu, toda kmalu se jim je tudi pokvarila brizgalnica in ogenj se je razširil na sosedovo poslopje ter ga popolnoma uničil. Gotovo bi se ogenj še dalje širil, če ne bi prišli gasilci iz Šalovec, ki so ogenj omejili To je zopet jasno svarilo, da moramo na otroke paziti, kajti lahko nas tudi z eno samo vžigalico spravijo na beraško palico.
tlite
velika izbira damskih plaščev in površnikov za gospode ta otroke. Prvovrstni salon za naročila po meri
Ljubljana, Prešernova ulica 7—9.
Na oltfar maierinstva
Sevnica, 8. marca.
Na oltar materinstva je položila svoje življenje komaj 22 let stara posestnikova hči Drobne Neža iz Podgorja pri Sevnici. Mlado, čvrsto dekle je postalo žrtev ljubezni, katere posledica je bil nezakonski otrok. V kratkem času po porodu je reva umrla, otroka pa pustila njenim eta-rišein.
Mrtev pod vozom.
Posestnik Gradič Jože iz Padeža pri Sevnici je dne 5. marca vozil drva iz gozda, ki leži na visokem hribu. Na slabi, ob strmem klancu ležeči cesti, mu je grozila nesreča, da se težko naloženi voz podre. Da to prepreči, se je oprl s vso silo v voz, ki se je v istem trenutku že podrl nanj in ga zmečkal tako, da je v kratkem času izdihnil. Zapušča mlado ženo in več nepreskrbljenih otrok.
Cuitla:
Farninor
Homan	19
Farnmor je bil znan po svoji resnicoljubnosti; tako je bil ponosen, da se ni niti v šali lagal. Ta večer pa se je prvikrat zlagal in to Errollu in zaradi nje. In to je bil prvi korak na potu v pogubo.
*	Danes je ponovno zagnal pismo od sebe, kakor da je /.astrupljen. Nato je vstal, dvignil zavese in odprl okno. Bil je sam nase jezen, sam nase in na ves svet. Večer je bil soparen; dolgo časa je Farnmor stal pri oknu in strmel v mesečino. Kakšno ljubko, mirno sliko je nudila samostanska pokrajina, ki je bila njegova last. Toda on ni videl lepote v naravi, preveč so mu bile misli zaposlene. Samo slučajno mu je pogled ujel neko moško postavo, ki je smuknila mimo njegovega okna.
»Da bi to bil kakšen divji lovec, tako blizu gradu, nemogoče!« je pomislil ter se sklonil skozi okno, da bi i očmi zasledoval postavo, ki je izginila v grmovju.
»Po moji veri, to je Erroll! Ni mogoče, da sem »o varal!« je vzkliknil polglasno predse. »Najbrže namerava zopet omrežiti hčerko kakšnega mojega najemnika. Ču-
den človek! Rajši ima sadni mošt kakor šampanjec. Vsekakor je nocojšnji krasni večer kakor nalašč za ljubezenske pustolovščine. Byron ima prav, ko poje:
»Na mesecu zlodej sedi, se ljudem posmehuje.
V	vsem letu in dnevu, naj bo še tako dolgotrajen, ki toliko hudega zla bi povzročil, kar mesec v dveh urah ga zvari.«
To premišljujoč, je Farnmor zaprl okno in pozvonil po slugu. Pozabil je na Errollovo romanje v mesečini. Sele dolgo, dolgo pozneje, se je lord Cecil spomnil tega i36D-temberskega večera, ki je bil člen verige,« katero so spletale strasti za njegovo življenje.
8.
Tistega večera se je lady Vavasourjeva peljala po pariških ulicah. Preživela je teden dni na posestvu vojvodinje Saganove, teden dni v Touraine pri vojvodinji Mouchyjevi in zdaj se je vračala za nekaj dni v svojo priljubljeno pariško prestolico.
Solnce je zahajalo nad ponosnim glavnim mesto/n Francije ter obsevalo s poslednjimi žarki vesele množice. Toda takoj za njim so vzplamtele tisočere luči, izpremiujajoč noč v dan. Marion Vavasour je bila odeta v najbolj dragocene svile in čipke in okrog usten ji je igral preziren nasmešek, ko se je vozila po širokih ulicah in so množice navdušeno postajale in se ozirale po najlepši ženski, ki jo je mesto ta dan premoglo.
Ekipaža s penečimi se rjavci in sprednjima jezdecema v višnjevih livrejah se je ustavila pred njenim hotelom. Tedaj so prihiteli ljudje od vseh smeri ulice in iz bližnjih kavaren občudovat lepo gospodarico palače.
Med množico je bila tudi ciganka. Neki dijak iz Quartier latin, ki se je preživljal s 3vojo pipo in tremi litri vina dnevno, ni mogel odvrniti oči od nje. Z žalostjo je pomislil, kako lep model bi mu nudila, če bi ji mogel dati nekaj frankov. V plinski luči, padajoči nanjo s svetilnika, je bila videti v svojem razcapanem obličju kaj slikovita. V rumeni luči se je na njejii temni polti odražala udana in otožna lepota Arabke. Ta deklica se je zdaj prerivala skozi gnečo, ki ji je zastavljala pot do pločnika, in se končno prerila do kočije, ko se je ta ustavila pred hotelskimi vrati.
Konji so nestrpno bili s'kopiti ob tla, čelna jahača sta komaj ustavila konje, lovec je skočil s kozla in lady Vavasour je skočila z voza z malomarno knežjo dra-žestjo. Ciganka je stala tako blizu kočije, da je zapirala pot angleški plemkinji in se je njen težki umazani plašč dotaknil presojne svile kraljice družbe.
»Zapodite jo!« je zaklicala Marion Vavasour svojemu lovcu, ko je stopila na stran — ona, ki je bila vajena, da so se ji umikali mogočneži tega sveta.
Poslušni lovec je močno sunil ciganko a svojo dolgo, belo palico ter zavpil nad njo: >Poberi se « pota!«
iVQMWYAH
Jz Dravske banovine
Proti iundu v filmu
V	zagrebških listih Sitamo, da se je na leioHii.fi glavni skupščini zagrebškega »Rdečega križa« sprejel predlog, ki gre za tem, da se pri pristojnih ministrstvih iz-osluje prepoved raznih pustolovskih in riminalnih filmov, ki zastrupljajo mlado In staro. Ta odločni pokret »Rdečega križa« prav toplo pozdravljamo. Tudi v naših kino-gledališčih, v Ljubljani kakor na deželi se često uprizarjajo filmi, ki kvarijo dobri okus, kolikor ga še ima naše občinstvo, in ki pohujšujejo mladino, že itak k posnemanju slabega nagnjeno. Ne vemo, kaj vse spada v delokrog naše kino-cenzu-re, a to lahko poudarimo, da se često dajejo filmi kot >za mladino primerni«, dasi »e njih vsebina docela protivi zdravim vzgojnim načelom. Tako so pred kratkim odigrali zvočni — seveda lOOodstotni nemški film — >0n ali jaz«, ki predočuje pravo visoko šolo pustolovščin > v slogu modernih kriminalnih detektivskih romanov
—	vrtinec senzacij, ki trgajo živce, vihar pustolovščin«, kakor je neki ljubljanski dnevnik delal bobnečo reklamo za ta film. In naša cenzura je tak senzacijonalni film tudi za mladino dopustila! Pa naj se še kdo čudi, da se pojavlja med mladim svetom vedno več kriminalnih tipov d la Lakner. — A tudi v nacionalnem pogledu so nemški zvočni filmi kvarni. V prvih povojnih letih smo perhorescirali vse pojave nemške penetracije; dandanes pa se slovensko občinstvo kar gnete k nemškim filmskim predstavam. In kaj pravijo mariborski in celjski narodni krogi h konkurenci nemških zvočnih filmov? Ali res ni oblasti, ki bi mogla to bedasto propagando preprečiti«?	—y—
3000 naših delavcev za Nemčijo
Murska Sobota, 8. marca. Gospodarska kriza tira vsako leto tisoče de-l*v cev iz Prekmurja v tujino za kruhom. To ho predvsem sezonski delavci, ki gredo v Fran-djo, Nemčijo, a pri nas v Baranjo, Bačko In Banat.
V	Franciji Je bil do zdaj skoraj vedno dober saslužek, zato »e tudi letos silijo najbolj v francijo, ali Iz Francije ie ni nobenega pravega poročila, koliko delavcev sprejmejo in ali JR) sploh kaj sprejmejo.
Za Nemčijo se Je do sedaj javilo okrog 8000 4elavcev, s sprejetih bo samo 1200 in to 200 moških in 1000 iensk. Za veleposestva v naši Mavi so pa pogoji tudi telo slabi.
Gel/c
• Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja •voje člane na pismeno ofertalno licitacijo za dobavo živil za splošno bolnico v Mariboru, banovinski dečji dom v Mariboru, za javno bolni-«o v Celju, javno bolnico v Slovenjgradcu, banovinsko bolnico in banovinsko hiralnico v Ptuju, banovinsko hiralnico v Vojniku, javno bolnico v Brežicah, banovinsko zdravilišče na Golniku, zavod za slepo deco v Kočevju, bolnico za duševne bolezni v Novem Celju ter za razne socijalne ustanovo v Ljubljani. Gremij je po-avau, da o tem razpisu obvešča svoje Člane ter
Ilh poživlja k udeležbi licitacije, ki se vrši v oreli 17. marca ob 1. v krajih, ki so razvidni iz podrobnejšega razpisa pri navedenih zavodih.
—	Načelstvo.
• Iz državne alužbe. Kot suplent je nameščen ■a celjski realni gimnaziji o. Rudolf Branko.
• Opozorilo sadjarjem. Občinski kmetijski odbor bo razdelil sadjarjem gotovo količino »Ar-borina«. Interesenti naj se prijavijo do sobote
14.	t. m. na občinskem uradu okoliške občine n« Bregu.
• Celjsko kofo so v nedeljo poleg številnih smučarjev obiskali Člani zagrebškega društva »Sleme« ter člani društva »Prijatelji prirode« ta Zagreba, Maribora, Trbovelj in Hrastnika.
• Smrtna kosa. 8. t. m. je v Spodnji Hudinji N. 27. umrla zasebnica ga. Sprager Marija v 70. letu starosti.
• Boria dela v Celju išče: 2 hlapca h konjem, 4 hlapce h govedi živini, 1 kočijaža, 2 viničarja, 1 gospodarskega opravnika-šafarja, 1 kra-varja-Švicarja, 1 mojstra za izdelovanje medeno-kovinarskih predmetov, 1 mizarja-parketarja, 2 kolarja, t predilca in kodralca žime, 2 čevljarja, 86 kmetskih dekel, 1 kmetsko varuško, 2 hotelski kuharici, 2 kuhinjski služkinji, 6 servirk, 1 natakarico, 1 tovarniško delavko, 4 kuharice, 16 služkinj, 2 orožniški kuharici, 1 gospodinjo,
1	šiviljsko vajenko.
• Planiški sejem v soboto v Celjskem domu je bila zadnja plesna prireditev in je bil temu primerno tudi dobro obiskan, saj je bilo prodanih skoraj tisoč vstopnic. Kot gostje je sejmu prisostvovalo nekaj članov zagrebškega planinskega društva »Sleme«, ki so drugi dan napravili izlet na Celjsko kočo. Dasi so Celjani vajeni, da so dekoracije sejma prvovrstne, so bili letos iznenadeni po krasnih slikah in uoe-Snih šaljivih nastopih.
• Gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. V torek 17. t. m. ob '20. uri vprizorijo •lani ljubljanske drame v Mestnem gledališču komedijo »Glavni dobitek«, ki jo je spisal Man ljubljanskega gledališča, igralec in režiser g. Lipah. Vstopnice pri Goričar & Leskovšek,
• Nezavestna se je zgrudila v nedeljo dopol-lan na Kralja Petra cesti pred Vošnjakovo pečamo neka G. Marija. Pri padcu se je še po-kodovala na glavi. Mestna rešilna postaja, ki je >ila takoj poklicana, ji je nudila prvo pomoč in
o	obvezali ter jo nato z rešilnim avtomobilom odpeljali na njen dom na Ostrožnem.
• Nezgoda pri sekanju drv. 86-letni posestnik 'uša Alojzij iz Gorice pri Veliki Pirešici je do-iia sekal drva in pri tem tako nerodno ravnal, >a si je presekal palec na levi nogi. Prepeljali m ga v celjsko javno bolnico.
d 1’odban dr. Otmar Pirkmajer bo do 20. t. m. uradno odsoten in ne bo sprejemal strank.
d Zveza rezervnih oficirjev ▼ Ljubljani je
prejela na udanostno brzojavko z rednega letnega zbora od gospoda ministra dvora po nalogu Njegovega Veličanstva kralja izjavo zahvale. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani.
d Na občnem sboru »Društva poštnih, telegrafskih In telefonskih uradnikov v Ljubljani 7. marca t. 1. v gostilni pri »Mraku«, se je potem, ko je bilo »oglasno odobreno poslovanje upravnega odbora in podana razrešnica, izvolil za novo poslovno dobo zopet stari odbor. Sklep občnega zbora je združitev v enotno poštno organizacijo.
d Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Po nalogu generalne direkcije državnih železnic br. 109093-90 od 28. februarja preneha
15. t. m. veljavnost dosedanjih rdečih in listno ličnih legitimacij vpokojenih odnosno provizijo-niranih železniških uslužbencev, vdov in sirot, vsled česar si morajo do tega dne vsi vpokojen-cl, vdove in sirote nemudoma naročiti nove rumene legitimacije na najbližjih železniških postajah vpokojenčevega stanovanja, kjer dobe vsa potrebna navodila.
d Plesni turnir za prvenstvo banovine. Na sobotnem plesnem turnirju za prvenstvo si je prvenstvo priboril zopet znani plesni par ga. Elza Stojkovič in g. Stane Seunig, v lažji skupini je pa zmagal par Anton Torelli in Amalija Re-bernjakova, dočim si je naslov kralja valčka priboril bivši major Poljanec s plesalko Rozo Ba-zilovo. Plesnega turnirja so se udeležili samo Ljubljančani In dva para iz Kamnika in je torej upravičeno mnenje, da so še plesalci, ki bi
*	uspehom konkurirali, pa niso prišli k tekmovanju. Najbrž zato, ker imajo dandanes ljudje večje skrbi kakor je plesno tekmovanje.
d V Zagrebu je umrl g. Viktor Prosenik, profesor na I. kr. realni gimnaziji, star 44 let. Najvišji ga je poklical k sebi v nedeljo ob pol 7. uri. Pokopali ga bodo danes v torek 10. t. m. ob pol
16. uri iz mrtvašnice na Mirogoju.
d Sadjarji! Zahtevajte vedno le originalni »ARBORIN«, znamko, ki je zakonito zaščitena!
d Vreme. Včeraj je kazal barometer v Ljubljani 7509, termometer —0-4, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 10, sneg (14-2). Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 1-8, najnižja —1-2. V Mariboru je kazal barometer 750-3, termometer —3, relativna vlaga 92%, mirno, oblačnost 10, sneg (4 mm). V Mariboru je bila najnižja temperatura —3, v Zagrebu —2, v Beogradu 0, v Sarajevu 7. Deževalo je v Zagrebu (6 mm), v Beogradu (0-6 mm), v Sarajevu (7 mm),
v	Kumboru, v Splitu (1 mm) ln na Rabu (15 mm).
Ljubljana
Torek, 10. marca 1931., 40 mučencev. Pravoslavni: 25. februarja, Tanasije.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstek na Resljevi Cesti ln Bohinec na Rimski cesti.
+
® ZaduSnica za dr. Oražnom. V sredo 11. t. m. ob deseti obletnici smrti dr. Ivana Oražna
se daruje v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob 9. url za velikega rodoljuba in dobrotnika naših dijakov sv. maša zadušnica, pri kateri sodeluje Akademski pevski zbor. K maši zadušnici »e vabijo vsi, ki žele počastiti spomin velikega pokojnika. Za upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani.
■ Sokolsko društvo Ljubljana II bo imelo dre-
vi	ob 20. uri v telovadnici na realki svečano komemoracijo za pokojnim prvim starostom br. dr. Ivanom Oražnom. Uvodno besedo bo imel starosta br. dr. Milan Šubic, o delu velikega pokojnika za narod in Sokolstvo pa bo predaval prosvetar brat Parcer. Članstvo In naraščaj «e poziva, da se polnoštevilno udeleži žalne svečanosti. Zdravo!
■ Josip Križaj in Sattnerjeva Oljka. Veliko basovsko partijo v »Oljki« je prevzel g. Križaj, ki je znan kot eden najboljših slovenskih pevcev. Prepričani smo, da bo razmeroma zelo težko basovsko partijo v kantati izvajal z umetniško popolnostjo kakor smo to od njega sploh navajeni. Sopranski part poje gdč. Vera Majdičeva, mezzosopran pa gdč. Ljudmila Ve-dralova, članica pevskega zbora. Zbor šteje 180 pevcev ln pevk. Orkestralni del je v rokah opernega orkestra in orkestralnega društva, vsi pa pod vodstvom ravnatelja Poliča.
■ Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva ima svoj 6. redni sestanek danes 10. t. m. ob 18. url v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi. Predajal bo g. doc. dr. A. Košir »O raku« in g. dr. B. Škerlj o »Indeksu rejenosti ln teoretični teži«. Na sestanek, na katerem se bosta obravnavala ta dva aktualna problema, vabimo člane. Gostje dobrodošli.
■ Družabni večer Trgovskega društva »Merkur« t Ljubljani bo jutri v sredo 11. marca ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje »O pomorski organizaciji«. O tem predmetu izpregovori hon. univ. profesor dr. L. Bolim. Gospod predavatelj je v naši javnosti znan in priljubljen govornik, ki se bo v tem svojem predavanju pečal z zanimivimi in aktualnimi vprašanji, ki so v zvezi s pomorsko organizacijo. Ti problemi so pri nas še malo znani dn ustreže predavanje pereči potrebi. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
■ Bogoslovna akademija priredi danes ob 20. uri t »Alojzijevišču« (Poljanska cesta 4, soba 27) predavanje za inteligenco. Predaval bo novoimenovani univerzitetni docent dr. Alojzij Odar o aktualnem vprašanju: »Osnutki ženit-benega prava v Jugoslaviji«. Vstop prost!
■ Redna letna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani bo v nedeljo 15. marca ob 10. uri v sejni dvornai magistrata v Ljubljani.
■ Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 18. uri je važna vaja mešanega zbora.
■ Japonski teater. Gostuje prvikrat v Evropi v letošnji sezoni. Obšli so že vse večje evropske odre. Na svojem povratku v domovino preko Trsta pa se ustavijo v ponedeljek 16. t. m. tudi v našem opernem gledališču. Je to prvič, da je šla pristno japonska gledališka skupina na pot.
(Skupino je sestavil in jo vodi lVJityo Ito, ravnatelj enega največjih gledali!!; v Tokiu. Njemu ae je posrečilo, da je prvikrat pripeljal te igralce, ki nekako ljubosumno varujejo tradicijo svojega teatra, v Severno Ameriko in od tam v Evropo. Kostumi igralcev lo slikoviti in bogati, dekoracije pa nam kažejo pristni japonski kolorit. Priliko bodemo imeli, da bomo občudovali japonsko igro v originalu. Kakor je njihova igra svojevrstna in povsem različna od naše, ravno tako tudi oderska slika. Po večini je razdeljena v tri kote. Repertoar obsega krajše komedije, petje in plese. Posetnike ponedeljkove predstave opozarjamo, da bo predprodaja od petka 13. t. m. naprej. Gledališka blagajna ne sme sedeža nikomur rezervirati, vsak si mora sedež vzeti pri blagajni brez predhodnega naročila, to pa »ato, ker se je nekako ustalila navada, da posamezniki rezervirajo prvi dan po pet ali več sedežev, naposled pa vzamejo samo dva ali celo •nega. S tem pa onemogočajo nakup drugim.
■ »Dom osamelih žena«^je naslov drami, katero je prevzela naša drama za letošnji repertoar iz poljske literature. Premijera je bila v Varšavi lanskega leta z ogromnim uspehom. Na Poljskem jo igrajo stalno vsi dramski teatri. Od tam pa je prišla tudi na vse druge slovanske odre. Spisala Jo je poljska pisateljica Nal-kowska. V Ljubljani režira to delo ga. Marija Vera. Premijera bo jutri 11. t. m. za red D.
■ Sestanek Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. V nedeljo se je vršil pri Loydu sestanek Zveze živilskih delavcev Jugoslavije. Na sestanku so živilski delavci zavzeli svoje stališče k sestavi nove uredbe za odpiranje in zapiranje trgovskih obratov. Sprejeli so sklep, naj se za vse pekarne v banovini uvede enoten delavni čas, in sicer poleti od 4. do 23. pozimi pa od 4. do 22. ure. Pomočniško osobje sme biti zaposleno v pekarnah le 8 ur dnevno. Za vsako pre-kourno delo so dolžni delodajalci plačati 50% poviška.
■ Sestanek društva učiteljic. V nedeljo dopoldne se je vršil v št. Jakobski šoli sestanek Društva učiteljic, na katerem je učiteljica ga. Dolganova predavala o »Kulturni duševnosti učiteljice kot viru njenega dela in življenja«. Predavanja so se udeležile poleg učiteljic iz Ljubljane in z dežele tudi učiteljiščnice, ki jih je predsednica Vodetova prisrčno pozdravila. Po izvrstno zasnovanem predavanju ge. Dolganove se je razvila živahna debata. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil pod okriljem društva niz predavanj iz vseh področij, ki zadevajo ričiteljice kot žene ln vzgojiteljice.
■ Prvi Solar is nove Sole v Zg. šiški umrl. Te dni Je umrl prvi šolar iz nove impozantne šolske stavbe v .Zg. šiški Kogovšek, učenec
II.	razreda. Njegovega pogreba v nedeljo popoldne se je udeležila vsa šolska mladina z učiteljstvom. Malo, belo krsto so nesli šolarji po poljski poti mimo šole in skozi Dravlje na ta-mošnje pokopališče. Učenci so darovali umrlemu šotorčku lep venec spomladanskih cvetlic, ki so ga nesli pred krsto. Pred hišo žalosti ln ob grobu so zapeli tudi po eno žalostinko. Pogreb je napravil na prebivalstvo prav lep utis.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398—1
■ Občni zbor moške in žensko šentpeterske Ciril-Mctodove podružnico v Ljubljani se vrši dne 14. marca (v soboto) ob 8. uri v gostilni Zupančič, Ahacljeva cesta. Udeležba članstva je častna zadeva.	790
■ Nezgoda. V bolnico so prinesli poldrugo leto staro Cilko Šlvec, hčerko delavca iz Stepanje vasi. Padla je iz postelje in si zlomila desno nogo.
■ Karambol na Poljanski cesti. Mesarski pomočnik K. Anton s Poljanske ceste je vozil po Poljanski cesti, z zapravljivčkom tako naglo in neprevidno, da je zadel v voz Marije Petrič iz Fužin ter ga poškodoval. Zato se bo moral zagovarjati pred oblastjo.
■ Zasačen pri tatvini premoga. Železniški progovni čuvaj Vid Ivankovič ]e za kurilnico na gor. kolodvoru aasačil 431etnega Ivana O., ko je kradel premog. Ivankovič Je O. premog odvzel in ga prijavil policiji.
■ Prijet žepar. Krošnjarju Božu Mekiniču je neznan žepar ukradel v neki gostilni v Kolodvorski ulici listnico % denarjem in cigaretne naustnike. Žeparja so kmalu po tatvini izsledili ln aretirali. V njem so spoznali 201etnega spremljevalca živine Josipa Benedeka iz Subotice. Benedek Je poskušal svojo srečo tudi pri plačilni natakarici Pavli H., kateri je skušal izmakniti listnico z denarjem vred, kar se mu pa ni posrečilo. Natakarica je namreč poskušeno tatvino pravočasno zapazila.
Zapravil denar in se obesil
Žiri, 8. marca.
Pred 14 dnevi je peljal sekirni kovač g. Ivan Poljanšek s hlapcem Vinklerjem Leopoldom sekire na semenj v Borovnico. Zaradi slabe ceste je moral pustiti sanke v Borovnici ter se je
*	izposojenim vozom vrnil domov.
Ko je zopet zapadel sneg, je naročil hlapcu, naj pelje voz v Borovnico ter naj obenem dvigne 2000 Din na železniški postaji Logatec. Ker pa hlapca le ni bilo domov, se je g. Poljanšek obrnil do orožnikov, boječ se, da se mu je kaj pripetilo. Po pardnevni odsotnosti se je hlapec vrnil — a brez denarja, ki ga je med potjo zapravil.
Ker se je zbal orožnikov in zaslužene kazni, a« je na kozolcu obesil. Pač značilno za dana-Inje labkoživce med mladino, katere tira uživanje v propast
Jz dvugih banovin
Društvo Slovencev v Zagrebu
V	nedeljo so v Zagrebu zborovali Slovenci, ki so včlanjeni v Narodni knjižnici in čitalnici. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Fran Zavrnik. Zborovalci so poslali vdanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta generalu Zivkoviču in banu Savske banovine g. Peroviču. Lanskoletno delova-nje društva Je bilo zelo uspešno. Ima nad 1200 članov in lepo knjižnico in čitalnico. Delovanje odsekov je bilo zelo živahno. Prosvetni odsek vodi profesor dr. Boris Zarnik; priredil Je več dobro obiskanih predavanj. Zelo delaven je bil pevski odsek pod vodstvom dr. Zalokarja. Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen za predsednika prof. dr. Zarnik in vsi odborniki ter 15 novih.
V	nadzornem odboru so dr. Arselin, ravnatelj »Suzorja«; V. Bizjak, tovarnar; in vseučiliski profesor dr. Fr. Kogoj.
Katastrofa v rudniku
Iz Zaječara poročajo o hudi nesreči v bor-skem rudniku. Popoldne je tam nenadoma nastal požar, o katerem so takoj opozorili upravo rudnika, ki je na mesto poslala komisijo, da ugotovi obseg požara in ukrene, da se ne bi razširil. V komisiji so bili inž. Jaques Peter, nadzornik ogroženega dela rudnika Gizeta Kapra-ni in delavec Toma Mladenovič. Pri vhodu so si nadeli plinske maske in previdno odšli v rov, kjer se je razvijal strupeni monooksid in vse tri zadušil. Vest o njih tragični smrti se je hitro razširila po vsem Boru. Pri izvrševanju svoje dolžnosti, hoteč preprečiti večjo požarno katastrofo v rudniku, so prišli ob življenje. Požar so v rovu kmalu nato lokalizirali.
Žene in gospodarska kriza
Frančiškan prof. Peter Vlašič je imel v nedeljo v Beogradu predavanje in je^ govoril^ o dolžnostih zakoncev. Govoreč o dolžnostih žene v zakonu je prišel do zanimivih zaključkov. Rekel je med drugim, da veliki državniki in bistre glave proučujejo vzroke današnje gospodarske krize. Mimo drugih številnih vzrokov so pa po njegovem mneju krive danšnjega gospodarskega zla v mnogem tudi žene. In lo zaradi zapravljanja mladih in Btarih, meščank in kmetic s kupovanjem luksuznih predmetov. Moderna žena pa je tudi prekoračila področje svojega udejstvovanja, ker se vtika v javno ževljenje, iz katerega odriva moške, ki postanejo zaradi tega brezposelni. Področje žene je dom. Saj
pravi pregovor, da podpira tri ogle v hiši. Kakor hitro pa gre preko hišnega praga, je izgubljena kakor riba na suhem. Posledica je, dn moški nimajo dela, žene ga pa imajo, toda menijo, da niso dolžne brigati se za dom. Kako bi na ta način ne prišlo do gospodarske krize? Ce bi žene prepuslile moškim delo v javnosti In bi se posvetile samo domu, bi se današnje gospodarsko mizerno stanje gotovo zboljšalo.
b Zagrebški živalski vrt. V nedeljo je v Zagrebu zborovalo društvo ljubiteljev žival), ki vzdržujejo zagrebški živalski vrt. Društvo ima 2370 članov. Njegova blagajna izkazuje skoro
82.000	Din prebitka. Za živalski vrt je društvo žrtvovalo nad 229.000 Din. To so številke, ki dovolj zgovorno pričajo o smislu, ki ga imajo Zagrebčani za svoj Zoo. Kako Je v Ljubljani v tem pogledu, pa dobro vemo.
b Izginila je. Nekemu Ljubomiru Djordjevi-ču iz okolice Jagodine ie pred dnevi v nenavadnih okoliščinah izginila 5-letna hči. Šel je z ženo v gozd po drva in vzel seboj tudi 5-letno Živko. Ker Je bilo mraz, sta pustila dete v vozu, Ljubomir in žena sta pa v gozdu podirala. Ko sta se vrnila, sla našla voz premaknjen, konja pa izprežena in vznemirjena, Živke pa ni bilo nikjer. Zaman sta jo iskala dolgo v vsej okolici, nato sta pa prijavila oblastem, kaj se je zgodilo z njuno hčerko.
b Delegacija slovenskih invalidov v Beogradu.
V	nedeljo je komisar g. Milan Radosavljevič sprejel delegacijo invalidov iz področja bivšega ljubljanskega oblastnega odbora, katere je nato sprejel tudi minister za socijalno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka. Delegacija invalidov je g. ministru izčrpno poročala o položaju invalidov v Dravski banovini in mu račila nekaj stvarnih predlogov. G. minister je poročilo sprejel in obljubil invalidom za pomoč.
b Tajinstveni avtomobil. V petek 13. t. m. bodo v Beogradu razpravljali pred sodiščem o aferi nekega zagonetnega avtomobila. Meseca februarja lani je seljaka Nenadoviča, ko je šel peš iz Beograda v Carevo Čuprijo, povozil avtomobil, ki je tedaj z veliko brzino dirjal po cesti. Pozneje so ugotovili po nekaterih pričah, da Je imel avtomobil številko 834, ki je last nekega uglednega Beograjčana. Proti šoferju tega avtomobila so uvedli preiskavo, vendar šofer trdi, da on ni povozil kmeta Nenadoviča. Za to razpravo vlada med Beograjčani veliko zanimanje.
SMoribor
m Spomin 10-letnicc smrti staroste Sokola dr. Oražna. Ob 10-letnici smrti prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna v sredo, dne 11. t. m. bo priredil prosvetni odsek Sokola-matice ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma žalno svečanost. O pokojniku bo predaval dr. Makso Kovačič. Dolžnost vsega članstva je, da se te proslave polnoštevilno udeleži!
m Glavna skupščina Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije. Dne 22. t. m. bo v Mariboru v hotelu Halbvvidl letošnja glavna skupščina Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije (Kotu-raškega saveza), katere se bodo udeležili delegati vseh klubov in podzvez iz naše države. Na predvečer, dne 21. t. m. bo prirejen delegatom slavnostni banket.
m Uradi mestnega načelstva. Vsled priprav za ljudsko štetje, ki bo dne 31. t. m., se bo v uradih mestnega načelstva od 27. marca do 18. aprila uradovalo za stranke samo od 11 do 12. ure dopoldne.
m Poroke. Pretekli teden sta v'Mariboru stopila pred oltar samo dva para:	Vincenc
Schwarz, mizar in gdč. Marija Zorkova, zaseb nlca ter Jakob Fras, čevljar in gdč. Katarina Ferkova, zasebnica. Obilo sreče!
1031- »VNEBOVZETJE«« |
in Smrt učiteljice. V nedeljo je umrla v gra-Ski bolnici ga. Ana Womerjeva, vpokojena uei-
1	eljica im soproga učitelja na tukajšnji osnovni Soli g. Womerja. Bolehala je že 3 leia in radi tega je vstopila tudi v pokoj. Truplo bodo prepeljali v Maribor, kjer bo jutri ob 15-30 pokopano na pokopališču na Pobrežju. Blag ji spomin, preostalimi naše sožalje.
m Smrt uglednega gostilničarja. V nedeljo dopoldne je umrl 50-letni gostilničar g. Alojzij Račič, večletni restavrater pri »Gambrinu«, ki je nedavno kupil tudi gostilno pred tremi leti ponesrečenega Dreissgerja v Košakih. Pogreb bo danes. Blag mu spomin!
m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marjeta Geričeva, rojena škofova, žena viničarja, stara 45 let; Adalbert Buchta, nadspre-vodnik, 77 let; Helena Leberjeva, žena uradnika, 78 let; Robert vitez Obertynski, polkovnik v p., 66 let; Viktor Geiser, sin delavca, 1 leto; Valentin Brence, nadučitelj, 83 let; Ivan Raisp, prevžitkar, 86 let; Edvard Kahn, bivši trgovec, 68 let; Marija Prevolškova, rojena Staudeker-jeva, viničarka, 69 let; Josipina Fuhrmannova, rojena Krassova, vdova, 61 let; Ivan Bezjak, urarski vajenec, 18 let; Andrej Bela, mestni ubožec, 68 let; Marko Perinčič, kaznjenec, 65 let in Eliza Koška-Kiihar, žena tovarnarja, 46 let. N. v m. p.!
Cerkniško pismo
Spet imamo vremenske prilike in neprilike. Prejšnji teden je kar noč vzela pol metra za-liadlegu enega. Nastopilo je tako južno vreme, ua smo se po pravici troštali bližajoče se pomladi. Toda vreme nas potegne, če ni vrag. Ze v nedeljo zvečer je snežilo kot v najhujši zimi. Kljub temu, da so bila tla zelo razmočena, se je sneg kaj hitro prijel. Tudi cerkniški potok je v teh dneh močno narastel in je na nekaterih krajih že prešlo bregove, Ta teden je bilo nekaj gorkih dni, nekaj pa tudi pošteno mrzlih. V četrtek je bil lep solnčen dan, a ves dan je bila zelo ostra burja. Sneg je sedaj že skopnel in tudi ceste imamo sedaj v redu, ker »o zamrznjene, kar je zelo po godu faranom. Proti koncu tedna se je vreme nekam čmerno držalo; nič ne vem, kam se bo obrnilo.
Sedaj je tudi Cerknica dobila nove hišne tablice. Pretekli teden so se pojavile prve na hišah. Tablice so prav lične: Primerno velike, obrobljene z modrini in belim robom, na rdečem polju pa se nahaja bela številka, in napis »trg Cerknica«. Zadnje je pa precej pomanjkljivo! Če pomislimo, da ima Cerknica nad 300 hiš in da je vsaka hiša zaznamovana samo s Številko in napisom »trg Cerknica«, je to zaznamovanje v resnici pomanjkljivo. Zakaj ne bi Cerknica nekoliko razdelili v posamezne kraje, ko so ravno nabavljali nove tablice? Posebno bi bilo potrebno zato, ker ne gredo vse hišne številke zaporedoma. Enake tablice bodo dobile tudi okoliške vasi. Tablice se dobe po 23 Din v občinski pisarni.
Pofcvazi/e po zvezdi večernici
10.
Profesor Kozorog je kakor blazen skočil iz hotela, zagnal se v avtomobil in hoi-*frno odpeljal proti vojaškemu vež-oaiiscu. Kajti zaslutil je popolnoma pra-t ?’ se moralo zgoditi nekaj strašnega; Za njim so zdrčali na svojih vozilih vsi odličniki, znanci in prijatelji velikega izumitelja. To je bila strašna, blazna dirka. Vse, kar jim je bilo na-Potu, so povozili.
Po hudi nesreči na "Donavi
'T v "n*"’ 7	-	tr	1
— ~
   '<»«>
■ -
v;?/?,-..--	,..	.	?%/>(«>($&
O hudi nesreči parnika »Zagreba« in »Pran-chet d’ Esperay« smo že poročali. Nesreča je še vedno predmet zanimanja, zlasti med Beograjčani, med katerimi so se v nedeljo razširile pretirane vesti o številu žrtev nesreče. Po zadnjih poročilih pa število žrtev še ni točno ugotovljeno. Zdi se pa, da nesreča ni zahtevala več kot pet žrtev. Vendar pa se ni nič gotovega vedelo o usodi dveh ali treh policijskih organov, ki so stražili na ladji »Franchet« pet kaznjencev. Pozneje so ugotovili, da so stražniki s kaznjenci stopili že v ladjo, ki je odšla še pred ponesrečenim parnikom iz pristanišča. Po izpovedi strojevodij obeh ponesrečenih parnikov je prišlo do nesreče na doslej nepojasnjen način. Iz-
mišljena je tudi vest o samomoru enega izmed poveljnikov ponesrečenih parnikov. Resnica je, da shi oba poveljnika ostala do zadnjega na parniku in pomagala s svojim moštvom reševati potnike. Nato so poveljnika Kanoviča in Batalo ter krmarja »Zagreba« odvedli v preiskovalni zapor. Kakor je znano, »Zagreb« ni utrpel tolike škode, kakor »Franchet«. Poškodovan je samo prednji del njegovega kljuna. »Zagreb« je mogel sam nadaljevati vožnjo v Smederevo, kjer ga bodo popravili. V nedeljo je prišla v Beograd žena smrtno ponesrečenega krmarja Sime Štuloviča, ki je prišel ob življenje slučajno. Na ponesrečenem parniku je namreč samo prenočeval in ni bil v službi.
Strašna nesreča pri sankanju
Pri padcu je 171etnemu fantu fižolovka predrla prsa
s tako silo, da se je nataknil na neko fr-žolovko, ki mu je Sla skozi prsa nad srcem in izstopila za tilnikom.
Težko ponesrečenega fanta so takoj peljali v celjsko javno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Njegovo stanje jo zelo nevarno.
Celje, 9. marca.
17-letni posestnikov sin Stojan Anton iz Vrbnega pri Sv. Juriju ob juž. žel. se je v soboto popoldan v bližini očetovega posestva sankal. Ko sc je zopet spustil po klancu, je padel s sank in priletel na polje. Vrglo ga je
Nedeljska zborovanja
Ljubljana, 0. marca.
V	soboto in nedeljo smo imeli več važnih zborovanj. Tako so v soboto zvečer zborovali pri Mraku bančni uradniki In nameščenci. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: Vlado Vrančič, Ljudevit Stih, Ciril Golmayer, Ivan Sušnik, Polajnar, Turšič, 'Kunstek, Lesjak in Patik. V glavni odbor centrale v Zagrebu Golmayer in Skaza, v glavni nadzorni odbor Vrančič, za delegata na kongresu saveza v Splitu Vrančič in Sušnik.
Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani OUZD občni zbor Zdravniške zbornice, ki se ga je udeležilo okoli 120 zdravnikov. Sklenjeno je bilo obvezno zavarovanje zdravnikov. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik dr. Mavricij Rus, za podpredsednika dr. Josip Tičar, za tajnika dr. Ivan Zajc in za blagajnika dr. Alojzij Brenčič.
Popoldne se je vršil v kolodvorski restavraciji občni zbor Društva zobozdravnikov. Zobozdravniki so razpravljali o novih tarifah in o novem zakonu in izvolili za predsednika dr. Josipa Tavčarja, za podpredsednika dr. Ivana Oblaka, za tajnika dr. Lojzeta Brenčiča za njegovega namestnika dr. Kallaya, za blagajnika dr. Kambiča, za odbornike pa dr. Lojzeta Kraigherja, dr. Gustava Rodoška in dr. Furlana iz Novega mesta.
Včeraj se je vršil v Unionu občni zbor ljubljanske podružnice Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije. Udeležilo se ga je nad 250 železničarjev vseh kategorij. Obširen referat o položaju železničarjev in o njihovih željah je podal centralni tajnik saveza g. Stanko. Sprejeta je bila posebna spomenica na ministrskega predsednika, prometnega ministra in trgovinskega^ ministra, v kateri prosijo železničarji za povrnitev dosedanjih voznih ugodnosti. Občni zbor je poslal ministrskemu predsedniku in prometnemu ministru tudi brzojavko, v kateri prosi za izplačilo diferenc iz leta 1923.
Litija
Občinska seja. V četrtek popoldne se je vršila v občinski pisarni občinska seja, kateri je
prisostvoval tudi sreski načelnik g. Podboj. Obravnavali so zlasti razne občinske dajatve za vzdrževanje in renoviranje nekaterih državnih institucij in poslopij.
Služba tajnika razpisana. Sreski cestni odbor v Litiji razpisuje službo tajnika. Vsi pogoji so razvidni v »Jugoslovanu« z dne 5. marca t. 1. št. 53 a.
Letno telovadišče Sokola. Ker nima Sokolsko društvo letnega telovadišča je sedaj zaprosilo občinsko upravo, da odstopi za to primeren prostor na sejmskem prostoru za Savo, kar bo naj-brže občina tudi odobrila , saj gre itak za telesno vzgojo naše mladine.
Sklep knjigovodskega tečaja. V soboto dne 28. februarja t. 1. je bil banovinski knjigovodski tečaj, ki se je vršil v Litiji ravno 1 mesec, zaključen. Obiskovalce tečaja je nagovoril g. Brozovič, komisar za pospeševanje obrti ter poudaril nujnost čim temeljitejše naobrazbe našega obrtništva. Propadanje posebno malega obrtništva bodo zaustavili edinole dovolj na-0'braženi obrtniki, ki bodo zmožni vzdrževati tovarniško konkurenco tudi iz inozemstva. G. Brozovič se je v imenu banske uprave zahvalil predvsem strokovnemu voditelju tečaja g. prof. S. Krajncu, nato upravitelju Rostoharju za prostor v šoli in drugim. Besedo je povzel predsednik kovinarske zadruge g. Vidovič iz jitije zahvaljujoč se banski upravi, ki je priredila za obrtništvo tako potreben in koristen tečaj. Izrazil je željo, da bi se sličen tečaj priredil v Litiji vsako drugo ati vsaj tretjo leto..
Voditelju tečaja g. prof. S. Kranjcu pa je v imenu vseh obiskovalcev tečaja poklonil skromen spominček v priznanje truda, ki ga je z njimi Imel. Za nagovori Je g. prof. Krajnc razdelil izpričevala. Nato so vsi navzoči odšli na filcuprio večerjo v gostilno g. Boriška ter se ob zvokih godbe delj časa prav dobro zabavali.
Zagorje
Občni zbor RK. V petek se je vršil letni ob-čni zbor tukajšnjega RK. Udeležba je bila skraj-no slaba. Predsednik, šol. upravitelj g. Matija Pelko očrta društveno delovanje. Tajnica, gdč. Blatnikova poda izčrpno poročilo, v katerem posebno naglaša, da je poslalo društvo 5 bolehnih otrok na morje. Blagajniško poročilo je podal dentist, g. Ivan Hribovšek. Novi odbor je sestavljen tako-le: predsednik šol. upravitelj g. Matija Pelko, podpredsed. trgovec g. Lavoslav Mrnuh, blagajnik dentist g. Ivan Hribovšek, tajnica učiteljica gdč. Blatnikova, odborniki pa: Mitter-hamnier Ana, Suša Viktor, Pergar Viktor, Mihelčič Hilda, Černelč Božo, Adamič Arnošt m buliu Matko. Po volitvi je bil sestavljen program dela za tekoče leto. Želeti je, da pokaže naša javnost več zanimanja, za to dobrodelno društvo
Jubilej trgovine. Pred dnevi je poteklo 75 let, kar je bila ustanovljena trgovina g. Michelčiča v Toplicah. Tekom časa se je razvila tako lepo, da je danes ena največjih v vsem zagorskem okolišu. Sedanjemu lastniku, g. Rilcu Michelčiču čestitamo I
Žiri
Žirovskiro naročnikom »Jugoslovana«. »Jugoslovan« je edini list, k' si je preskrbel v 2i-reh stalno dopisništvo, zato ga med prijatelji in znanci priporočajte.
Jesenice
Masarjkov rojstni dan. Masarykov rojstni dan se pri jas oficijelno ni praznoval, le na tihem se je vsak spomnil na 81 rojstni dan velikeja slovanskega ženija T. Masaryka.
Sokolsko predavanje. Jutri v sredo predava v Sokolskem domu na Jesenicah br. dr. Maks Obersnel, društveni starosta o »Ideji Sokola«. Začetek je ob 20. uri. Pridite polnoštevilno I
Osebna vest. S tukajšnje meščanske šole je prestavljen v šiško g. Drago Puhr.
ObSni zbor. V sredo 18 t. m. ob 20. url bo imelo Slovensko planinsko društvo, podružnica na Jesenicah svoj redni letni občni zbor v prostorih tovarniške restavracije.
'icpaki »Jugoslovana«. Podolgovati lepaki z napisom »Jugoslovan« v rdečem tisku je v zadnjih dn h opaziti tudi pri nas na Jesenicah. Njih izdelava je lepa in njihova živa barva že samo-obsebi opozarja mimoidoče, da stane »Jugoslovan« vedno, ob delavnikih in nedeljah samo 1 Din.
Tržič
Sankaška tekma. Popoldne se je vršila od Sv. Ane do financarske hišice sankaška tekma športnega kluba Tržič. Udeležencev je bilo prav dosti, žal pa je bila proga radi novo padlega snega prav slaba, kar je razvidno iz doseženih časov. Dolžina proge je znašala nekaj čez dva kilometra. Razdelitev daril se je vršila zvečer v hotelu Lončar. Rezultati so naslednji: dame enosedežne sanke, gdč. Lisbet Sugg, 4 37 gospodje, enosedežne g. Smolej 4'20, dvosedežne par gg. Sušnik-Kalan 4'40. Ker je prišlo med tekmovalci do nesoglasja, se je sklenilo, da se vrši v nedeljo 15. t. m. še ena tekma na isti progi. Ob enem se bo izdal tudi spremenjen pravilnik, da ne bo potem nepotrebnih protestov.
športno poročilo. V nedeljo se je vršila pri Sv. Ani, na plazu proti Zelenici Slalom tekma za srednješolski pokal Ilirije. Udeležencev je bilo prav mnogo in je startalo 6 moštev lz Ljubljane, izven konkurence pa tudi Športni klub Tržič. Rezultati so bili naslednji: I. Tehn.
srednja šola 5:40, II. prva realna gimnazija 8:48:6, III. realna gimnazija 7:17:6, IV humanistična gimnazija 7:21.4, V. meščanska šola Tržič 0:43:2 (izven konkurence) VI. realna gimnazija druga skupina 9:48:8. Najboljši čas dneva v konkurenci je vozil Erich Vidic (tehnična srednja šola) v času 1:18:8. Kot darilo je dobil uro podarjeno od mestne občine Tržič. Drugo darilo je dobil Maks Ošabnik (meščanska šola Tržič) čas 1:19. Izven konkurence so dosegli prav lepe čase, Polde Kralj (Ilirija) 1:12:8 in Stransky 1:14.
Karambol. Na ovinku pri Kvedrovi hiši sta se zadela skupaj, autobus Pernuš in luksuzni auto tvrdke Glanzmann & Gassner. K sreči ni bilo nobenih žrtev, pač pa se je luksuzni auto precej poškodoval. Krivda ne zadene nobenega, ker je tudi cesta precej ozka in se radi snega in poledice nista mogla drug drugemu dosti umakniti.
Pegled vseh motornih vozil se bo vršil v soboto, dne 14. t. m. v Kranju ob 9. uri dopoldne. Vprašanje pa je, če bo vozilom ob tem snežnem zametu mogoče sploh priti na mesto.
<$pcz>i
Smučarji se poslavljajo od zime.
Pretekla pedelja je bila zopet v znamenju smučarstva. Na Gorenjskem se je vršilo več smuških tekem, ki so pa precej trpele radi snežene vihre.
V Gorjah je ondotni klub priredil smuško tekmo na 18 km. Zmagal je Lovro žemva v 1:38:22 pred Martinom Praprotnikom (Sokol Javornik) 1:38:45, 3. Ivan čeme (Gorje) 1:39:10.
Pri Sv. Ani nad Tržičem so v drugič tekmovale ljubljanske srednje šole v slalomu za prehodni pokal S. K. Ilirije. Zmagala je Tehnična srednja šola v času 5:40 (prvič je zmagala I. realna gimnazija). V konkurenci poedincev Je dosegel najboljši čas Erik Vidic (Tehnična srednja šola) s 1:18‘8 in si priboril darilo tržiške občine srebrno uro, 2. Maks Ošabnik (Tržič) 1:19. Izven konkurence je dosegel najboljši čas dneva 11 letni Ilirijan Polde Kralj s 1:12'8, 2. Stransky 1:14,
V Bohinju se je vršila skakalna tekma za kip amagovalca. Zmagal je v drugič banovinski prvak Šramel (Smučarski klub Ljubljana) s 2116 točkami in skoki 32, 33 in 36 m, 2. Palme (Smučarski klub Ljubljana) 156'7 (29, 30, 30 s padcem), 3. Joško Janša (Ilirija) 154'4 (30 padec, 29'5, 29). Startalo je 16 skakačev. Izven konkurence Je skočil Norvežan Guttormsen 37, 44 in 46 m; pri zadnjem skoku si je zlomil smučko.
Nedeljske smučarske tekme na Jesenicah.
V nedeljo so se vršile na Jesenicah alpske smuške tekme, ki jih Je priredila podružnica T. K. »Skale« na Jesenicah. Start je bil: Sedlo-Rožica, cilj pa Sv. Križ-Planina nad Jesenicami. Proga je bila dolga 6 km in je znašala višinska razlika 600 m. Startalo je 42 tekmovalcev, od katerih je prišlo na cilj 39, trije so izstopili zaradi raznih defektov na smučeh. Najboljši doseženi 6as je bil 7 minut, najslabši pa 13 minut 10 sekund.
Prvenstvo v tej tekmi je odnesel Lukman Pavel, član T. K. »Skale«, podružnice na Jesenicah. Drugo mesto Je zasedel Praček Ciril, (Skala, Jesenice) s časom 7 minut 32 sekund. Tretje mesto je pripadlo Katniku Lojzetu (Skala, Jesenice) v času 7 minut 51 sekund. Prvak Je dobil prehodno darilo K. I. D. in sicer lep kip smučarja, drugi je prejel krasno sliko v oljnatih barvah, ki jo je darovala mestna občina Jesenice. Tretji je dobil diplomo. Jeseničani so se to pot prav lepo odrezali in jim tudi mi iskreno čestitamo.
Otvoritev nogometne sezone v Mariboru. ISSK. Maribor : S. K. Svoboda 9:2 (3:1).
Maribor, 9. marca.
Prva letošnja nogometna tekma se Je odigrala na igrišču I. SSK Maribora v Ljudskem vrtu. Vkljub temu, da je bilo na igrišču do 15 cm snega, je bila tekma prav zanimiva. Na obeh nasprotnikih se je poznalo, da radi pomanjkanja zimskega treninga igralci niso še vigrani. I. SSK Maribor je nastopil v nekoliko spremenjeni postavi in je predvajal dober nogomet, vendar pa je rezultat premalo izražen in bi po teku igre zaslužil še večjo zmago. Svobodaši so se zelo potrudili, niso pa bili kos prvaku.
Sodil Je odlično g. Vesnaver.
GAK. (Gradec) — S. K. Rapid 5:2 (2:1).
Mariborski Rapid je gostoval v Gradcu in je proti štajerskemu prvaku Grazer-Atletik-Klubu odigral prijateljsko tekmo. V prvem polčasu je bil enakovreden nasprotnik, v drugem polčasu pa Je moral vsled pomanjkanja zimskega treninga kapitulirati. Tudi Je bilo igrišče popolnoma zaledeno, tako da se Mariborčani niso mogli razvijati in predvajati one igre, ki Jo sicer znajo.
Otvoritev nogometne sezone.
V Ljubljani se je dvorila nogometna sezona precej nesrečno. Sneg je povsem onesposobil Igrišče Primorja in o kaki regularni igri ni bilo govora. Primorje je porazilo svojega nasprotnika, kombinirano moštvo Svobode in Grafike občutno s 9:0 (4:0).
V Mariboru je Maribor porazil,-domačo Svobodo s 9:2 (3:1).
Mariborski Rapid je gostoval v Gradcu in podlegel prvaku GAK s 2:5 (1:2).
Ostali rezultati:
Beograd: BSK : Jedlnstvg 4:1 (1:0) prvenstvena tekma. Jugoslavija je igrala v Nišu f Sumadijo in zmagala s 3:0.
Zagreb: Hašk : Sokol 2:1, Sparta : Grafičar 20.
Sarajevo: Sašk : Slavi ja 3:2.
Dunaj: Wacker : Wac 2:1, Vienna : Admira 5:4, Austria : Sportklub 4:1, Nlcholson : Slovan 2:1, Rapid : Fac 8:0.
Praga: Escrima La Plata (Argentina) : Sparta 3:1, Viki Žižkov : Topilce 3:2.
Listnica uredništva. G. J. F. » Ptuju. Vašo notico bi prav radi objavili, če bi jo poslali podpisano s polnim imenom. Sicer pa se obrnite na našega ptujskega dopisnik* in potem bo Vaša notica, če odgovarja resnici, gotovo objavljena.
Občni zbor Narodne banke
V	nedeljo dopoldne se je vrSil v palači Narodne banke t Beogradu XI. redni občni zbor Narodne banke. Občni zbor je otvoril guverner g. Igujat Bajloni v prisotnosti vladnega komisarja g. Milana Dostaniča in zastopnika finančnega ministrstva g. dr. Mihajla Jovanoviča. Občnemu zboru so prisostvovali častni guverner g. Gjorgje Vajfert, podguverner g. Miroslav Kul-rner- številni člani upravnega sveta, med njimi g. Ivan Jelačin ml., ter ves nadzorstveni svet. Zastopanih je blio 67 delničarjev s 16.016 delnicami in pravico 506 glasov ter Je bila s tem sklepčnost ugotovljena.
Iz poročila Narodne banke za leto 1930. prinašamo sledeče zanimive podatke o njenem poslovanju in promotu.
Leta 1930. je znašal blagajniški promet 63-7 milijard dinarjev (v 1. 1929. 6821 milijard). Menic je bilo eskon tiranih 115.885 komadov v skupnem znesku 6.58 milijard (1. 1929. 7.24 milijard). 31. decembra 1930. je bilo 1.433 milj. meničnih posojil. Največja menica Narodne banke v 1. 1930. se je glasila na 6 milj. dinarjev, najmanjša na Din 70'—. Povprečni eskont je znašal 76 dni.
Beograjski novčani zavodi so se največ posluževali eskontne službe Narodne banke. Tako je imel Beograd koncem 1. 1930. meničnega ob-liga za 711.3 milj., Zagreb za 170.6 milj., Ljubljana za 88 milj., Split za 33 milj. In Sarajevo za 31 milj. Odklonjenih menic je bilo tekom leta 1930. 3030 komadov v znesku Din 90-5 milj. Meničnih protestov radi neplačila je bilo 916 v skupnem znesku Din 27 milj. Od teh pro-testiranih menic je bilo plačanih 783 komadov v znesku Din 20.1 milj. Vsota neplačanih menic se je odpisala od dobička za leto 1930.
Eskontna mera je znašala do 28. maja 6%> in od tega dne dalje 5.5%.
31. decembra 1930. je znašala vsota odobrenih kreditov pri Narodni banki 206 milijard dinarjev. Od teh kreditov je bilo odobrenih v Beogradu 870.6 milj., v Zagrebu 471.2 milj., v Ljubljani 155.49 milj., v Sarajevu 85.1 milj., v Osijeku 62.7 milj., v Novem Sadu 46.9 milj., v Subotici 23.8 milj. Povprečni odstotek izkori-
ščenih kreditov je znašal 50.8%; s tem so padla tudi vsa sumničenja, da banka v svoji kreditni politiki favorizira gotove sloje in gotove kraje v državi. Teh kreditov so se največ posluževali denarni zavodi, industrijska podjetja in razne uvozne in izvozne tvrdke.
Stanje lombardnih posojil, pri katerih je znašala obrestna mera do 28. maja 8% in od tega dne dalje 7%, je znašalo koncem leta 1930. 203.4 milj. dinarjev. Občutno je bilo znižanje tudi poslov na žirovnih računih. Promet na teh računih je znašal v 1. 1930. 667.2 milj., v 1.
1929. pa 1.250 milj.
Državni dolg se Je zmanjšal od 4.153 milj. dinarjev koncem 1. 1929. na 4.020 milj. koncem 1. 1930. Državno dobroimetje pri banki koncem 1. 1930. je znašalo 126.26 milj. dinarjev.
Udeležba države na dobičku Narodne banke v 1. 1930. znaša 30.03 milj. dinarjev, medtem ko je znašala v 1. 1929 Din 37.28 milj. Državni stroški za tiskanje bankovcev so znašali v 1.
1930. 8.6 milj. dinarjev.
Nepremičnine Narodne banke prikazujejo bilančno vrednost 86.54 milj. dinarjev, oprema je ocenjena na 2.73 milj.
Dividendni spopolnilni fond Narodne banke dosega vsoto 44.62 milj. dinarjev.
Bruto dobiček Narodne banke je preračunan na 128.95 milj. dinarjev, v dividendne svr-he je namenjenih 25,7 milj. dinarjev. (V 1. 1929. 28.22 milj.).
Koncem leta 1930. je bilo zaposlenih 536 oseb. Banka je izplačevala pokojnino 40 upokojencem. Penzijski fond banke je znašal koncem 1. 1930. 31.54 milj. dinarjev. Vrednost tiskarne bankovcev je bilancirana z vsoto 44.69 milj. dinarjev In instalacij z 12.15 milj. dinarjev.
Po nekaterih mestoma živahnih diskusijah je bilo poročilo upravnega sveta sprejeto, na kur so bili ponovno izvoljeni v upravni svet sledeči gg.: Mihajlo Gjurič, Pera Milanoič, dr. Bogdan Markovič, Miroslav Kulmer, Gedeon Dung-jerski in Svetozar Popovič. V nadzorstveni svet pa gg.: Dadisav Jovanovič, Milan Tomič in Zika Jankovič.
Gospodarske vesti
X Popravek. V nedeljski številki se Je vrinila v članek »Kazklsanje vina* neljuba pomota. V drugem stolpcu 4. odstavek se prva beseda glasi kalijev karbonat mesto pravilnega kal-ctev karbonat, kar naj čitateljl blagovolijo popraviti. Tudi v sobotni številki nam je tiskarski škrat hudomušno zagodel. V notici »Razstava plemenske živine v Milana« je našo simentalsko govejo živino prekrstil v sentimentalno, morda zato ker potuje proti zapadu.
X Za notranje investicijsko posojilo, Generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič opisuje v beograjski »Politiki« vzroke sedanje gospodarske krize in prihaja do zaključka, da bi se ta kriza znatno omilila z večjim notranjim investicijskim posojilom. Avtor se vprašuje, zakaj ne bi država preko sindikata domačih denarnih zavodov aranžirala kratkoročno investicijsko posojilo, ki bi znatno olajšalo trenutno krizo in vzvalovilo gospodarsko življenje v državi, Naši denarni zavodi so natrpani nemobillziranega kapitala, zato bi taka akcija tudi na denarnih tržiščih povzročila več živahnosti in elastičnosti.
X Naš izvoz v mesecu januarju. Na podlagi statističnih podatkov carinskega oddelka pri finančnem ministrstvu je znašal naš izvoz v mesecu januarju 254.749 ton v vrednosti Din 3184,102.186 to znači za 3966% manj kakor meseca januarja leta 1930. Pšenice smo v tem mesecu izvozili za vsega 21, koruze za 25 9, fižola za 5'5, svežega sadja za 2'4, vina za 7'5, lanu za 3'4, konj za 2'6, goveje živine za 19‘2, prašičev za 21'5, perutnine za 84, svežega mesa za 25'5, jajc za 291, gradbenega lesa za 614, železniških pragov za 14’8, cementa za 9, bakra za 15’4 milij, dinarev.
X Fond za podporo zadruzmstva. Poiocilo Privatne agrarne banke navaja, da Je država naklonila udeležbo na čistem dobičku pri agrarni banki fondu za podporo zadružništva. Letošnji državni prispevek znaša 4 milijone Din.
X Italija nabavlja žito v Madjarskl. Madjar-ski 'trgovinski minister se Je vrnil iz Rima, kjer se je mudil šest dni. Na podlagi referata, ki ga je minister predložil vladi, je razvidno, da se je Italija obvezala, da nakupi glavni del previškov madjarske žetve.
X Licitacije stanovanjskih hiš na Rakeku in Ljubijani. Dne 16. aprila 1931 se vrši pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani prva Javna ofertalna licitacija za zgradbo ene stanovanjske hiše na Rakeku. Načrti,' proračuni in durgi podatki se dobe od 15. marca 1931 naprej pri Direkciji državnih železnic v Lubljani, Ljub ljanski dvor, soba št. 115.
Dne 14. aprila 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertalna licitacija za zgradbo 3 stanovanjskih hiš v Ljubljani. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 14. marca 1931 naprej pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 115.	o
X Za vinogradnike. Drevesnica sreza Bosanska'Dubica ima na prodaj večje število ključev in korenjakov ameriške podlage riparije porta-lis za ceno 0'10 Din za la ključe, 0'05 Din za Ha ključe ter 0'20 Din za la korenjake in 0'10 Din za Ha korenjake za en komad.
V.Italijanska Industrija v tujih rokah. Prevzem italijanske družbe Acna se je Izvršil v zadnjih dneh. 49% udeležbe Je prevzela I. G. Farbenlndustrie in 51®/o Montecatlnt. Ves delniški kapital Acne v znesku 126 milijonov lir se do zneska Lir 1 odpiše in potem poviša na 60 milijonov lir, od katerega prevzame I. G. Farbenlndustrie 29 milijonov, Montecatinl pa 31 milijonov lir. S tem Izgubijo delnice Acne vsako vrednost, kakor tudi vsako pravico do dividende. Vsa lastna, kakor tudi tuja sredstva so
Beograd, 9. marca. 7% Inv. pos. 87'25—87*75, 4% agr. obv. 59-50—52-50, 7% pos. hip. banke 83-75—84, 7% Blaire 83-50-84, 6% beglušk« obv. 69-69-50, vojna škoda 419—420, uit, marca 429-50—420-50, uit. aprila 420—421, Narodna banka 8080.
Dunaj, 9. marca. Bankverein 16-35, Kreditni zavod 46'65, Dunav-Sava-Adria 14-75, Prioritete 88-40, Trbovlje 42.
2(sM
s
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda SO par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklumnega in trgovskega snaiaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda SO par.
Za pismene odgovore prilolite snamko.
Razpis
Občina Marenberg trg, srez Dravograd, razpisuje mesto občinskega tajnika. Pravilno kolekovane prošnje s prilogami in dokazila usposobljenosti je predložiti trški občini Marenberg najkasneje do 1. aprila 1931. Plača mesečno Din 1000.—, brezplačno stanovanje in raz-svetjava. Občina trga Marenberg, 6. marca 1931.	788
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468
aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
s tem izgubljena. Sanacija Italgas (Panzarasa skupina) družbe je s tem nekoliko napredovala in sicer pod ostrim operativnim nožem inozemstva. Tako občutnih izgub niso že davno zabeležili anali italianskega gospodarstva.
X Italijansko posojilo. Londonski »Financiel News« poroča, da Je mednarondo posojilo Italije gotovo dejstvo. Italija dobi 70 milijonov dolarjev (4 milijarde 920 milijonov dinarjev). To je vsekakor nekaj manj, kakor napovedanih 170 milijard.
Dobave
Dne 21. marca t. L se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave živil (riž, testenin, fižol, zdrob, olje, kavine konzerve, mast, kis, sladkor, kava, čaj itd.); dne 23. marca t. 1. pa glede dobave
16.000	kg petroleja.
1. volitev verifikacijskega odbora indvehove-rovateljev zapisnika. 2. Verifikacija ^polnomočij. 8. Sprememba pravil ZNS. 4. Državno prvenstvo. 5. Savezni pokal. 6. Pritožba Železničarjev (Zagreb) glede razdelitve dohodkov v prvenstvenih tekmah. 7. Predlog Cancordije glede sposojanja igralcev.
Dne 25. marca t. 1. se bo vršila pri Telegraf-sko-telefonskem oddelku Ministrstva saobrača-ja (odsek za nabave) v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave železnih prečnic in drugega železnega materijala. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, po (goji pa pri istem odseku, Palmotičeva ulica 2.)
Korana poročila
dne 9. marca 1931.
Devizua tržišča
Ljubljana, 9. marca. Amsterdam 22*805 do 22-865, Berlin 13-5275—13-5575, Bruselj 79387, Budimpešta 9 9272, Curih 1094-40—1097-40. Dunaj 7-9883—8-0183, London 276-25—277-05, New-york 56-74—50-91, Pariz 223'02, Praga 10869, Trst 298-13—298-30.
Zagreb, 9. marca. Amsterdam 22"805—22*8135, Dunaj 798-83-801-83. Berlin 13-5275-13-5575, Bruselj 793-87 bi., Budimpešta 991-22-99322, London 276-25—278-25, Milan 297-30-299-30, Newyork ček 50-74-50-94, Pariz 222-02-224-02, Praga 168-29-169-09, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 9. marca. Amsterdam 22-8050 do 22-8650, Berlin 13-5275—13-5575, Bruselj 792-37 do 795-37, Budimpešta 990"994, Dunaj 798'83 do 801-83, London 276-25—277-05. Milan 297-15 do 299-15, Newyork 56-74—56-94. Pariz 222*02 do 22-402, Praga 168-29-169 09, Curih 1094 40 do 1097-40.
Dunaj, 9. marca. Amsterdam 285-11, Beograd Berlin 169"23, Bruselj 99-13, Budimpešta 123-99, Bukarešta 4-2280, Kopenliagen 190T0, London 34-548, Madrid 771)0, Milan 37-25, Newyork 711-2, Pariz 27 835, Praga 210713, Sofija 5-1525, Stockholm 190-30, Varšava 79-66. Curih 136-86.
Curih, 9. marca. Beograd 9-1250, Pariz 20-35, London 25-2437, Newyork 519-65, Bruselj 72-425, Milan 27-2225, Madrid 56-3, Amsterdam 208-325, Berlin 123'64, Dunaj 7304 Sofija 3-7625, Praga 15-392,5 Varšava 58'17, Budimpešta 90-00. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 9. marca. Državni papirji: 7% inv, pos. 87-25—88-50, vojna škoda ar. 419—420, kasa 419-420- marec, april, maj, junij 419 do 419-50 (maj, junij 414), december 419 do 421 (421), 4% agr. obv. 51-25—52, 7% Bler. 82-125 do 82-50 (82-25), 8% Bler. 92'50-93 (93), 7% pos. hip. b. 82—83. — Banke: Hrvatslca 50 d., Praštediona 900—920, Udružena 191—192, Ljubljanska kred. 127 d., Medjunarodna 69 d.. Narodna 8300 bi. — Industrije: Sečerana Osijek 275—285, Trboveljska 333—335, Slavonija 200 do 202. Vevče 132 d.
Razglas
Občina Marenberg trg, srez Dravograd, odda delo za napravo varijan te ene nove podpore pod dravskim mostom Vuhred-Marenberg. Varijanta mora biti napravljena iz betonskega podpornega zidu. Oferti za to napravo naj se predložijo najkasneje do 20. marca 1931 pri županstvu trše občine Marenberg. Županstvo trga Marenberg, dne 6. marca 1931.	789
Bukova drva [ trboveljski premog
pri tt.
;#KURIVO"
LJUBLJANA
Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34 - 34
Oglaiujle
v
»Jugoslovanu!«
Žitna tržišča Na ljubljanskem rtžišcu tendenca stalna, promet: 2 vagona pšenice, 1 vagon koruze, 2 vagona činkvantina, 1 vagon moke.
Novi Sad, 9. marca. Vse neizpremenjeno. — Promet: pšenica 9 vagonov, koruza ‘29 vagonov, ječmen 1 vagon, moka 5 vagonov. Tendenca: neizpremenjena.
Budimpešta, 9. marca. Tendenca prijazna, rž slabša. Promet srednji. Pšenica: marec 15-98 do 16-11 (15-98—16), maj 1615 (16-21—16-22), junij 16-30. Rž: marec 11-05—11-35 (11-03 do 11-05), maj 11-35—11-60 (11-32—11-34). Koruza: maj 12-67-12-84 (12-70-12-72), julij 1310 do 1314 (13 00-13 02).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet;
2	vagona okroglic, 1 vagon oglja.
Drva borova
100 kub. metr. proda občina Razvanje pri Mariboru
Zahvala
Za mnoge Izraze sočutja ob smrti naše drage sestre, tete in svakinje gospe
Fanči Kurent
roj. Koilniek
se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, tem poton najiskrenejše zahvaljujemo.
Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ sredo, dne 11. marca 1931, ob 7. url v župni cerkvi Sv. Jakoba.
Ljubljana, dne 9. marca 1931.
Žalujoči ostali
Kolesa
na agodne obroka
»CENTRA«
trgovina šivalnih strojev, koles gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rykova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice.
733
Begonije Gloksinije Montbrecije Iris
Amaryllis Canna indica Anemone Tuberoze Dalije
dobite pri
Sever & Komp.
Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. Gomolji so nain pravkar dospeli. Pridite, dokler imamo popolno zalogo. Conik brezplačno na zahtevo.	782
Za delavnico ali skladišče
2 lepa svetla prostora
v I. nadstropju, 121 m’, 4 m visoko, ev. 3 prostori, skupaj 159 m’, od 1. aprila 1931 naprej za oddati: Jugo-Radiator - Ljubljana, Kolodvorska ulica 18, dvorišče.	779
Suni
f
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš nad-vso ljubljeni soprog, oče, sin, brat In svak, gospod
Bojan Smerkolj
tlan Narodnega gledališča v Ljubljani
v nedeljo, dne 8. t. in. po kratki mučni bolezni za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Maše zadušnlce se bodo brale v soboto, dne 14. marca ob 8. url v novi šišenski cerkvi.
V	Ljubljani, dne 18. marca 1931.
Žalujoči ostali ||
ftcizpis
Občina Lože, srez Konjice, razpisuje mesto kvalificirane babice.
Pravilno kolekovane prošnje s prilogami je vlagati pri podpisani občini do ‘28. marca 1931.
Občina Loče, dne 5. marca 1931. V. Cugmas, g. r., župan.
Razpis
»Železniška družina« stavbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, poslovalnica v Mariboru
razpisuje ofertalno licitacijo
za kompletno zgradbo okoli 40 eno in dvodružinskih stanovanjskih hišic v Mariboru ob Betnavski cesti. Načrti, proračuni in tozadevni pogoji se od današnjega dne dobe proti plačilu Din 100 — na Betnavski cesti št. 44, kamor je tudi predlagati ponudb« in sicer najpozneje do 20. marca 1931., 12. ure v zaprtih kuvertah z označko »Ofer-na ponudba za gradbo stanovaujkih hiš Železniške družine v Mariboru.«
Poslovni odbor,