NOVI TEDNIK NT&RC Odgovorni urednik NT Branko Stomejcic mc Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 2 - LETO 54 - CELJE, 14.1.1999 - CENA 280 SIT DVOJE SRC ZA ENO IME Jože Gregorič iz Velenja se dobro leto po presaditvi srca odlično počuti. Stran 16. Babica klati zvezde z neba Celjanka Brigita Kobe je opustila pisanje besedil za glasbenilce in segla v otroško dušo: Stran 15. NINA VAS GLEDA Nova rubrika na strani 32. Lojalnost pred strokovnostjo zamenjava predstojnikov v celjski bolnišnici. Stran 2. MALI ŽUPANI NA CELJSKEM Kdo so predsedniki svetov krajevnih skupnosti na našem območju? Stran 5. Grenak okus metadona »Ne živim, temveč životarim,« pravi 32-letnilc, ki je s heroina prešel na metadon. Tema tedna na strani 10. Foto: grecor katič Vode terjajo denar v Celju so strokovnjaki govorili o novembrskih poplavah in ukrepih za sanacijo. Stran 4. z BUREKOM V JURSKEM PARKU _ Branko Krk - Burek je brezposelni umetnik z bujno domišljijo. Stran 33. 2 DOGODKI NOVI TEDNIK Lojalnost pred strokovnostjo Zamenjave predstojnikov v celjski bolnišnici - Predstojništvo ni več častna funkcija - Managerske kartice za večji nadzor Direktor celjske bolnišnice Samo Fakin, dr. med., ob kon- cu minulega leta ni podaljšal mandata predstojnikoma pri- mariju Vilibaldu Vengustu, dr. med., na oddelku za ortopedijo in športne poškodbe in prima- riju Jožetu Avžnerju, dr. med., na oddelku za splošno in žilno kirurgijo. Željko Radič, dr. med., predstojnik oddelka za rentgenologijo, je od ponovne kandidature (Vstopil sam. Drugim sedemindvajsetim predstojnikom oddelkov in služb je dr. Fakin enoletni mandat potrdil znova. Odločitev direktorja je marsi- koga v bolnišnici in še zlasti zunaj nje presenetila, čeprav se je o morebitnih zamenjavah, in to še bolj množičnih, šušljalo in namigovalo že nekaj mesecev prej. Vsekakor drži, da odločitev ni bila lahka, saj je dr. Samo Fakin z zadnjo besedo čakal skoraj tri mesece in je prekoračil rok, do katerega je po statutu dolžan obvestiti predstojnike, ali jih je ponovno potrdil za to funk- cijo. Odzivi so bili burni zlasti zaradi primarijev Vengusta in Avžnerja, saj sta oba predstoj- niško mesto zasedala več kot četrt stoletja, oba pa na svojem strokovnem področju veljata za veliki avtoriteti. Vendar pa je glede na pojasnila dr. Sama Faki- na očitno, da v celjski bolnišnici visoke strokovnosti ni več mogo- če nujno povezati tudi s pred- stojniško funkcijo. Celjska bolnišnica je trenutno edina v Sloveniji in tudi marsikje zunaj nje, v kateri mandat pred- stojnika traja le eno leto. V skla- du z bolnišničnim statutom na- mreč že od februarja 1997 velja, da so predstojniki oddelkov, ki so tudi delavci s posebnimi pooblastili, lahko na to funkcijo imenovani samo za obdobje enega leta. Enako velja tudi za vse člane poslovodnega kolegija, le direktor in strokovni vodja imata 4-letm mandat, s tem da svet zavoda vsako leto na podla- gi finančnega poročila glasuje o zaupnici direktorju. »V bolnišni- ci ni prišlo do zamenjav, ampak do prenehanja mandata pred- stojnikov,« poudarja dr. Samo Fakin. »Pri ponovnem potrjeva- nju mandatov me je vodilo zlasti to, koliko so tisti, Id so se prijavili na septembrski razpis, lojalni zavodu in njegovi politiki, in koliko so pripravljeni delati tim- sko. Celjska bolnišnica je imela dolga leta visoko izgubo, ki je bila med drugim tudi posledica slabe organiziranosti in preveli- ke samostojnosti posameznih oddelkov. Lani smo kot edini v Sloveniji izdelali strateški raz- vojni program, v teh dneh pa bomo dokončali tudi dokument z naslovom »Standardi izvajanja medicinske stroke v Splošni bol- nišnici Celje«, ki bo postal meha- nizem nadzora tudi za predstoj- nike. S standardi bomo določili, kdaj morajo biti vizite po oddel- kih, kdaj organizacijski sestanki, kakšna mora biti predaja dela in podobno. Prepričan sem, da bo- mo cilje dosegli le s takšnimi ljudmi na najbolj odgovornih mestih na oddelkih, ki so pri- pravljeni in znajo timsko delati.« Že ta teden naj bi v celjski bolnišnici uvedli tudi tako ime- novane managerske kartice. Di- rektor Fakin bo vsak dan pose- bej in enkrat tedensko ocenje- val, ali se predstojniki držijo predpisane standardizacije po- stopW pri izvajanju medicin- ske stroke. JANJA INTIHAR Novi predstojnik oddelka za ortopedijo in športne poškod- be je Marko Kotnik, dr. med., oddelek za splošno in žilno kirurgijo vodi as. mag. Bogdan Fludernik, dr. med., predstoj- nik rentgenološkega oddelka pa je po novem Ivan Pisahec, dr. med. Vsi trije za sedaj opravljajo funkcijo le kot vršil- ci dolžnosti, imenovani p^ so le za šest mesecev. Še letos bodo v bolnišnici ustanovili sa- mostojni oddelek za žilno ki- rurgijo, ki ga bo vodil as.mag. Andrej Šikovec, dr. med. Prvi dlelilveni zdrs županja Tabora ni podpisala sporazuma - Zupani šestih spodnjesavinjskih občin dvakrat tedensko o delitvi premoženja v ponedeljek popoldne naj bi župani novoustanovljenih spodnjesavinjskih občin pod- pisali sporazum o razporedi- tvi in prevzemu kadrov. Ven- dar se je zataknilo v občini Tabor, saj se županja Vida Slakan ne strinja z načinom razporejanja delavcev. V žalski občinski upravi je bilo zaposlenih 43 delavcev, po novem sporazumu pa bo v okr- njeni občini ostalo 27 zaposle- nih, vse druge delavce, ki naj bi bili na novih delovnih mestih od 1. februarja dalje, pa so raz- poredili v občine Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Ta- bor. S tem dogovorom (pred- vsem imeni) so se strinjali žu- pani občin Žalec, Braslovče, Prebold in Polzela, medtem ko županja Tabora Vida Slakan sporazuma ni podpisala. »Mi se nismo odcepili, temveč smo se razdelili, zato so na razpolago vsi delavci v občinski upravi, ne pa, da je žalski župan najprej izbral svojo ekipo, druge pa razdelil ostalim,« pravi Slaka- nova in zatrjuje, da pri sporu ne gre za imena, temveč za način. »V Taboru si pretiranega zapo- slovanja ne bomo mogli privoš- čiti. Glede na to, da že imamo tajnika, moramo biti posebej pozorni pri drugih delavcih, saj potrebujemo strokovne sode- lavce. Vsekakor upam, da bo- mo našli ugodno rešitev. V obči- ni je namreč veliko zanimivega dela, zato bi rada, da bi čimprej dobili ljudi in kadre, kot jih potrebujemo,« pravi Slakanova. Odločeno do konca marca Razen zapleta pri prerazpo- reditvi kadrov so vsi župani zadovoljni z dosedanjimi po- govori in dogovori. »Imela sem občutek, da ne bo problemov,« je še v ponedeljek rekla župa- nja Tabora Vida Slakan, župan Braslovč Dušan Goričar pa pra- vi: »Delitveno bilanco moramo sprejeti do konca marca. Bolje, da se sami dogovorimo, saj nobena stvar, sprejeta mimo naše volje, ne bo dobra.« Tudi župan Vranskega Franc Sušnik meni, da je treba obdržati tem- po pogovorov, župan občine Polzela Ljubo Žnidar pa je pre- pričan, da so korektni dogovori itak v interesu vseh županov. Podobnega mnenja sta tudi žalski župan Lojze Posedel in župan Prebolda Vinko Debe- lak, vsi pa se zavedajo, da jih čakajo še zelo pomembne od- ločitve. Sicer so iz ostanka prihodka skupne žalske občine za vse ob- čine nabavili nove računalnike ter ustrezne programe, ki jih je doslej imela le nekdanja občina. V lasti skupne občine je bilo tudi osem službenih avtomobilov, ki so že ocenjeni, v posameznih občinah pa se bodo odločali za osebni avtomobil ali za denarno nadomestilo. Posamezne točke iz delitvene bilance sprejemajo župani vseh šestih občin, ki se sedaj sestajajo dvakrat teden- sko, da bi čimprej razrešili odpr- ta vprašanja. Za nove občine so pri žalski občini odprti žiro raču- ne, sredstva se nabirajo v loče- nih proračunih, vendarle sta podpisnika vseh računov župan nove občine in žalski župan Loj- ze Posedel. V žalski občinski upravi so pripravili predlog za- časnega financiranja za prve tri mesece, do takrat pa bodo vodili tudi finance. Trenutno se župani dogovar- jajo tudi o statusu knjižnice ozi- roma Zavoda za kulturo. Nel^ teri župani se zavzemajo, da [ knjižnico razdelili, vendarie p župan občine Žalec Lojze Pos( del meni, da je to nesmiselno j da bi knjižnica morala ohrani obstoječi status, vsako let sproti pa bi se dogovorili, koliii knjig bi nabavili v posamezni občinah, kjer obstojajo izpost; ve osrednje matične knjižnic Žalec. Naslednja tema, ki se bodo posvetili župani, je GI Podjetniški center Žalec. V ža skih občinskih službah se zai zemajo, da bi ga ohranili v net krnjeni obliki, saj bi tako la^ pridobivali sredstva na ravni d žave in iz programa Phare. D( končno delitveno bilanco naj 1 izdelali in pripravili do februa ja, zakon pa itak določa, da t že konec marca o delitveni t lanci, če ne bo prej sprejet razsojala arbitraža. ■■■■■■ URŠKA SELIŠNl Brigadir z Medvedjeica Brigadir Alojz Završni poveljnik 3. Operativne; poveljstva Slovenske vojsl ki ima sedež v Celju, je pi slovenski častnik, ki je i ključil enoletno šolanje i ugledni Royal college of d fence studies v Veliki Bri niji, kjer je proučeval pro leme varnosti sveta. Šola namenjena častnikom in vilnim uslužbencem obra: bnega, notranjega in zui njega ministrstva. 46-letni brigadir Završn sicer diplomirani obrambos vec, se je v TO Slovenije za] slil leta 1977. V OŠTO Sevn je bil načelnik za operativ učne zadeve in namestnik I mandanta. Leta 1984 je poJ načelnik za operativno u( zadeve Pokrajinskega štaba Posavje v Brežicah. Leta 1' so ga premestili v PŠ TO 1 lenjske v Novo mesto in po! je odgovoren za priprave izvedbo vseh enot v pokra za bojno delovanje. Med ^ no je na pokrajinski ravni loval kot vodja dežurne el< in poveljeval enotam v eni i večjih bitk v slovenski c mosvojitveni vojni na M vedjeku. Leta 1993 je po namestnik poveljnika 2. TO za Dolenjsko, dve leti tem pa poveljnik 8. Pokra skega poveljstva SV v Ce Za svoje delo je bil večl odlikovan z najvišjimi pri2 nji Slovenske vojske. Brigadir Alojz Završnik. Ko se vrne povelinilc z enoletnega šolanja v tuji- ni se je vrnil poveljnik 3. Operativnega poveljstva Slo- venske vojske brigadir Alojz Završnik. V celjski vojašnici so zato v ponedeljek pripravili slove- snost, na kateri je poveljniške dolžnosti ponovno prevzel od svojega namestnika, brigadir- ja Alojza Šteinerja. Slavnostne primopredaje dolžnosti in boj- ne zastave poveljniku Alojzu Završniku se je udeležil tudi načelnik GŠ SV brigadir Iztok Podbregar. Minulo leto je bilo za Slo- vensko vojsko zelo dinamič- no, saj se je s preoblikovanjem poveljstev in enot Slovenske vojske pričela reorganizacija s ciljem vzpostaviti majhno in učinkovito ter sodobno opremljeno vojsko. Namest- nik poveljnika brigadir Alojz Šteiner, ki je v času odsotnosti poveljnika vodil teritorialno največje poveljstvo v Sloveni- ji, meni, da je bilo opravljeno veliko dela, najobčutljivejši del reorganizacije pa je pote- kal na kadrovskem področju. Poveljnik brigadir Alojz Za- vršnik je povedal, da je izme- njava izkušenj na šolanju v tuji- ni, kjer se je srečal s kolegi iz celega sveta, pokazala, da imajo slovenski vojaki znanje, ki je primerljivo z večino oborože- nih sil v svetu in da bodo znali odgovoriti na vsa dogajanja, ki so pred njimi. TC, Foto: GK Načelnik GŠ SV brigadir Iztok Podbregar je skupaj s poveljnikom 3. Operativnega poveljstva brigadirjem Alojzem Završnikom pregledal zbrane enote. ^^ Odločen referendumski »ne« Le 27,29 odstotka oziroma 426.892 od skupno 1.564.147 volilnih upravičencev se je v nedeljo odpravilo na volišča in se opredelilo do referen- dumskega vprašanja, ali se strinjajo z načinom financi- ranja gradnje trboveljske ter- moelektrarne. Njihov odgo- vor je bil jasen: odločen, kar 78,05-odstoten »ne«. Uradni referendumski re- zultati bodo objavljeni danes, v četrtek, ko se izteče zakon- sko določen rok za ugovore o morebitnih nepravilnostih pri delu volilnih odborov. Rok za pritožbe je namreč tridnevni, Repubhška volilna komisija pa mora pritožbe proučiti v dveh dneh in v primeru, da bi bile ugotovljene nepravilnosti v tolikšni meri, da bi vplivale na rezultat glasovanja, se do- loči nov rok za izvedbo refe- renduma. Državljani, ki so se referen- duma udeležili, so odločno zavrnili predlagan način fi- nanciranja gradnje TET 3, kar pomeni, da državnozborski poslanci 'eno leto ne smejo razpravljati o zakonskem predlogu, da bi gradnjo TET 3 država sofinancirala s 150 mi- lijoni mark proračunskega de- narja ter dala poroštvo za na- jetje posojila v višini 275 mili- jonov mark. S tem načrtovana gradnja TET 3 seveda še ni padla, saj lahko država poišče drugačen način financiranja. Možnosti so torej odprte, kar kaže tudi sestariek predsedni- ka vlade dr. Janeza Drnovška, ki se je z »gospodarskimi« re- sornimi ministri Metodom Dragonjo, Tonetom Ropom in Mitjo Gasparijem sestal takoj po objavi referndumskih re- zultatov. Govorili so o zasav- skih razvojnih alternativah in ugotovili, da obstojajo tri možnosti. Proučiti je treba možnost komercialne gradnje in možnost tuje naložbe v gradnjo TET 3, druga možnost je modernizacija TET 2, tretja in skrajna možnost pa tudi zapiranje rudnikov v Zasavju. I. STAMEJČIČ V celjskem Narodnem do- mu so v petek pred referen- dumsko nedeljo predlagate- lji referenduma pripravili okroglo mizo o razlogih pro- ti gradnji TET 3. Kakšnih 50 udeležencev je prisluhnilo predsedniku SKD Lojzetu Peterletu, poslancu SDS dr. Jožetu Zagožnu, svetovalki poslanske skupine SLS Kar- men Mlinar, dr. Mihi Tomši- ču iz Slovenskega ekološke- ga foruma in Mihi Jazbinš- ku, Zeleni Slovenije. mc »lEMlil.l.lll.lIL.l.r DOGODKI 3 Sporen mandat Zaradi nedopustnega ob- našanja občinskega sveta in župana bo predsedstvo , Občinskega odbora SDS ! Prebold sprožilo postopek na pristojnem sodišču v Ce- lju, so v torek v izjavi za javnost sporočili socialde- mokrati. Po mnenju predstavnikov SDS je namreč v delu Občin- ske volilne komisije Prebold v času volitev občinskih svet- nikov prišlo do številnih na- pak. Na delo komisije, pred- ^vsem zaradi podelitve man- datov, se je v preboldskem občinskem svetu pritožil Marjan Golavšek. ki je zahte- val ponovno štetje glasovnic, saj ga je od mandata občin- skega svetnika ločil samo en glas. Njegovo pritožbo je ob- činski svet na svoji seji zavr- nil. Vendar se je na delo OVK pritožil tudi Andrej Zagožen, predstavnik liste kandidatov SDS - Ljudje za ljudi. Njego- ve pritožbe niso obravnavali, čeprav je bila po mnenju SDS vložena pravilno in pravoča- sno. Ker je od seje občinske- ga sveta minilo že mesec dni, pa še vedno ni uradnega od- govora na pritožbo niti na vprašanje, zakaj pritožba predstavnika liste ni bila obravnavana, so se v pred- sedstvu 00 SDS Prebold od- ločili, da bodo o sporni zade- vi sprožili postopek na celj- skem sodišču. »Pritiižbo Golavžka smo v občinskem, svetu zavrnili, medtem ko pritožba Zagož- na ni prišla v naše roke - verjetno so jo zadržali v KS,« ■ pravi preboldski župan Vin- ko Debelak. »Sicer med voli- tvami s tem nismo imeli opraviti, komisijo pa so itak sami oblikovali. S tem vpra- šanjem se ne bomo ukvarjali, t naj SDS to razreši z OVK in J na sodišču.« US Široka koalicija v prid Celja Na torkovem večernem se- stanku so predsedniki odbo- rov oziroma podružnice SLS, LDS, ZLSD in SKD Celje skle- nili dogovor, da se v prid razvoja in dobrega dela v na- slednjih štirih letih v Mestni občini Celje oblikuje široka koalicija, ki bo tudi županu Bojanu Šrotu (SLS) omogo- čala dobro in uspešno delo. Pogajanja za sestavo koalici- je v Mestni občini Celje so vodili predsedniki odborov oziroma podružnic strank; kot smo že pisali, pa se je župan Bojan Šrot vse od izvolitve zavzemal za to, da bi v Celju kar največ ljudi povezano de- lovalo v prid občine. Zato so bile za sestavo koalicije odpr- te vse opcije; v Celju bi jo lahko sklenili z LDS ali brez nje, vendar bi si glede na 10 v mestni svet izvoljenih svetni- kov iz vrst te stranke usklaje- no delo občinske oblasti brez njih težko predstavljali. Zdaj je torej podoba že bolj jasna; po torkovem dogovoru bo v koaliciji tudi LDS in kot je slišati napovedi v Celju, si bo- do predstavniki obeh vladnih strank prizadevali, da z lobira- njem v državi v mestno obči- no pripeljejo kar največ denar- ja za razvojno usmerjene pro- jekte. Predsedniki odborov in po- družnice SLS, LDS, ZLSD in SKD Celje so se v torek zvečer še dogovorili, da za prvo zase- danje mestnega sveta pripra- vijo predlog sprememb občin- skega statuta, ki je doslej za Mestno občino Celje predvi- deval 2 podžupanski mesti, glede na sestavo koalicije pa bi poslej želeli v Celju imeti 3 podžupane. O imenih je še preuranjeno pisati, saj bo imel tukaj glavno besedo župan Šrot, a znano je, da bi naj po eno podžupansko mesto dobi- la vsaka od partneric, torej LDS, ZLSD in SKD. Odprto pa je še vprašanje sestave komisij in odborov Mestnega sveta Mestne občine Celje, za kate- rega je občinski statut doslej predvideval formulo, po kate- ri so bili v odbore in komisije vključeni po en predstavnik vsake od strank oziroma list izvoljenih v mestni svet. Pred- vidoma naj bi Celje poslej imelo 7-članske odbore in ko- misije, a kljub temu, da pri- padnost članov naj ne bi bila natančno opredeljena, je pri- čakovati, da bodo 4 člani vse- kakor iz svetniških skupin šti- rih koalicijskih partneric. V začetku prihodnjega ted- na se bodo predsedniki odbo- rov in podružnice vseh štirih strank sestali z županom Šro- tom, pogovor pa se bo takrat vrtel okoli konkretnih imen kandidatov za podžupanska mesta. ■■■■■■■M I. STAMEJČIČ PO SVETU Senat o Clintonovi odstavitvi v ameriškem senatu se je začel proces za odstavitev predsednika Clintona. Ob- tožnica ga bremeni dveh kr- šitev: laganja pod prisego in oviranja sodstva v primeru Lewinsky. Da bi predsedni- ka odstavili, morata za to glasovati dve tretjini sena- torjev, kar s številko pomeni 67. Razmerje med republi- kanci in demokrati v senatu pa je 55 proti 45. Poznavalci menijo, da bodo prvi na svo- jo stran težko pridobili 12 Clintonovih nasprotnikov. Proces se je začel z usklaje- vanji, kako naj sam postopek poteka. Srž spora so bile pri- če, ki bi jih republikanci nad- vse radi povabili na proces. Demokrati (pa tudi Bela hiša) so temu ostro nasprotovali. Zato so dosegli kompromis, po katerem se bo med samim procesom odločalo ali so po- samezne zahtevane priče po- trebne ali ne. Njihovo prisot- nost bo morala potrditi na- vadna večina senatorjev, torej 5L Med najbolj želenimi pri- čami je seveda Monica Le- winsky, pa Clintonova tajnica Betty Currie in predsednikov odvetnik in dober prijatelj Vernon Jordan. Nekako so izračunali, da naj bi sam po- stopek odstavitve predsedni- ka, drugi v ameriški zgodovi- ni in prvi po 130 letih, trajal do začetka februarja. Samo glasovanje pa naj bi potekalo med 5. in 12. februarjem. V vlogi porote bo nastopilo vseh 100 senatorjev, vlogo tožilcev pa bo »odigralo« 13 članov odbora za pravosodje pred- stavniškega doma, ki je posto- pek za Clintonovo odstavitev ali bolj znan impeachment, sprejel 19. decembra. Še to: javnomnenjska raziskava, ki jo je ob začetku postopka v senatu naredila tv družba CNN kaže, da je v tem trenut- ku proti predsednikovi odsta- vitvi kar 66 odstotkov Ameri- čanov. Inšpektorji ZN ameriški vohuni? ZDA so dobile novo afero. Vplivna ameriška časopisa Washington Post in Boston Globe sta objavila članke, da naj bi posebna skupina ZN za razorožitev Iraka UNSCOM v Bagdadu vohuni- la za Združene države. Kot pišeta časnika, naj bi se to dogajalo z vedenjem gene- ralnega sekretarja OZN Kofi- ja Annana. Ta je pisanje zanikal in zatr- dil, da nima nobenih doka- zov, da naj bi nekateri inšpek- torji prisluškovali iraškim vo- jaškim in varnostnim orga- nom in tako pridobljene po- datke posredovali ameriškim obveščevalnim službam. Vse obtožbe je odločno zavrnil tu- di vodja Unscoma Richard Butler. Nekdanji šef razoroži- tvene skupine Scott Ritter, ki je avgusta lani odstopil s tega položaja pa je povedal, da je Washington lani prevzel si- stem nadzora nad varnostni- mi zmogljivostmi Iraka. Ta je bil prvotno namenjen razoro- žitveni komisiji, vendar so se ZDA odločile, da je sistem preobčutljiv, da bi ga vodil Unscom. Zadeva se je zgodila z Butlerjevim dovoljenjem. Šlo je za sistem nadzora in prisluškovanja, vzpostavljen februarja 96. Unscom naj bi z njim nadziral akcije iraškega vodstva, inšpektorji pa so si z njim pomagali pri iskanju orožja za množično uničenje. Zbrani podatki naj bi Ameri- čanom pomagali pri decembr- skem bombardiranju Iraka oz. pri sami izvedbi operacije Puščavska lisica. V Beli hiši so vse obtožbe zanikali. V zuna- njem ministrstvu pa pravijo, da bi bilo naivno pričakovati, da ZDA ne bodo uporabile materiala, ki ga je razorožitve- na komisija zbrala v Iraku. Domnevna prisluškovalna afera zagotovo ne bo ostala brez posledic. Vloga Unsco- ma se bo verjetno spremenila (Iračani so itak ves čas trdili, da gre za ameriške vohune) in preoblikovala, verjetno pa jo bo (moral) zapustiti tudi njen vodja Richard Butler. O nezaupnici Evropski komisiji Evropska komisija, izvr- šni organ Evropske unije, se je znašla pod plazom hudih obtožb. Zaradi dvomov o pravilnosti upravljanja s skupnim denarjem petnaj- sterice bo o njeni nezaupni- ci glasoval celo Evropski parlament. Za izglasovanje nezaupnice mora glasovati navadna večina od 626 evropskih poslancev, torej 314, glasove pa morata odda- ti dve tretjini poslancev. Možnost, da bo nezaupnica izglasovana, je majhna. . Kljub temu pa bo na delo komisije padla temna senca in tega se zaveda tudi njen pred- sednik Jacques Santer. Zade- va je še bolj neprijetna, saj komisiji teče zadnje leto nje- nega petletnega mandata, ki je tudi precej pomembno za- radi številnih projektov. To so uvedba evra, pa dogovarjanje o reformah iz Agende 2000, sprememba zaposlovalne po- litike in nenazadnje izvedba najbolj ambicioznega širitve- nega procesa v zgodovini uni- je. Predlog o nezaupnici je vložila skupina socialističnih poslancev, saj parlament tudi prejšnji mesec ni potrdil poro- čila komisije o upravljanju s proračunom za leto 1996. Pa tudi sicer so v zadnjem času na komisijo letele hude obtož- be o domnevnih prevarah pri porabi skupnega denarja, pa o nepravilnih načinih zapo- slovanja novih uslužbencev. Poleg tega pa je komisija od- stavila uradnika, ki je o nepra- vilnostih obvestil Evropski parlament. Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Da bomo ponosni na Slovenijo V Svetovnem slovenskem kongresu so decembra za di- plomske in podiplomske štu- dente iz Slovenije in tujine razpisali nagradni literarni natečaj na temo Kaj bi bilo treba narediti, da bi bili lah- ko resnično ponosni na Slo- venijo? Literarne prispevke bodo zbirali do 31. marca. V SSK so ob razpisu natečaja menili, da se sodeč po poroči- lih mednarodnih ustanov in po odmevih v tujih občilih zdi, da Slovenija v zadnjem času čeda- lje bolj izgublja svoj ugled v svetu. Prav tako tudi doma vse več ljudi čuti, da je v državi na številnih življenjskih področjih nekaj zelo narobe. Z literarnim natečajem bi zato radi dobili kar največ odgovorov na vpra- šanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi bili lahko resnično pono- sni na Slovenijo. Eseje, ki naj bodo napisani v slovenščini, dolgi 5 do 10 tipkanih strani, pričakujejo na sedežu SSK, Cankarjeva 1/IV, Ljubljana do 31. marca, avtorji pa jih morajo poslati v dveh tipkanih izvodih ter rokopis opremiti z geslom ali šifro, ki mora biti istovetna s tisto, ki jo skupaj s podatki o avtorju priložijo v zaprti kuver- ti. Avtor prvonagrajenega ese- ja bo prejel nagrado v višini tisoč ameriških dolarjev, dru- ga nagrada bo 500 in tretja nagrada 100 ameriških dolar- jev, podelili pa bodo še 10 knjižnih nagrad. Nagradni de- narni sklad so s prostovoljni- mi prispevki oblikovali člani SSK, v kongresu pa bodo po- skrbeli, da bodo nagrajena de- la tudi javno objavljena. IS Jubilej socialnih delavcev * Danes popoldne se bo ob 14. uri v hotelu Celeia pričela krajša slovesnost ob 40-letnici delovanja Društva socialnih delavcev Celje. DruStvo je bilo sicer ustanovljeno 27. marca 1958, vendar po besedah dolgoletne predsednice Marije Lamut, lani niso imeli časa za praznovanje. Tudi letošnja proslava bo bolj skromna, čeprav se lahko društvo, ki ima trenutno 130 članov, pohvali z zelo bogato društveno dejavnostjo. Članom namreč vseskozi omogoča dodat- no usposabljanje, pripravlja strokovna predavanja in ekskurzije, enkrat na leto pa jih popelje na izlet v hribe. JI Krajevne skupnosti kot gostitelji V občini Žalec se bodo poslej svetniki vsakič sestali v drugi krajevni skupnosti - gostitelj januarskega zasedanja, ki bo konec meseca, bo KS Ponikva. V vsaki krajevni skupnosti bodo imeli predvidoma pol ure časa za predstavitev problematike ter seznanitev vseh svetnikov z delom KS. Za KS v žalski občini bodo skrbeli tudi trije podžupani, da »se jim ne bi še enkrat zgodila Šempeter ali Galicija«, kakor je povedal žalski župan Lojze Posedel. O podžupanih bodo sklepali na eni prihodnjih sej, verjetno pa bo župan mandate ponudil DeSUS, ZLSD in LDS, člani iz drugih dveh strank, SLS in ZS, ki so podprli kandidaturo sedanjega župana, pa naj bi sestavljali nadzorni odbor. US 1 Študijskih mest za 21.448 mladiii V nakladi 33 tisoč izvodov bo jutri, v petek, izšel razpis za vpis v prve letnike visokošolskega študija za leto 1999/ ( 2000. Razpisni pogoji bodo objavljeni tudi na internetu J {http://www.uni-lj.si/razpis), za bodoče študente pa je I, najpomembnejši datum petek, 5. marec, saj morajo do takrat oddati prvo prijavo na razpis. J V letošnjem razpisu je za bodoče študente na voljo 774 )j mest več kot lansko študijsko leto, skupno torej 21.448 y Študijskih mest. Povečanje števila razpisanih študijskih mest gre zlasti na račun odločitve vlade, da podeli koncesije še j' trem samostojnim visokošolskim zavodom; visoki šoli za Ij podjetništvo v Portorožu, za politehniko v Novi Gorici in za upravljanje in poslovanje v Novem mestu. Konec meseca, predvidoma 30. januarja, bo izšel še razpis za vpis v višje strokovne šole, v teh šolah pa naj bi bilo po 600 študijskih mest za mlade in za odrasle kandidate. IS Prenovljena lekarna v Vojniku '' Celjske lekarne so v ponedeljek odprle še eno od svojih ''prenovljenih lekarn. Tokrat v Vojniku, kjer imajo prostore na Keršovi ulici, tik ob zdravstvenem domu. 1 Prenova je trajala tri mesece, v tem času pa se je lekarniška ^ ejavnost odvijala v enem od prostorov zdravstvenega doma. '•»Zelo smo hvaležni sosedom, ker so nam ponudili zavetje in tri mesece potrpežljivo prenašali hrup in druge težave, ki so pač ^Obvezni del obnovitvenih del,« pravi direktorica Celjskih lekarn ^ ^'hjana Grosek. Lekarna v Vojniku, ki meri 125 kvadratnih .nietrov, je namreč poleg nove opreme in temeljito prenovljenih instalacijo in fasado. Denar za ^oDnovo. ki je stala 30 milijonov tolarjev, so Celjske lekarne ^^gotovile v sodelovanju z ljubljansko veledrogerijo Kemofar- ^aESMBa □ DOGODKI REKLI SO Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »Glede na to, da je Celje verjetno med poplav- no najbolj ogroženimi mesti v Sloveniji in na to, da stroka očitno ve, kaj je potrebno sto- riti za zagotavljanje poplavne varnosti, nas najbolj zanima, kdaj in koliko denarja bo na voljo?« Jože Rajh, župan Občine Laško: »Laščani imamo s po- plavami pogoste in hude iz- kušnje, zato se mi glede na to, da strokovnjaki poznajo ukrepe, zdi najpomembnej- še, kdaj se bodo začela dela. Ureditev marijagraškega ovinka, denimo, bi Laškemu prihranila veliko hudega. Ljudje se preprosto ne more- mo sprijazniti s takšno poča- snostjo.« Jurij Malovrh, župan Ob- čine Šentjur: »Šentjursko Slivniško jezero je dokaz, ka- ko pomembno vlogo je aku- mulacija odigrala za območje nizvodno Voglajne. Območji Štor in Celja bi v primeru, da jezero ne bi bilo pravilno upravljano, še veliko, veliko bolj plavala, kot sta.« Vode terjajo denar Poplavi novembra 1990 in 1998 povzročili za poldrugo milijardo mark škode - Konec meseca v parlament drugi interventni zakon Poplave v Sloveniji so dejs- tvo, ki se mu ne da izogniti. Edino, kar država lahko stori, je čimprejšnji začetek sanaci- je in ureditev vodotokov ter vodnogospodarskih objektov ter s tem dolgoročno zagotav- ljanje poplavne varnosti v Sloveniji. Strokovne osnove so pri- pravljene, za zagotovitev de- narja pa bo potrebna čimprejš- nja politična odločitev. Za zago- tavljanje poplavne varnosti v Sloveniji bi v naslednjih letih morali zagotoviti približno 54 milijard tolarjev, kar je sicer visok znesek, vendar pa v pri- merjavi s škodo, ki jo povzro- čajo poplave, zelo nizek. Stro- kovnjaki pravijo, da bi se »po- kril« že z eno samo preprečeno poplavo velikih razsežnosti. O poplavah v lanskem okto- bru in novembru ter ukrepih, ki bi jih morali v državi čimprej izpeljati za zagotovitev boljše poplavne varnosti, je ministrs- tvo za okolje in prostor v pone- deljek pripravilo delovno sre- čanje v Celju. Udeležili so se ga strokovnjaki slovenskega vod- nega gospodarstva ter nekate- rih visokošolskih ustanov, veči- na članov državnozborskega odbora za infrastrukturo in okolje, ki ga vodi Jakob Pre- sečnik, ter župani poplavno najbolj ogroženih slovenskih občin. Minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar je poudaril, da je za nadaljnjo sa- nacijo poplavne 'škode nujno potreben sprejem drugega in- terventnega zakona, ki ga v ministrstvu pripravljajo in bo šel v proceduro konec meseca. Za nujna dela na takoimenova- nem vodnem delu, državnem cestnem in železniškem omrežju ter pomoč občinam pri sanaciji na lokalni infra- strukturi ter plazovih bo po Gantarjevih besedah potrebnih okoli 6 milijard tolarjev. »Denar bo težko zagotoviti, zagotovo ne bo šlo zgolj s proračunskim denarjem. Menim, da bo po- trebno najetje posojila social- nega fonda Evrope, za kakr- šnega smo se odločili že ob sanaciji potresnega Posočja.« Lanske poplave so povzroči- le za 35 milijard tolarjev škode, samo na vodnogospodarskih objektih in napravah pa znaša nekaj manj kot 8,7 milijarde tolarjev. Od tega odpade naj- večji delež na vodnogospodar- »sko območje Savinje in Sotle, ki je utrpelo preko 3,3 milijarde tolarjev škode. S prvim inter- ventnim zakonom so lani za- gotovili 595 milijonov tolarjev za sanacijo, na Celjsko pa je kljub največjemu deležu škode odpadlo le 77 milijonov tolar- jev. »Denar smo delili glede na pripravljeno dokumentacijo in glede na nujnost in vrsto del, prednost so imela tista z naj- večjim efektom,« komentira delitev denarja direktor Uprave RS za varovanje narave Albin Krapež. Za letos so iz tega sklo- pa še načrtovana dela v vred- nosti 1,7 milijarde tolarjev. : IVANA STAMEJČIČ »Nad vodami v Sloveniji, imamo pa okoli 30 tisoč kilo- metrov vodotokov, bdi 25 lju- di, nad gozdovi, denimo, pa preko 700. Menim, da je sča- soma nujno ustanoviti upra- vo in družbo za vode, vendar to še ne bo prišlo na vrsto letos, saj bi bili epilog tega predloga zagotovo očitki o širjenju državne uprave,« je prepričan minister Gantar. Od blizu 2.500 hektarov po- plavno ogroženih urbanih po- vršin v Sloveniji jih na porečje Savinje odpade več kot petina, kar 560 hektarov, na Voglajno s Hudinjo 40 hektarov, Pako 21, Sotlo 12, Dreto 11 in Dravi- njo 75 hektarov. Eden od naj- pomembnejših kriterijev pri delitvi denarja za investicijsko vzdrževanje in interventne ukrepe, za kar naj bi naslednja leta zagotovili okoli 40 mili- jard tolarjev, bo razmerje med možno škodo in vrednostjo naložbe, prednostni vrstni red pa bo med drugim slonel še na pripravljeni dokumentaciji, sofinanciranju lokalnih skup- nosti in časovnem planu. PO DRŽAVI Afera Zavre LJUBLJANA, 6. januarja (Delo) - Minilo je eno leto odkar sta obveščevalca vo- jaške tajne službe s poseb- nim kombijem zapeljala čež slovensko-hrvaško mejo" Na drugi strani ju je prijela hrvaška policija, vendar jj je čez nekaj dni spustila, kombi pa zaplenila. Še ved- no ni jasno, zakaj se je zgo^ dil incident v Zavrču, zaradi katerega je moral odstopiti obrambni minister Tit Turn- šek, prav tako pa je pc enem letu kombi še vedno > rokah Hrvatov. Vlada o lipicancih LJUBLJANA, 7. januarja (Delo) - Minister za kmetijs- tvo Ciril Smrkolj je na seji vlade zatrdil, da spornega sporazuma med Avstrijo in Italijo o vodenju rejskil knjig za lipicance ni, pa tudi če bi bil, ne bi imel nobeni!; posledic za lipicance v Slo- veniji. Drugače menijo v Društvu prijateljev Lipice kjer so prepričani, da vladj podcenjuje avstrijske apeti- te za vodenje vzrejnih knjig, Koaliciiska kriza LJUBLJANA, 8. januarja (Delo) - Zaradi koalicijske krize, ki traja že tretji me sec, je blokirano kar nekaj zakonskih in kadrovskih re- šitev. Najtrša oreha sta ime- novanje novega oDrambiK- ga ministra in novega gene- ralnega javnega tožilca. Koalicija se mora dogovoriti tudi o štirih novih direktor- jih v državnih uradih in insti- tucijah, neusklajena pa je tu di glede programa lastninje nja državnih bank in zakoni o popravi krivic žrtvam voj- nega nasilja. Spomin na SDZ LJUBLJANA, 11. januarja (Delo) - V liberalni demo kraciji in socialdemokratsk stranki so zaznamovali If obletnico ustanovitve SI venske demokratične zvt ze. Bila je prva pohtična oi ganizacija z izdelanim pro gramom, ki se je jasno raz glasila za politično opozicij' tedanji edini dovoljen stranki, in je dejansko po menila začetek demokratif nega pluralizma pri nas. Za radi raznolikosti članstva j zveza zaradi notranjih nas protij leta 1991 razpadla. Preiskava proti Žagarju LJUBLJANA, 11. januarj (Delo) - Kriminahsti so pr čeli zbirati obvestila o mor( bitnih kaznivih dejanjih, p' vezanih z nezakonitim l^s ninjenjem Smelta po 1. j' nuarju 1993. Nekdanji direl tor Jože Žagar naj bi posk bel, da se je iz zuriškej Smelt Intaga, ki je od lel 1997 v lasti SRD, denar pn takal v zasebni Smelt Inte national. Čeprav so v SRD i nekaj časa opozarjali na fl' pravilnosti, so se za preisK vo odločili šele na podla poročila agencije za revipija- čo<,« reče potem, z dobršno mero ironije v glasu in odpe- ljeva se proti Zdravstvenem domu. Vrata ambulante od- pre na stežaj in prostor izza njih nudi pogled na ambulan- to in sestro, ki vsakega obi- skovalca vpraša za priimek. Pove ga, ona pa mu skozi okence poda vnaprej priprav- ljen dnevni odmerek metado- na, ki je zaradi nekoliko gren- kega okusa zmešan z mali- novcem, mi pove. Popije ga in si grlo poplakne z na pultu stoječo plastenko vode. Mal- ce zagrgra, obrne se in odide. »Metadonski terapiji sem popolnoma prilagodil svoj živ- ljenjski ritem, kar me stane svobode, saj ne morem oditi nikamor za več kot en dan,« pravi. Prihodnji dan gre spet po metadon. ki ga, razen za sobo- to in nedeljo ali začasno, če o tem posebej zaprosi pri mini- strstvu za zdravstvo za nekaj dlje, ni mogoče dobiti vnaprej. V bližnjem lokalu naročiva čaj. on ponavadi pije črnega, in zgodba se prične zapletati že na začetku. Z uničevanja... »Prvič sem heroin poskusil pri dvaindvajsetih, pred dobri- mi desetimi leti,« pravi. Po kon- čani poklicni šoli je odslužil vojaški rok in postal rezervni oficir. Potem se je zaposlil v žalskem Feralitu; najprej kot oblikovalec kovin. »Počutil sem se kot človek, ki mu ves čas govorijo, naj dela stood- stotno, da bo sploh lahko obdr- žal delo,« pravi in omeni razo- čaranje, ki ga je doživel, ko so ga premestili na nižje delovno mesto. »To so storili z razlago, da je samo začasno, za mesec dni, ampak bilo je skoraj za celo leto,« pravi. »Vse skupaj me je zelo prizadelo, delo je bilo podcenjeno in tudi sam sem se tako počutil. Ker nisem videl nobenega izhoda, sem si najprej nekajkrat vbrizgal he- roin, potem pa ni bilo več dol- go, ko se je začelo zares. Vse težje sem delal, tudi srednje šole, za katero sem imel oprav- ljenih že veliko izpitov, nisem mogel dokončati. Očital sem si in vedno bolj bežal pred občut- kom negotovosti, ki sem se ga ves čas bal. Po devetih mesecih sem zaprosil za bolniško in šel v Vojnik. Tam sem dobil meta- don, po tistem, ko sem prišel ven, pa sem si ga želel sam, saj sem vedel, da mi nič drugega ne more več pomagati. In ko se je pokazala možnost za inva- lidsko upokojitev, naše podjet- je je bilo tik pred propadom, sem izkoristil luknjo in to storil, saj bi drugače ostal na cesti in brez vsega,« pripoveduje o živ- ljenjski točki, na kateri se je znašel takrat. Brez službe, pri starših, bolan, zamorjen in od- visen. ...do vzdrževanja Glede na svoj odvisniški staž oziroma čas, ko je začel jemati heroin, je eden najsta- rejših celjskih narkomanov, ugotovim. »Še živečih,« me posmehljivo dopolni in na kratko primerja celjsko nar- komansko sceno pred deseti- mi leti, ko je v njej aktivno sodeloval tudi sam, in danes. Pravi, da je razlika ogromna. »Danes je sistem popolnoma drugačen in dosti težje se živi, kot se je takrat. Absolutno lažje je priti do droge, veliko težje pa je priti do denarja. Razen tega je bilo takrat mo- goče pričakovati zaščito in podporo različnih institucij, ki je danes ni več. Danes se, razen na metadon in na kak- šnega psihiatra, ne moreš za- nesti več na nikogar,« je pre- pričan. Iz vsega, kar govori, je mo- goče sklepati o nadpovprečni inteligenci in razgledanosti. Tehnika, gospodarstvo, politi- ka, psihologija, vojska... vse to so področja, ki mu ponujajo ogromno snovi za razmišlja- nje, ki jo vse svoje življenje tudi dobro izkorišča. In ko mi, zara- di časov, ko je služil vojsko in postal tudi rezervni oficir, ki je še vedno vključen v Zvezo ofi- cirjev Slovenije, razlaga, kak- šna napaka je vaja Nata v Slo- veniji in koliko denarja vsak dan obrnejo politične stranke ali agencije za plačilni promet ter kaj bi morali storiti, da nas ne bi država tako izkoriščala, mu povem, da že davno ne gojim nobenih socioloških ilu- zij v zvezi s tem, da se bo kaj spremenilo. Vsaj med govorje- njem za šankom ne. In niti ne v sistemu. Edino mesto, na kate- rem lahko začneš kar koli spre- minjati, si vselej samo ti sam... Teoretično se strinja. Zato načr- tuje, da se bo čez leto dni meta- dona popolnoma očistil. »Lažje bi storil, če bi dobil svoje stano- vanje in službo,« govori, čeprav globoko v sebi dobro ve, da je vrstni red v resnici ravno obra- ten. Najprej se bo moral očisti- ti, potem poiskati stanovanje in službo. Res je sicer tudi potem težko, mogoče še težje, ko se z življenjskimi težavami začneš soočati trezen, ampak... pona- vadi je to edina možnost. Ali vsaj osnovni pogoj za normal- no življenje, ki si ga večina ljudi, kot je on, kljub vsemu š^ vedno želi zaživeti. Danes manj ... »Odpor imam do vsega, brez volje do življenja sem, živim enolično življenje klasič- nega narkomana ali, kar je na nek način še huje, odvisnika od metadona. Temu ne mo- rem reči niti življenje, saj je le golo vzdrževanje organizma; v pričakovanju opoldneva, ko lahko spijem svojo dozico me- tadona, da lahko potem spet gledam televizijo in čakam na- slednjega dne...« pravi. »Zavedam se, da nimam nad svojim življenjem nobe- ne kontrole več; za nameček so mi pred dvema letoma ugotovili hepatitis C, ki bi ga bilo potrebno ozdraviti oziro- ma stanje vsaj izboljšati, am- pak zato bi moral popolnoma spremeniti način življenja. Zdravila, ki hepatitis zdravijo sedaj, niso združljiva z meta- donom, zato jih ne morem jemati. Čez tri mesece bo na naše tržišče prišlo novo zdra- vilo in do tistega bom upravi- čen,« pripoveduje naprej. Vprašam ga. ali si želi nekoč spet postati čist. in on pritrdi. Vprašam ga za razlog, ki ga bo pri tem vodil, pa pravi, da ga ne vidi. »Edino, kar počnem sedaj, je, da počasi umiram. In vsaj. umreti poizkušam pokončno,« se skuša prepričati. »Kako boš potem ozdravel?« ga sprašu- jem. zakaj, navsezadnje, če ni- maš nobenega konkretnega razloga?« »Ker sem na metado- nu že toliko časa. da nima name skoraj več nobenega učinka. Ne blaži mi bolečin, čutim enako kot bi, če ga ne bi jemal; prav tako zaznavam trpljenje, zavr- nitve in bolečine, kot če bi bil čist,« pravi in dodaja, da potre- buješ, če si navlečen toliko časa. kot je on, vedno večjo dozo, da te še zadene. »Ampak zakaj potem metadon sploh še jem- lješ?« me zanima kljub temu, da je odgovor popolnoma jasen. »Ob tej odvisnosti je fizična od- visnost dosti hujša kot psihična. Tresavica, znojenje in vse osta- lo, kar bi čutil, če bi bilo moje telo nekaj časa brez metadona, so tisto, česar me je tako prekle- to strah. Če bi dva dni ostal brez. bi se zvijal od bolečin in najbolj strah me je tistega, kar bi se lahko zgodilo potem.« Nato se spet potolaži, da je od poletja zmanjšal dozo za polovico; s šestih miligramov na dan je prešel na tri, kar je, glede na to, da nekateri dobiva- jo tudi po dvanajst miligramov vsak dan, pravzaprav res zelo malo. Vendar še vedno preveč. ...in jutri vec Dan po tem, ko sva govori- la, ga v ambulanti zdravstve- nega doma čaka urinski test Če bi v njem našli sledov^ heroina, bi mu takoj povečali dozo metadona, pove in doda, da je to najboljša možnost z^ tiste, ki si želijo dobivati ve( metadona, kot imajo predpj. sanega. »Zato je najboljši na- čin, s katerim je mogoče ohra- niti nadzor, predpisana večja doza metadona, ki ublaži po. trebo po iskanju in jemanju heroina,« pravi. »Tako nas danes v Celju vsaj sedemdeset takšnih, ki smo navlečeni na račun države in nam torej m potrebno droge iskati drugje. To, antipsihotiki, socialne službe, ki zame v desetih letili niso mogle najti stanovanja, jaz, ki sem se želel osamosvo- jiti in sem iskal delo, pa ga koi invalid prve kategorije za ve( kot štiri ure ne morem najti, način, na kakršnega te potem, ko se znajdeš v krogu zasvoje- nosti. obravnava in sprejema družba, vse to je pravi institu- cij ski genocid. Vendar ga, ra- zen tistih, ki ga občutimo na lastni koži, nihče ne opazi, ne nadzoruje in zato niti ne po- skuša spremeniti. Le zakaj, navsezadnje, bi se trudili - za- radi nas. nekaj tisoč sloven- skih narkomanov, ki smo tako ali tako izmeček družbe?« se sprašuje. In doda, da tudi zato ne išče več razlogov, zaradi katerih bi se poskušal izvleči *■ Življenje gre tako ali tako ved no naprej in po svoje je celo vesel, ker ga zmore (in mora) živeti počasi. Od poldneva do poldneva. Od metadona dč metadona... NINA M. SEDLAS I Metadonska ambulanta v Celju deluje od leta 1995, šte- vilo odvisnikov, ki prihajajo vanjo po metadon, pa niha med štirideset in petdeset, saj jih je, pravi dr. Aleš Blaznik, splošni zdravnik in eden od članov medicinske ekipe, ki se ukvarjajo z metadonsko te- rapijo, nekaj odšlo na zdrav- ljenje v komuno. Ob splo- šnem zdravniku, ki skrbi za nabavo metadona, v tej ambu- lanti delujejo še socialna de- lavka ter psihiater in psiho- log, ambulanta pa je, razen v soboto in nedeljo, odprta med dvanajsto in trinajsto uro. Na kozarčku v metadonski ambulanti celjskega zdravstvene- ga doma. Pred vrati odvisnike redno čakajo lokalni prekupče- valci, ki skušajo odkupiti vsako kapljico, ki je odveč. Najbolj- še posle sklepajo ob petkih. KOMENTIRAMO V imenu države Metadon je le nekoliko blažji nadomestek za pravo drogo, ki na organizem delu- je podobno kot heroin, dejs- tvo pa je, da je metadon v bistvu samo nadomestek he- roina. O tem, koliko je dober ali slab, bi bilo vsekakor mogoče razpravljati; dejstvo pa je, da je metadonska terapija edina »uradna« terapija v Sloveniji, ki jo financira država; čeprav metadon, kot poudarja tudi dr. Blaznik, ni namenjen zdravljenju odvisnosti, temveč je lahko le priprava na to, da se bo odvisnik začel nekoč mo- goče vendarle odločil za zdrav- ljenje... Obenem je s strani dr- žave podprt zato, ker zmanj- šuje kriminaliteto, ena njego- vih (redkih) dobrih strani pa je tudi, da ga odvisniki uživa- jo v tekoči obliki, s čemer se izognejo igli in dodatnim po- sledicam, ki jih takšen način jemanja droge prinaša. O tem pa, koliko odvisnikov, ki so s trde droge prešli v metadon- sko terapijo, podatki niso zna- ni; zdravniki se ob tovrstnih vprašanjih le nasmehnejo, v celjskih narkomanskih krogih pa vedo le za eno dekle, ki je s heroina prešla na metadon, potem pa se ji je uspelo ozdra- viti v terapevtski skupnosti. Večina ostalih životari od danes do jutri, zavest o tem, da jih v ambulanti zdravstve- nega doma vsak dan čaka kozarček droge, pa jih prav gotovo še dodatno vzpodbuja v njihovi pasivnosti, saj se jim navsezadnje ni potrebno več potruditi niti toliko, da bi s priskrbeli mamilo. Ob tem prinaša metadonski terapija še mnogo drugih odpi tih vprašanj; prehod vanjo na mreč ne rešuje socialnih ali za poslitvenih stisk, v katerih st odvisniki znajdejo, s pomočjt metadona ni mogoče vzpostm Ijati boljših socialnih stikov ii odvisniki, vključeni v metada sko terapijo, ponavadi ostani v družbenih krogih, ki so poznali od prej - to pa so dn4 narkomani (in predvsem prt prodajalci) ter ostala področja samega obrobja družbe in žii Ijenja, smer, v katero človek odpelje odvisnost. In v takšnen stanju imajo ti ljudje prav gotc vo zelo malo možnosti, da t ozdraveli. Metadon ima sam po set bolj malo pozitivnih lastnosti prva je ta, da ga odvisnil zaužijejo v obliki tekočini druga (in za državo najpc membnejša) pa je zmanjšan kriminaliteta, saj odvisnikoi droge, ki jo dobivajo pod okr Ijem slovenskega zdravsta, p^ tem seveda ni več potrebn iskati drugje. Če pa si želi] količino metadona (povpra na količina je okoli 12 miligrt mov na dan), ki jo dobivajc povečati, je postopek pn prost. Prejšnji dan vzamej kakšno drugo mamilo, gred na urinski test, ki pokaže pf sotnost opiatov in zdravni jim, da bi se izognili dodatnt mu jemanju drugih mami- poveča količino predpisane^ metadona. Preprosto, ne? NINA M. SEDLA mc mimiii.i.iii.iii.i.i.J REPORTAŽA 11 Cico v Ljubljani Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je Zvonko Čoh, ki izvira iz Rogaške Slatine - Soavtor prvega slovenskega risanega celovečernega filma Šušljalo se je že nekaj ča- sa, nato mu je nekdo na prednovoletni zabavi ome- nil, da je med letošnjimi Pre- šernovimi nagrajenci. Zvon- ko Čoh bo prejel nagrado Prešernovega sklada za prvi slovenski risani celovečerni film, skupaj s soavtorjem Milanom Eričem. Film »Socializacija bika?«, ki traja uro in dvajset minut, je sestavljen iz nekaj deset tisočih risb (za eno sekundo filma je potrebnih 24 risb). Akademska slikarja Čoh in Erič, nekdanja sošolca z li- kovne akademije, sta si raz- delila junake, pri scenariju pa je sodeloval tudi pokojni no- vinar Ivo Štandekar, ubit v Sarajevu. Zgodba o bratih ge- netikih, ki se ukvarjata z iska- njem spbjine za pospešeno evolucijo, je že prejela prvo nagrado portoroškega film- skega festivala. Džemaraci in Krvavi zob z Zvonkom Čohom sva se srečala v Ljubljani, kjer živi že četrt stoletja. Oba nagrajenca, Čoh in Erič sta Štajerca, prvi z močnimi koreninami v Rogaš- ki Slatini, drugi v Mariboru. V prestolnici so slabi pozna- valci naših krajev, sva se hitro strinjala. Ko jim omeniš Ro- gaško Slatino, eni govorijo o Radenski, drugi o Donatu. »To je že boljše,« pravi Čoh v zna- čilnem slatinskem narečju. Umetnik je kljub dolgoletne- mu bivanju med Ljubljančani ohranil domačo govorico, ta- ko čisto, kot da ne bi nikoli odšel v belo mesto. Pa je od- šel, takoj po osnovni šoli. »Rad se vračam dol. Na tisto pokrajino sem zelo navezan,, imel sem lepo otroštvo.« Med najlepšimi spomini je spomin na klapico »džemaraci«. Na štiri prijatelje, na Džera, Matja- ža, Rada in Cica, ki so se tako poimenovali po začetnicah svojih imen. Bili so navdušeni bralci stripov Mikija Mustra, Zvitorepca, Panorame, Alana Forda... Tako so kot vojščaki osvajali kakšen hrib v okolici Rogaške Slatine ter ga krstili po svoje, na primer za Krvavi zob. Zvonka Čoha kličejo Cico, saj je kot dojenček tiste, ki so ga pestovali rad vlekel za la- se. Med odraščanjem je bil navdušeni smučarski skaka- lec ter je poletel celo 33 me- trov daleč. Ko je v Slatini za- padlo nekaj centimetrov sne- ga, je že začel delati skakalni- ce, spomladi pa je zbiral zad- nje krpe. »Ko sem si nekoč zlomil nogo, me je veselje do skakanja minilo.« Od malega je rad risal. Ko so imeli doma v Ratanski vasi obisk, je za goste ustvarjal risbice. Pozneje je iz starih nemških leksikonov, najde- nih na podstrešju, prerisoval stroje, živali, narodne noše in podobno. »Moja usoda je bila zgodaj določena. Toda, če bi se rodil znova, bi poskusil še kaj drugega.« Zelo ga zanima glasba. Njegov oče ga je učil igrati klavir in trobento, ven- dar ga je bolj premamil likov- ni svet. Oživljene risbe Odločil se je za srednjo šo- lo za oblikovanje v Ljubljani. »To šolo sem imel zelo rad, bila mi je pisana na kožo.« Veliko se je naučil na risar- skem in slikarskem področju ter spoznal dobre prijatelje, ki se še videvajo. Zapriseženi Štajerec je tisti čas uporabljal knjižno slovenščino in celo ljubljanščino, saj bi ga sošolci sicer zafrkavali. Na likovni akademiji, kjer je bilo veliko Štajercev, pa se je za vekomaj vrnil k domači govorici. Na akademiji je spoznal različnosti v risanju in slikars- tvu ter svetovno likovno sce- no. »Prej se marsikdo slepi, da veliko ve. Nato od vsakega profesorja sprejmeš nekaj drugega. S tem, ko spoznavaš različne govorice, spoznavaš sebe. Zoriš.« Po diplomi na akademiji za likovno umet- nost je nadaljeval s podiplom- skim študijem na slikarski specialki. Korenine Čohovega zani- manja za risani film segajo v 3. letnik akademije, ko je pri- šel bivši študent Tone Rački povprašat, koga zanima ta medij. Javilo se je nekaj štu- dentov, bolj za šalo kot za- res. Med spoznavanjem so oživljene risbe Čoha navdu- šile. Čoh in Erič sta v času specialke narisala prvi skup- ni film, ki je nastajal ponoči. To je bil film Poskušaj migati 2-krat, ki je prejel nagrado Zlata ptica ter nagrado za najsmešnejši film festivala v Stuttgartu. Doslej je ustvarjal v treh risanih filmih. Za film Poljubi me, mehka radirka, ki ga je narisal sam, je prejel na celj- skem filmskem festivalu na- grado Metod Badjura, na za- grebškem mednarodnem fe- stivalu nagrado za najboljši debitantski film ter nagrado na festivalu v italijanskem Trevisu. Od risanega filma pri nas ni mogoče živeti, zato je začel ilustrirati za različne knjižne založbe, od DZS do Mladin- ske knjige, za Cicibana in dru- ge revije. Sodeloval je pri risa- nju televizijskih spotov za Pe- trol, za Drogine čaje s Primo- žem Peterko, pri televizijski špici oddaj Videogodba ter Res je, ki jo vodi Miša Molk ter pri videokaseti Maček Mu- ri. Zadnja leta ne slika, čeprav se v likovni javnosti radi spo- minjajo njegovih abstraktnih slik velikega formata. Časa, ko je uporabljal katran, moko in črnilo. Vinograd v Negonju Zvonko Čoh, ki je star 42 let, živi ves čas kot svobodni umetnik. »Občutek, da razpolagam s svojim časom, mi veliko po- meni.« Med svobodnjaki ima vsak različno zgodbo, neka- teri bi radi v službo. »Jaz zaenkrat ne bi zamenjal,« pravi. Četudi se mora držati rokov, ki jih praviloma ne zamuja. Novembra je ustvar- jal televizijske spote za Cetis in Drogo ter ilustracije za Ci- ciban in Pil. Nato se je lotil branja Tete Magde, dela Svetlane Makarovič, ki ga bo ilustriral. Z Milanom Eri- čem pa že razmišljata o no- vem, četrturnem risanem fil- mu. ' Prosti čas? Rad gre v kino, brenka na kitaro, odhaja na izlete. Njegova velika strast so še vedno bele poljane, zato je med pogovorom omenil konec januarja, ko si bo pri- voščil teden dni smučanja. Zatem bosta odšla z Eričem v Cankarjev dom, na slovesno podelitev Prešernovih na- grad. Zelo rad je v naravi. To lju- bezen ima še posebej po oče- tu, zbiralcu kaktusov, ki jih ima nekaj tisoč. Očetu rad po- maga pri delu v vinogradu v Negonju pri Rogaški Slatini. Tam ima oče, velik ljubitelj živali, pri gorci veliko mačk. V Rogaško Slatino rada prihaja tudi Zvonkova osemletna hči Laura. Spet govoriva o otrocih, o njihovem likovnem svetu. Zvonko Čoh je kritičen do na- meravanega omejevanja šol- skega likovnega pouka. Meni, da ga je že sedaj premalo. »Tudi v računalniški eri boš moral biti likovno izobra- žen,« je prepričan. BRANE JERANKO Zvonko Čoh. V Rogaški Slatini ga od malega kličejo Cico. ^ MOJEGA^>KNA I Za razgledanost je treba trpet! Ne vem. kako je z Vami, ampak mene je vsake toliko časa sram, da si že od šolskih let nisem temeljiteje ogledala nobene stalne zbirke celjskih muzejev. In sem bila čisto preč od sramu, ko sem bila sredi Ljubljane vprašana, kakšna da je Slovenska zo- bozdravstvena zbirka v Ce- lju. Ne, ne vem. kje je... Ne, ne vem. kakšna je... Ne. ne vem, kdaj je odprta... Sramoto je sprva omilila ugotovitev, da noben od mo- jih celjskih znancev prav tako nima pojma, o čem jih sprašu- jem. Po daljšem vrtanju me je potolažilo dejstvo, da zbirka še ni javnosti na ogled, ker zanjo še urejajo prostore. Am- pak potem me je pa vseeno zagrabila sveta jeza! Kako hudiča, da nimam pojma o celjskih muzejskih us- tanovah. a? Kako daje edino, kar poznam, pa še to po zaslu- gi svojih otrok, otroški muzej Hermanov brlog? A sem zakr- nela in otopela ali pa je še kaj drugega na delu? In sem se. naivnica. v soboto popoldan odpravila pred vrata obeh celjskih muzejev. Pokrajinski muzej, ki je mimogrede drugi najstarejši slovenski muzej, je bil po poplavi zaprt. Ampak tudi sicer ob sobotah popold- ne ne deluje. In ob nedeljah popoldne tudi ne. Celjski mu- zej novejše zgodovine, za kate- rega sem resda slišala, da pri- pravlja zanimive novosti za letos, ob sobotah popoldne ne deluje. Ob nedeljah popoldne tudi ne. Enako velja za otroški muzej. In enako 'velja za Peli- kanovo fotografsko zbirko. In če se ne bo zgodil kakšen ču- dež, sem prepričana, da bo to veljalo tudi za novo Slovensko zobozdravstveno zbirko. Tak tako! Ali si vzameš čas med tednom (ko ga nimaš) ali pa za konec tedna zgodaj vstaneš (kar ne maraš)... ali pa še naprej živiš v nevednosti o celjskih muzejskih zakladih. In jih seveda tudi nikoli ne vključiš med lepote, kijih mo- rajo za vikend obiskovalci Ce- lja pod nujno^ videti. Ob tej razsvetlitvi sem se končno spomnila, da smo tudi pre- krasen rojstni dan moje hčere v Hermanovem brlogu začeli ob nesramno zgodnji sobotni uri in da je bil praznični dan do kosila zato že končan. Am- pak takrat smo se zabavali in tudi možganom ni nihče za- meril. če so še malo dremali. Da bi pa ob takih urah razgle- dovala bogastva preteklosti? Hm. hm... Pa ne bo šlo drugače kot z budilko na sveto soboto ali še svetejšo nedeljo. Za kulturo, za razgledanost in za širok pogled na svet je treba trpet, kajne? Bom potrpela, da ne bom še enkrat doživela tistega grozljivega občutka sramu. Ampak skoraj zagotovo se mi bo potem zgodilo, da bodo kakšni moji Ljubljančani ne- kega lepega nedeljskega po- poldneva na topliško dolgoča- snem sprehodu po Celju rekli: »Ti, kje pa je tisti muzej, a veš, ko si pravila, da ima celo modistkino delavnico?« In bom potem spet napol osra- močena izdavila: »Tule, am- pak je takorekoč samo za šol- ske ekskurzije. Zdajle, ko je medela<, nedela...« In ne bodo mogli verjet. Ker so v Ljubljani muzeji ob nede- ljah popoldne ne le odprti, ampak imajo mnogi takrat celo prost vstop in posebne nedeljske prireditve. Si lahko predstavljate, a? P.S.: A zakaj so me spraše- vali o muzeju, ki ga še ni? Ker v eni krasni knjigi o muzejih že obstaja. V resnici je pa menda še v depojih... Hudobni grašcak je oživel Člani Kulturno-umetniškega društva Loče so pred dnevi v domačem kraju uprizorili mladinsko igrico Hudobni graščak. Po nekajletnem zatišju je tako v Ločah ponovno začela z delom tamkajšnja dramska skupina, ki je v preteklosti z gledališkimi predstavami, največkrat s komedijami, nasmejala in razveselila že na desetine sokrajanov ter prebivalcev drugih bližnjih krajev. V Hudobnem graščaku so se predstavili domači igralci: Srečko Firšt v vlogi Pavlihe, Tone Korošec je upodobil hudobnega graščaka, Milan Guček je posodil obraz Tožiradu, Jure Marguč je bil Žlica, Veronika Jančič pa je uprizorila Liziko. Igro je režiral Emil Zupane, kot šepetalka pa je pomagala pri izvedbi Urška Kračun. b. P. ft^-14. januar 1999 N^C Piše: PIKA KUKERL 12 NASI KRAJI IN UUDJE NOVI TEDNIK Z veseljem do življenja Konjiškemu društvu upokojencev ne zmanjka dela in zamisli »Smo ljudje, ki še premore- mo veselje do življenja, ljube- zen do soljudi in poštenost. Imamo še dovolj poguma, da sami rešujemo svoje proble- me. In verjamemo, da je treba pozabiti na to, kar je slabo ter se zavzemati za dobre, lepe plati življenja. Imamo čas za vse, kar smo nekdaj želeli de- lati, pa nismo utegnili,« pravi Ida Tepej, ko predstavlja Društvo upokojencev v Slo- venskih Konjicah. CL^ .....■ ■ ■ - ^ ^ ■ ■................. .........: : ■...... Člani društva se srečujejo pri različnih dejavnosti. So pohod- niki, čeprav ne silijo na visoke gore. So športniki, saj šahirajo, balinajo ali streljajo in to ne kozlov, dodaja v šali Tepejeva. Za šport skrbi Franjo Tič, nek- danji ravnatelj Osnovne šole Ob Dravinji. Večkrat se podajo tudi na kakšen izlet. Lani so bili na Primorskem, Gorenjskem, v Vačah in Beli Krajini. Udeležili so se slovenskega shoda upo- kojencev v Celju in zaokrožili proti Slomu, k sosedom. Da potujejo po Sloveniji z odprti- mi očmi, skrbi Jože Kokot, nekdanji učitelj matematike, ki sedaj izletnike »poučuje« zgo- dovino in zemljepis Slovenije. Konjiški upokojenci imajo tri pevske zbore: ženskega, moš- kega in mešanega. Vodita jih Adela Pečovnik in Vlado Ku- kovič, pojejo pa na raznih pri- reditvah. Tudi na slovenskem radiu so nastopili v oddaji Priz- ma optimizma. Tako ohranjajo svojo dobro voljo, svoj optimi- zem. Tudi izobražujejo se in poslušajo razna predavanja. Pravkar vabijo v goste misijo- narja Janka Slabeta, ki je pe- tindvajset let preživel v ple- menski skupnosti na Madaga- skarju. O tem je napisal tudi knjigo, ki jo bo predstavil. »Radi smo veseli. Ob raznih priložnostih se zberemo, da se zavrtimo in zapojemo. Dva godca nam godeta. Vlado Ku- kovič in Jože Adamič. Zabav- no besedilo pa prispeva Vida Bezenšek,« pravi Ida Tepej in dodaja: »Vsega tega ne bi bilo, če ne bi imeli res skrbne, mar- ljive in prijazne predsednice doktorice Marte Šlibar, ki je tudi dober gospodar prosto- rov, kjer se shajamo. Letos smo obnovili notranjost do- ma. Naložba je znašala 1.400.000 tolarjev. Imamo sre- čo, da nam pri tem pomaga župan Janez Jazbec, saj če ne bi bili dobili denarja iz občin-, ske vreče, tudi z obnovo ne bi bilo nič. Imamo pa še neko srečo. To je gospa Temnik s svojim prizadevnim in spo- sobnim soprogom. Z vsemi močmi se trudita, da pričara prijetno okolje in vzdušje v domu upokojencev.« Člani društva upokojencev delujejo v mnogih družbenih dejavnostih. Dejavni so tudi v stranki DeSUS. Volilo jo je prib- ližno tristo volivcev. Dovolj, da so dobili svojega svetnika v konjiški občinski svet. b. p Življenje med rožami Zlatoporočenca Ebner iz Dolenje vasi življenje največkrat ni postlano z" rožicami. Za Leopolda in Terezijo Ebner iz Dolenje vasi v občini Prebold pa to ne drži, saj sta večino svojega časa preživela med rožami. Gojenje rož in raznih drugih sadik je namreč njun poklic, ki ga opravljata že ves čas skupnega življenja, to pa je celih petdeset let. Leopold Ebner se je rodil leta 1928 na kmetiji v Taboru kot edini sin, saj je oče zelo zgodaj umrl. Z materjo sta sama gospodarila na kmetiji. Terezija se je rodila skoraj natančno leto pozneje v Mi- klavžu pri Taboru, že pri de- setih letih je izgubila starše in svoje otroštvo potem preživ- ljala pri kmečki družini Le- skovšek. Zakonsko zvezo sta sklenila še rosno mlada na Gomil- skem, potem pa živela na mali kmetiji, kjer je bilo premalo dohodkov za preživljanje, za- to se je Leopold ukvarjal s pleskarstvom, Terezija pa je medtem skrbela za družino, ki se je povečala za štiri hčerke - Herto, Ivico, Mileno in Dani- co. Ker pa je bila hišna tradicija vzgoja vrtnarskih sadik, se je Leopold odločil za šolanje na vrtnarski šoli v Medlogu. To je bil pomemben mejnik v življe- nju mladih zakoncev. Začela sta graditi nov dom v Dolenji vasi, ob njem pa rastlinjak, ki je prerasel v sodobn6 vrtnari- jo. Koliko ljubezni in skrbi po- trebujejo cvetlice in druge nežne sadike, da se razvijejo iz semena v bujno rastlino! Njun poklic je zahteval veliko dela, veliko potrpljenja in odrekanja, toda, ker se imata rada in sta držala skupaj tei znala drug z drugim in ostali mi potrpeti, sta vse preizkuš- nje uspešno prestala. Polna ljubezni in razumevanja sta bila tudi do svojih štirih hčera, še posebno zadovoljna pa sta, da nadaljujejo družinsko po- klicno tradicijo. Jesen svojega življenja pre- življata zlatoporočenca v mi- ru in sreči, veselita se obiskov svojih hčera, vnukov in prav- nukov, ki so se jima tudi ob njunem zlatem jubileju pri družili z mnogimi lepimi že- ljami. Obred zlate poroke je v Žal- cu v spominski sobi Rista Savi- na opravil načelnik upravne enote Žalec Marjan Žohar, v domači župnijski cerkvi v Pre- boldu pa župnik Franc Serec T. TAVČA Novo križišče v Pirešici Po večletnih prizadevanjih Krajevne skupnosti in krajanov Galicije so delavci Cestnega podjetja Celje pred časom pričeli z rekonstrukcijo križišča v Veliki Pirešici na cesti Arja vas-Velenje. Sredstva za to zelo pomembno investicijo sta zagotovili država in Občina Žalec. T. TAVČAR Najbolj si Želijo novo šolo V krajevni skupnosti Ponik- va v žalski občini so lani asfal- tirali tri odseke krajevnih cest v skupni dolžini nekaj več kot 1 kilometer, obnovili 120 let staro šolo, obnovili črpališče na Ponikvi in notranjost za- družnega doma in asfaltirali parkirišče pri mrliški veži. Tudi za letos imajo obširen program del. »Prednostna na- loga je izgradnja vodovoda Podkraj-Steblovnik, kjer bo vo- do dobilo kar 80 gospodinjstev. Ena tretjina sredstev je že zbra- nih. Porabniki so že prispevali po tisoč mark tolarske proti- vrednosti, tako da bomo kma- lu pričeli z delom. Seveda pa bo potrebno zgraditi tudi rezer- voarje in črpališča. Asfaltirali bomo tudi odsek ceste Vodo- steč-Ponikva v dolžini 1,5 kilo- metra in še nekatere druge jav- ne poti. Najbolj pa si želimo, da bi letos pričeli z gradnjo nove osnovne šole na Ponikvi,« je povedal predsednik sveta KS Ivan Jelen. T. TAVČAR Upanje V hudi bolezni v prostorih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Celje bo jutri, 15. januarja, ob 17. uri predavala dr. Met- ka Klevišar, ki bo spregovo- rila o pomenu upanja v času hude bolezni. Predavanje bo organiziralo društvo Hospic iz Ljubljane. K.L. PLANINSKI KOTIČEK Danes planinski večer Planinsko društvo Celje pripravlja nocoj ob 18. uri, v spodnji stranski dvorani Narodnega'doma v Celju, vsakolet- ni planinski večer. Prikazali bodo številne barvne diapozitive, ki so nastali na lanskih društvenih izletih. Vljudno vas vabijo, da se jim pridružite! Pohod na Smrekovec Planinsko društvo Grmada Celje pripravlja v soboto, 16. januarja, ob 6.30 pohod na Smrekovec. Iz Mozirja se bodo peš ali z gondolo podali do Mozirske koče, se povzpeli na Boskovec, kjer je razgledni stolp na Savinjsko-Kamniške Alpe in se čez Kal vrnili nazaj do Mozir- ske koče. Prijave sprejemajo na sedežu društva v Celjski koči ali po telefonu 774-115. Letna skupščina Planinsko društvo Železničar Celje sklicuje jutri, v petek, ob 18. uri redno letno skupščino, ki bo v bivšem Pionirskem domu, v Kosovelovi ulici. Ob 20. uri bodo večer nadaljevali s planinskim plesom. M. MAROT Šest desetletij med pevci Zofka Kveder je v vojniš- kem cerkvenem zboru pri- čela peti kot 14-letno delcle, od takrat pa je minilo do- brih šest desetletij. Vsa ta leta Zofkin glas od- meva v cerkvi sv. Jerneja v Vojniku, s svojim petjem pa je na pot pospremila mnogo krš- čencev, novomašnikov in po- ročenih parov, pa tudi mnogo faranov na zadnji poti. S svo- jim prelepim sopranom je mnogim polepšala dan, saj njen glas vsakemu seže do srca. Še posebej hvaležni so ji mlajši pevci, saj jim vsak petek ali soboto na pevskih vajah vliva vztrajnost in veselje do petja. V minulih šestdesetih letih se je nabralo kar lepo število ur in tednov, preživetih na vajah, prav toliko nedelj pa gospa Zofka ni manjkala na svojem mestu na cerkvenem koru. Zato ji vsi prijatelji želijc da bi kljub 74 letom še dolg' ostala med njimi s svojim vt selim nasmehom, z glasom ii pesmijo, ki je vsem neštete krat polepšala dan ali kone tedna. Zofka Kveder Šl.2.-14.|«ittar1999 \Mimm NASI KRAJI IN UUDJE 13 Bodo trgovci študirali v Celju? Celje ima velike možnosti za pridobitev programa Višje strokovne šole za potrebe trgovinske dejavnosti Vprašanje, ali se bodo di- plomanti, ki bodo zaključili šolanje na Višji strokovni šoli za potrebe trgovine, imenovali višji komercialist ali prodajni inženir, povzro- ča največ preglavic leto dni pred uvedbo prve takšne šo- le v Sloveniji. Med mesti, v katerih bi lahko ta šola v prihodnjem šolskem letu za- čela delovati, je tudi Celje oziroma Srednje trgovska šola v Celju, v kateri so že pripravili program in pred- metnike. m*^-,!-::,,..sM ,,. • tt: o tem, kje bo prva višja strokovna šola v Sloveniji, ki naj bi pokrivala potrebe po srednjem menedžmentu, se na ministrstvu za šolstvo in šport še niso izjasnili. Kot je povedala ravnateljica Srednje trgovske šole Celje Maja Krajnc, so na njihovi šoli tako prostorsko kot tudi kadrov- sko popolnoma usposobljeni za uvedbo tovrstnega višjega strokovnega izobraževanja. Izobraževanje na višji stro- kovni šoli za trgovino bo tra- jalo dve leti in bo izrazito praktično usmerjeno, saj naj bi bilo kar 40 odstotkov šola- nja organiziranega v trgov- skih podjetjih, 60 odstotkov pa naj bi zajemalo teoretična predavanja in vaje. Predmet- nik je sestavljen iz 14 predme- tov (7 v prvem in 7 v drugem letniku), v višješolski pro- gram pa se bo lahko vpisal, kdor je z zaključnim izpitom ali maturo končal štiri ali pet- letni srednješolski program oziroma kdor je opravil izpit za poslovodjo ali zaključil tri- letno poklicno trgovsko šolo in ima tri leta delovnih izku- šenj ter opravljen preizkus iz znanja splošnoizobraževal- nih predmetov, ki je določen za poklicno maturo ali za- ključni izpit v srednjem stro- kovnem izobraževanju. V vodstvu šole so se z biv- šim županom Celja Jožetom Zimškom že dogovorili o lo- kaciji bodoče šole, ki naj bi dobila mesto v prostorih nek- danje Komunale na Maribor- ski ulici v Celju. »Naša šola se že skoraj dve leti intenzivno pripravlja na to, da bi Celje dobilo Višjo strokovno šolo za potrebe trgovine. Zato smo se pričeli bolj povezovati s trgovskimi organizacijami v Celju, gospodarsko zbornico v Celju in Ljubljani ter zdru- ženjem za trgovino, centrom za poklicno izobraževanje ter ministrstvom za šolstvo in šport, kjer izražajo veliko podporo za to, da bi ta šola začela delovati prav v Celju,« je povedala Maja Krajnc. Da bi to lahko uresničili, šola potrebujejo podporo Mestne občine Celje ter pred- stavnikov podjetništva in tr- govine. Kot so povedali med četrtkovo novinarsko konfe- renco, tudi slednji ustanovi- tev te šole podpirajo, s šolo pa so že podpisali tudi pismo o nameri za podporo višji strokovni šoli za trgovinsko dejavnost, ki naj bi zaživela v šolskem letu 2000-200L mmammmm n.-m. sedlar Priljubljena učiteljica iz Šaleške doline časopis Naš čas iz Velenja že vrsto let išče in najde osebnost leta na območju občin Šmartno ob Paki, Šo- štanj in Mestne občine Vele- nje. Nekajkrat je bil v njiho- vi anketi najuspešnejši ve- lenjski župan Srečko Meh, predlani patronažna medi- cinska sestra Majda Verd- nik-Drev, za leto 1998 pa so občani izbrali učiteljico An- ko Verdnik-Jazbec iz Vele- nja. Že vrsto let marljivo dela na svojem področju, poučuje glasbeni pouk in vodi otroški ter mladinski pevski zbor. Od študentskih let uspešno vodi Mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja, ki se je izkazal na številnih domačih in tujih na- stopih. Aprila letos ga bo že devetič predstavila na držav- nem tekmovanju Naša pe- sem v Mariboru. Vodi tudi cerkveni pevski zbor cerkve sv. Mihaela v Šoštanju, v kate- rem poje 80 pevcev, od tega tudi otroški in mladinski zbor. Štiriintridesetletna uči- teljica glasbe pa je tudi v veli- ko pomoč možu Francu, us- pešnemu podjetniku trgov- sko gostinske stroke. Anka Verdnik-Jazbec se je rodila kot peto dekle v druži- ni Verdnikovih v Šoštanju, sedaj pa je mati štirih otrok, 13-letne Urše, 9-letne Polo- ne, 8-letnega Gašperja ter 4- letnega Matevža. Še eno vrli- no ji lahko pripišemo. Leto dni je že pokroviteljica šola- nja 18-letne zambijske sred- nješolke Judith Habeba v srednji šoli v Zambiji. Dekle izhaja iz družine, kjer imajo štirinajst otrok. Za pokrovi- teljstvo se je učiteljica odloči- la v sodelovanju s patrom Mihom Drevenškom, ki de- luje v Zambiji in sodeluje s Slovenijo. JOŽE MIKLAVC Anka Verdnik-Jazbec, naj-osebnost leta 1998 v Šaleški dolini, z najmlajšim sinom Matev- žem. Srečanje nadarjenih literatov Letošnje srečanje, namenjeno mladim literatom Celja, ki ga vsako leto pripravljajo na OŠ Frana Roša v Celju, se bo pričelo v sredo, 27. januarja, ob 9. uri, namenjeno pa bo 50. obletnici smrti Otona Župančiča. Na srečanju bodo sodelovali učenci četrtih in petih razre- dov iz celjskih osnovnih šol, vodili pa ga bosta Milka Conradi in Nada Jelovšek. Udeleženci se bodo najprej spomnili Otona Župančiča, sledila bo predstavitev najboljših del mladih literatov, nato pa delavnica, v kateri bodo opravljali stilne vaje ter ustvarjali uganke in pesmi ter pripravili zbirko. Sledilo bo srečanje s pesnikom in kratek kulturni program ter ogled razstave izdelkov iz lanskoletne zbirke, avtorji treh najboljših del pa bodo prejeli nagrade. N.-M. S. Osvajalci Diiaulagirija v Laškem v Kulturnem centru Laš- ko bo danes, v četrtek, 14. januarja, prva javna predsta- vitev slovenske alpinistične odprave, ki je lani spomladi osvojila himalajski osemti- sočak Dhaulagiri. Odprava si zaprvo predstavitev svoje- ga dosežka ni izbrala Laške- ga po naključju. Pot na Hi- malajo je namreč znatno fi- nančno podprla Pivovarna Laško. O poti na 8167 metrov visok Dhaulagiri, ki se je pričela 12. aprila lani na brniškem leta- lišču, bodo ob pomoči diapo- zitivov in video posnetkov govorili vodja 15-članske od- prave Tone Škarja ter Miha Marenče, Tomaž Jakofčič, Ta- dej Golob in Viki Grošelj, ki so prvi stopili na vrh gore. Pred- stavili se bodo tudi drugi člani odprave - zdravnik Damjan Meško, Gregor Kresal, Rafael Vodišek, ki je bil pred dvajse- timi leti mladinski vodnik Pla- ninskega društva Laško, Du- šan Polenik, Davo Karničar, Janko Meglič, Gregor Lačen, Andrej Markovič, Peter Mež- nar in Blaž Stres. Srečanje z našimi vrhunski- mi alpinisti se bo pričelo ob 17.30. JI V spomin na Pohorsici bataljon Ob 56. obletnici zadnje bitke legendarnega Pohorskega ba- taljona je Planinsko društvo Zreče v začetku januarja orga- niziralo 21. spominski pohod, ki se ga je letos udeležilo okrog 600 planincev. Vreme je ^ilo planincem v glavnem naklonjeno, le pot od Rogle do Peska je bila precej poledenela. Cilj pohoda je bil letos v Kotu, na zaključku v kinodvorani v Zrečah pa je udeležence sprejel ansambel Zreških 6. Pet planincev, ki se je pohoda udeležilo že dvajsetič, je prejelo posebno plaketo in nagrado Urriorja Zreče. Edini, ki ima za sabo vseh 21 poho- dov, je Jože Čede, predsednik Planinskega društva Dramlje, posebna pohvala pa gre tudi glavnemu organizatorju poho- da Marjanu Grossmanu, pred- sedniku Planinskega društva Zreče. Letos se je pohoda udeležilo tudi 30 vojakov iz celjske voja- šnice, pohodnikom pa so se pridružili tudi trije predstavniki borcev iz občine Slovenska Bi- strica, ki vsako leto pripravi pri Treh žebljih spominsko slove- snost. Žal jim tudi letos ni uspe- lo združiti obeh prireditev. . MILAN GOMBAČ Pozorni do starejših Območno združenje ZB NOV Žalec združuje 14 krajevnih organizacij v Savinjski dolini. Ob zaključku leta so obiskali 84- letnega Ivana Potočnika iz Zavrha, ki je tudi predsednik KO ZB NOV Galicija. Potočnik je bil prvi predsednik OF v Zavrhu, ki se je organizirala leta 1943. Zaradi svoje protiokupatorske dejav- nosti je bil zaprt v Starem piskru v Celju, od koder so ga osvobodili partizani 15. decembra 1944. T TAVČAR Ivana Potočnika (na sredini) sta obiskala Janko Cvikl - predsednik OZ ZB NOE Žalec, ki mu izroča darilo, ter tajnik KO ZB NOV Galicija. Pustne delavnice za otroke Od ponedeljka, 18. januarja, pa vse do pusta, 16. februar- ja, bodo v prostorih Medobčinske zveze prijateljev mladi- ne organizirane pustne delavnice. V delavnicah se bodo otroci učili izdelovati pustne maske, beneške maske iz bele gline, klobuke, očala in kostume, učili pa se bodo tudi slikati in peči pustne krofe. Delavnice bodo organizirane vsak dan od 14.00 do 15.30, cena sodelovanja na delavnici pa je 2000 tolarjev. N.-M. S. i»t.2..l4.ian«ar1999 N^C 14 NAŠI KRAJI IN UUDJE imnmml V vrsti za iisirelilev Na Planini so za zlato poroko plesali do zore - Tik pred slavjem se je ženi povrnil vid Tonček Vodišek je bil na ruski fronti v vrsti za ustreli- tev, pred dnevi pa sta z ženo Marijo slavila zlato poroko. V okolici Planine pri Sevnici, kjer živita, smo se z njima pogovarjali o lepem in hu- dem, kar spremlja vsako živ- ljenje. rrTT ^^ ,' -, „ "k Pri Vodiškovih je bilo v izo- bilju obojega. Ko sta se leta 1949 poročila, sta imela mla- doporočenca za seboj težke življenjske preizkušnje. Da- našnji zlatoporočenec je dve leti hiral na ruski fronti. Ko je bil star 18 let, so prišli ponj nacisti ter ga vtaknili v nemš- ko uniformo. Bilo je leto 1942, ko je bil najprej na izpopolnje- vanju na Češkem, nato pa dol- go med najhujšimi vojnimi strahotami. »Lahko bi napisal knjigo,« pravi zlatoporočenec. Med hudo rusko zimo je bilo minus 40 stopinj Celzija, zato so vojakom odpadala ozebla ušesa, nosovi, prsti... Zemlja je bila trda kot kamen, morali so kopati majhne grobove. Preden so mrtve sotrpine stla- čili v zemljo, so jim morali z lopatami odsekati noge. Ko je prišel Tonček Vodišek v Belorusiji v sovjetsko ujet- ništvo, je bilo še huje kot na fronti. Skupina rdečearmejcev je ubijala ujetnike vseprek in tudi njega so postavili v vrsto za ustrelitev. Ustrelili bi ga, če se ne bi v usodnem trenutku pojavili višji častniki, ki so morijo ustavili. Iz vrste smrti sta ostala živa dva, današnji zlatoporočenec in Drametov Nac iz sosednje vasi. Mladi Tonček se je vrnil iz ujetništva na dan mrtvih, do- bro leto po končani vojni. »Za vse to trpljenje ni dobil nobe- ne odškodnine. Oba zakonca se preživljata le z eno samo kmečko pokojnino,« se čudijo njuni najbližji. Tudi zlatopo- ročenki Mariji ni bilo z rožica- mi postlano. Na lipo, kjer so praznovali zlato poroko, se je poročila iz Marijine vasi pri Jurkloštru. Prvega moža ji je že po nekaj mesecih vzela kap. Marija in Tonček Vodišek, ki se je priženil iz Slatine pri Dobju, sta si obljubila večno zvestobo leta 1949. Na ženina se je jugoslovanska vojska spomnila kmalu po ohceti ter je bil devet mesecev spet v uniformi, na »dosluženju«. Oblasti seveda ni zanimalo, koliko dela ga je čakalo doma, niti pekel, ki ga je pretrpel. Toda po vsaki nevihti posije sonce. Na kmetiji mladoporo- čencev so najprej živeli v za- silni, s slamo kriti leseni hiši, ki je med vojno pogorela. Ko se je Tonček vrnil, sta se z Marijo povsem posvetila kme- tovanju. Kmalu sta začela z gradnjo novega doma, kamor sta se vselila leta 1953. Polnočni valček Minevala so leta, v skupnih desetletjih so se vrstili radost- ni dogodki. Veselila sta se no- vega doma, rojstev otrok in vnukov. »Zdaj sva najsrečnej- ša, ko pridejo k nama najini trije vnučki,« je poudarila zla- toporočenka. Najstarejša vnu- ka Franci in Tonči sta že zapo- slena v domačem Tajfunu, Marinka je študentka agrono- mije. Vnuki so posebej razveselili babico in dedka za zlato poro- ko. Veliko družinsko slavje so potiho pripravljali teden dni. Prišel je dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Vesela druž- ba, v kflteri so bili vnuki, otro- ka, sorodniki, sosedi in prija- telji, je zlata Marijo in Tončka pozdravila pred vrati doma z bogatim šopkom in čestitka- mi. Nato so sedli k mizi, ki se je šibila od dobrot ter se vese- lili do pol pete ure zjutraj. S Praprotna so povabili Ka- jončovega Karlija, ki je razte- goval meh harmonike. Peli so, plesali, poslušali šale, sodelo- vali v šaljivih igrah. Po starih običajih so se zabavali s »pou- šter-tancem«, z metloplesom, igro s klobuki, prepevanjem z orehi v ustih in podobnim. Opolnoči sta zaplesala slav- nostni valček zlatoporočenca, ki sta potem rezala torto. Proti jutru so bili tako židane volje, da so zaplesali še na prostem, pred hišo. Pred peto uro zjutraj so se morali zaradi živine za nekaj časa posloviti. Dopoldan so z veseljem nadaljevali v priča- kovanju radijskih čestitk iz Celja. Zlatoporočenca sta bila odlične volje vse do jutra ter še vnaprej. Rada delata Pravi kozjanski korenini sta zlatoporočenca s Planine, za-, res. Njun sin Tone, ki je v Tajfu- nu varilec, odhaja na delo,. onadva z veseljem poskrbita za' živino. V toplih mesecih oprav- ljata različna dela na polju, ko pa je sila, priskočita na pomoč še hči Marija z možem Franci- jem Poljancem in otroci. Hči živi na veliki kmetiji v bližnjih Visočah. »Tudi sosedi so zelo dobri,« smo slišali pohvale. Njun delavnik je od pol pe- tih zjutraj, ko začneta s poslu- šanjem celjskega radia, dan pa zaključita po televizijskem dnevniku. »Z zdravjem nisva najbolj zadovoljna,« sta poto- žila. On ima težave s kolki, ona bolečine v nogah. Zaradi sive mrene je imela hude teža- ve z vidom, po decembrski operaciji na drugem očesu pa prebira Novi tednik brez očal. Zlatoporočenca imata namreč celjski časopis pri hiši že od samega začetka. Povrnjeni vid ter velika lju- bezen vseh, ki ju obkrožajo, sta bili najlepši zlatoporočni darili. Če so bila njuna mlada leta težka, je njuno tretje živ- ljenjsko obdobje lepo. BRANE JERANKO Po velikem slavju na Planini. Srečali smo se z zlatoporočencema, njunima otrokoma in zetom. DESKANJE PO SPLETU Vroči robot Potepanje po Svetovnem spletu je zanimiva reč, ni kaj. Toda že ob prvem srečanju z njim se deskar sooči z vpraša- nji: »Kje je sploh kaj?«, »Kako pridem do tistih podatkov?«, »Kam se naj napotim?«. Vča- sih se zgodi, da, iščoč podat- ke na Internetu, porabimo več časa, kot če bi jih iskali na klasičen način. Človek se začne spraševati, kaj mu bo tehnologija, ki mu povzroča več dela, kot če bi isto nalogo opravljal brez nje. Zato so si na Internetu omi- slili iskalnike, takoimenovane »Search engines«. To so ogrom- ni seznami z naslovi in opisi spletnih strani, ki deskarju olajšajo iskanje. Brez njih bi bil ves silni internet komajda upo- raben. Tako pa med iskanjem želenih informacij najprej obiščemo iskalnik, kjer v oken- ce odtipkamo ključne besede iskane informacije, ta pa nam vrne seznam naslovov, ki po njegovi elektronski logiki naj- bolj ustrezajo vpisani zahtevi. Iskanje je običajno možno tudi po temah, ki jih vsak iskalnik sicer predstavi na svoj način, večina pa se nekako omeji na kakšnih deset do petnajst glav- nih tem, med katere se največ- krat uvrstijo šport, izobraževa- nje, zabava, računalništvo, po- slovne informacije in še marsi- kaj drugega. Poleg tega jih do- sti ponuja še vrsto drugih stori- tev, od brezplačnih poštnih predalov in prostora na diskih, do svetovalnih in informacij- skih servisov ter virtualnih tr- govin. Vendar se tokrat ne bo- mo ukvarjali s strukturo iskal- nikov. Raje bomo pogledali, katerim bi kazalo zaupati, če- prav je tovrstna odločitev pred- vsem stvar osebnega okusa. Z iskalniki je namreč prib- ližno tako kot z avtomobili. Vsi delujejo po enakem nače- lu, pa vendar se med sabo razlikujejo v nešteto podrob- nostih. In toliko kot je okusov, toliko je tudi različnih znamk in modelov avtomobilov. V Svetovnem' spletu obstaja na stotine in stotine iskalnikov, in vsak izmed njih ima kakšno lastnost, zaradi katere se dolo- čenemu številu deskarjev zdi najboljši iskalnik na svetu. In, jasno, nekateri so bolj popu- larni od drugih. Najbolj razvpit je gotovo Ya- hoo! (http://www.ya- hoo.com/), ki je po oceni ne- katerih strokovnih časopisov zmagal v kategoriji najboljšega iskalnika za lansko leto. O njem bomo govorili prihod- njič, saj si že zaradi svoje po- pularnosti zasluži poseben za- pis. Moj osebni favorit pa je HotBot (http://www.hot- bot.com/), iskalnik, ki ga je na splet postavilo podjetje Wired Digital. Ime v prostem prevodu pomeni Vroči robot in že na prvi pogled deluje zelo tren- dovsko, vroče, čeprav je iskal- nik sam še veliko več kot to. Iskalni del je zelo dober in tudi precej točen, vmesnik pa je intuitiven in uporabniško pri- jazen. Toda podobne lastnosti ima vsaj nekaj deset iskalni- kov. Kaj ga torej po mojem mnenju ločuje od ostalih por- talov, kot se iskalnikom zdaj reče po novem? Najprej, HotBot se obnaša in deluje kot elektronski časopis, čeprav to ni. Hočem reči, da se med iskanjem informacij po njegovih direktorijih počutite, kot da bi brali časopis. Nena- vadno? Morda, vendar tudi ze- lo prijetno. To je lastnost, ki jo pri drugih iskalnikih rahlo po- grešam. Tu pa človek dobi ob- čutek, da je pri ustvarjanju za- snove tega Kkalnika nekdo re- snično mislil nanj in ne na računalnik. Nastavljanje iskalnih para- metrov je otročje lahko, kar je še posebej važno, kadar potre- bujemo kakšno informacijo, ki je z običajnim iskanjem ne bi mogli najti, za posebne iskalne nastavitve pa nimamo časa. HotBot ima osnovne opcije urejene že na prvi strani, kar skrajša iskalni čas, pa tudi ne- kaj živcev nam prihrani. HotBot ima seveda tudi vrsto časopisov v elektronski obliki, izmed katerih velja omeniti iz- vrstna Wired Magazine in Web- monkey. Slednji je namenjen izključno izdelovalcem splet- nih strani, tako začetnikom kot strokovnjakom. Ob prebiranju elektronske inačice Wired ma- gazina pa človeka itak popade želja, da bi se naročil še na originalno, »pravo« verzijo. In design? Ja, to je pa že stvar okusa. Morda komu kričeča, fluorescentno zelena barva vmesnika ne bo ravno pogodu. Svetujem mu, da na začetku malce potrpi. Stavim, da mu bo hitro prirasla k srcu. VASJA OCVIRK vasja@eurocom.si Na afriških vršacih Znani celjski fotograf in al- pinist Franci Horvat, ki je osvojil že številne vrhove v Evropi, Južni Ameriki in v Himalaji, se te dni odpravlja na nove podvige v Afriko. V petek, 22. januarja, bo skupaj s prijateljem alpinistom Binetom Javernikom, s kate- rim sta osvojila že mnoge vr- hove, odletel na črno celino. Naskočila bosta najvišji vrh Kenije, 5199 m visoko Mt. Kenyjo. Nato se nameravata povzpeti na najvišji vrh Tanza- nije Kilimanjaro (5895m), ki je obenem najvišji vrh celine. Obiskala bosta nekaj narodnih parkov, na severu Kenije pa bi rada spoznala življenje zani- mivega plemena Turkana. Vr- nila se bosta predvidoma 15. februarja. TC Zimsko izobraževanje Kmetijska svetovalna služba Žalec nadaljuje s predavanji za kmetovalce. 20. januarja bosta o gnojenju in varstvu kmetijskih rastlin na vodovarstvenem območju predavali Ema Pavlič in Vlasta Knapič. 27. januarja bo o pridelovanju sladkorne pese predaval Ciril Tinko, o obnovi stavbnih členov - fasadne odprtine v lesu, kamnu in ometu ali štuku bo 3. februarja predavala Živa Deu, 10. februarja bo Igor Škerbot pojasnje- val, zakaj kolobarimo tudi v vrtnarstvu, 17. februarja bo Peter Pšakar predaval o gradnji hlevov za rejo govedi, 24. februarja Igor Škerbot o zgodnejši zelenjavi na domačem vrtu. o gradnji hlevov za prašiče bo 10. marca govoril Peter Pšaker, o varstvu jablanovih nasadov pa 17. marca Milan Žolnir. O ekološkem pridelovanju krme na travinju bo 24. marca predavala Tatjana Pevec, 3. marca pa bodo hmeljar- sko delavnico pripravili strokovnjaki Inštituta za hmeljars- tvo in pivovarstvo. Vsa predavanja, razen prvega, ki se bo pričelo ob 9. uri, se bodo pričel«! ob 10. uri v mali dvorani Hmezada v Žalcu. T TAVČAR N^C Št.2.-I4.iaiiuar 1999 REPORTAŽA 15 Babica iciati zvezde z neba Celjanka Brigita Kobe je opustila pisanje besedil za glasbenike in seglo v otroško dušo v šestnajstih Tetih Je napisala približno 200 besedil za slovenske pevce in ansamble. Delala je za mnoga znana imena. Naročniki so ji največkrat postregli z glasbo, predlagali temo in nestrpno čakali na izvirno besedilo. Vsak si je želel kaj posebnega, kaj drugačnega, kaj pri- vlačnega... Nauči se melodijo, sedi, piši! Želeli so, da piše o mami, a zmo^a je le eno pesem. Hoteli so, naj piše o očetu. Ni šlo več kot dvakrat. Ljubezenskim motivom je bila večkrat kos. Potem so jo leta pisanja po naročilu pričela utesnjevati. Kot tekstopiska je bila uspešna in je prejela več nagrad. Zadnja leta je pisala tudi za otroke, ki so njene pesmi izvajali na otroških festivalih. Pri otrocih je črpala energijo, razveseljevali so jo in poživljali, ker so izvirni, polni domislic, tako neposredni in iskreni. Neiskrenosti, je prepričana Brigita Kobe, se naučijo šele pozneje, ko zapustijo svet otroštva. Pisanje besedil za odrasle je obesila na klin in se posvetila ustvarjanju za otroke. Bila je že babica. Njena vnukinja se je pesmi naučila, jih zrecitira- la v vrtcu in kajpak jo je vzgojiteljica povprašala. od kod jih jemlje. »Moja babica jih piše,« je odgovorila deklica. Za male in velike Brigita Kobe ni načrtovala izi- da knjige, ko je pisala, ampak je verze prenašala na papir bolj za svojo dušo. Družinski člani, pri- jatelji in znanci so jo kljub temu spodbujali z vprašanji, kdaj jih bo objavila. In res so konec lan- skega leta izšle Cigutke, ilustri- rana zbirka pesmic za najmlajše. Avtorici je priskočila na pomoč njej najljubša ilustratorka, hči Jerneja. Pesmi so uglasbili in ob knjigi sta izšli glasbena kaseta in zgoščenka. Otroci so jih dobro sprejeli. Tudi malčki v plenicah ob njih napnejo ušesa in se prič- nejo nerodno pozibavati. Hkrati s Cigutkami je Kobetova pisala šaljivo obarvane zgodbe iz ob- čutljivega obdobja najstništva, o Sandiju, starem dvanajst let in pol, o njegovih prigodah doma, v šoli in na dvorišču. Zgodbe o odraščanju pod naslovom Mule je predstavila isti dan kot pesmi za najmlajše, obe knjigi pa na- menila otrokom za praznike. Ci- gutke je posvetila vnukinji. Mul- ca pa vsem, ki verjamejo, da se svet vrti okoli njih, ki še verjame- jo, da klatijo zvezde z neba, tistim, ki so morali prehitro odrasti in vsem, brez katerih ne bi bilo teh zgodb. »Govorijo o večni temi - odraščanju, ki nena- doma spremeni otrokov značaj in ga včasih naredi trmastega, uporniškega, zajedljivega, za- dirčnega, vase zaprtega... Vsak je drugačen, krivi pa so hormo- ni,« pravi avtorica, ki se živo spominja svojih mozoljastih let in zoprnega občutka, da se ji bodo noge med hojo zavozlale. Strašno! Ko bi ji kdo takrat pove- dal, da je to posledica hitre rasti, bi lažje potrpela. Zakaj je kar naprej dokazovala, da je odra- sla, samostojna, zakaj se je bila prisiljena postavljati odraslim po robu? »Mule, ki ga opisujem, živi v družim, v kateri si vzamejo čas za pogovor, prisluhnejo drug drugemu, predvsem pa se imajo radi. Vse to potrebuje otrok, da se bo lahko razvil*? človeka, ki bo nekoč znal ljubezen prenaša- ti na svoje otroke in druge ljudi. Prav to je eno izmed pomem- bnejših sporočil knjige,« pravi Brigita, ki je na začetku poklicne poti štiri leta poučevala nemšči- no v osnovni šoli. Tega obdobja se še danes z veseljem spominja. Sanjeobaleiu Umetnost ji je bila vedno bli- zu. Bila je še osnovnošolka, ko si je želela dobiti ploščo Čajkov- skega, klavirski koncert v B-mo- lu, Op.l. Z mamo sta jo šli iskat v Ljubljano, našli sta jo in v svoji sobi jo je poslušala ure in ure in medtem jokala. Hotela je postati igralka, a so jo starši odvrnili. Druga ljubezen je bila balet. Ko bo velika, bo balerina. Gledala je baletne predstave, plesala, kjer se je dalo. Največ na domačem travniku. Baletne prihodnosti žal starši niso blagoslovili in pridna punčka je šla v gimnazijo študirat jezike. Ure nemščine je pri zasebnem učitelju obiskova- la že od malega in doma urejala lastne slovarčke. Postala je jezi- koslovka, ki danes veliko da na natančnost in preglednost, ure- jenost po predalčkih. Klasični balet je še vedno njena ljubezen, od gledališča se je v mislih poslo- vila že pred leti. Zaradi izkušnje na odrskih deskah je uvidela, da igranje morda le ni za njeno življenjsko srečo. Ob družini, prevajanju, igranju na klavir in pisanju je čisto zadovoljna. Zase pravi, da je zelo zaposlena žen- ska. Dolgega časa ne pozna. De- la kot prevajalka za nemški in anglešld jezik - in s prevodi se vselej mudi. V prostem času pi- še. »Rada opazujem življenje in kadar ijie preleti misel, močna kot valovanje skozi možgane, jo moram zapisati. Zato imam pri sebi nepogrešljive lističe in pisa- lo,« je dejala. Tudi takrat, ko kolesari, se mora velikokrat us- taviti in zabeležiti misel ali idejo. Včasih ponoči prižge luč in piše. Doma jo spodbujajo in razume- jo, za kar jim je hvaležna. Ve, da jo pogrešajo, kadar njene misli odplavajo, ko zaživi čisto v svo- jem svetu in pozabi na vse. Tam ni prostora za nikogar. Glasba, slikanje in pisanje so pomemben del družinskega živ- ljenja Kobetovih. Brigita, ki je veliko besedil napisala za narod- njake, uživa v povsem drugačni glasbi, najbolj v iskrenem glas- benem ustvarjanju. Navdušena je nad Adijem Smolarjem - pred- vsem nad njegovimi besedili - in nad s čustvi nabito cigansko glasbo. Rada ima sončnice. Sončna vedra ženska, ki deluje navzven silno samozavestno, še vedno raje piše kot govori. »Ne sprašujte me,« pravi, »zakaj sem izbrala pisno besedo. Beseda je izbrala mene.« KSENUA LEKIČ Foto: GREGOR KATIČ Iz Chicaga nazaj v Likovni salon Nevenka Šivovec o strokovnem izpopolnjevanju v ZDA Kustodinja Likovnega sa- lona Celje Nevenka Šivavec se je decembra lani vrnila s strokovnega izpopolnjeva- nja v Chicagu in New Yorku. Leta 1997 se je prijavila na razpis organizacije Arts- Link, ki je privatna in druž- bena partnerska fondacija in jo financira kar nekaj družb. ArtsLink podpira neprofit- ne ameriške umetniške orga- nizacije in institucije, da go- stijo umetnike in umetniške manegerje iz centralne in vzhodne Evrope in na ta na- čin spodbuja individualno in institucionalno sodelovanje med umetniki in umetniškimi organizacijami. O koristnem izobraževanju za svoje na- daljnje kreativno delo v Li- kovnem salonu (ta sodi pod streho Zavoda za kulturne prireditve Celje) in nenazad- nje tudi za mesta Celje, ki se lahko ponaša z bogato in iz- virno kulturno ponudbo, se je v pogovoru ob vrnitvi na- pletlo nekaj zanimivih infor- macij o bivanju v ZDA od 27. oktobra do 9. decembra. Je bila konkurenca na ob- javljeni razpis huda? Na razpis se je prijavilo 570 umetnikov in manegerjev in na večdnevni diskusiji na se- dežu ArtsLink v New Yorku je strokovna komisija izbrala 48 kandidatov, ki so jim potem na podlagi njihovih sugestij, želja in izkušenj poiskali us- trezno neprofitno ameriško institucijo. Bila sem vesela, ker sem bila sprejeta v to med- narodno druščino. V dneh bi- vanja v ZDA pa sem bila gostja The School of Art Insritute of Chicago, na oddelku Art Ad- ministration. Vsi udeleženci pa smo se najprej srečali v New Yorku, kjer smo se spoz- nali med seboj, nato pa smo se predstavili tudi s svojim dose- danjim delom v matičnih in- stitucijah. Vsekakor zanimiv začetek! In nadaljevanje? Delo v tem programu ni bilo samo teoretično spoznavanje kuratorske prakse, temveč, kot je za Ameriko značilno, izrazito pragmatično in s toč- no določenim ciljem. Naša skupina se je dobivala v Gal- lery 1926 (ime nosi po hišni številki stavbe), kjer smo v sproščenih diskusijah spozna- vali različne marketinške stra- tegije, sistem financiranja umetnosti, hkrati pa smo pri- pravljali dve razstavi. S prvo smo se skušali umestiti v za- vest lokalne komune, torej konkretne četrti, v kateri je galerija. Bilo je zanimivo spoznavati socialno in etnično strukturo, pozicije moči in različnih institucij na tem po- dročju. Končna odločitev je bila, da smo na razstavi pred- stavili najljubše fetišistične predmete 150 ljudi iz razUč- nih socialnih in izobraževal- nih plasti, ki so svojo odloči- tev za izbrani predmet pos- premili s kratkim pojasnilom. Razstava je bila neverjetna mešanica različnih, z emocija- mi in spomini nabitih pred- metov in odziv občinstva je bil neverjeten. Obiskovalci so v galeriji preživeli tudi po uro in več svojega tako dragocenega časa. Kakšna pa je bila druga razstava, ki ste jo pripravili? Ukvarjala se je z umetnost- jo na meji med resnico in prevaro in v ta namen smo izbrali štirinajst umetnikov iz Chicaga, ki se poigravajo s problemi videza in resnič- nostjo. Postavili smo jo na treh lokacijah in oblikovali katalog v obliki časopisa, ki je bil lažni časopis, vendar je povzel osnovne žurnalistične koncepte, pa tudi logotip New Vork Timesa. Je ob vsem tem intenziv- nem delu ostalo še kaj časa za srkanje umetniškega do- gajanja v Chicagu? Je. Dodobra sem se seznanila z umetniškim dogajanjem v tem mestu, z aktualno ameriš- ko situacijo na področju finan- ciranja neprofitnih umetniških institucij in posameznikov in navezala številne stike, ki jih bom skušala uporabiti pri svo- jem nadaljnjem delu. Z nekate- rimi kolegi iz vzhodne Evrope smo že načeli dogovore o skup- nih projektih za naslednje leto. MATEJA PODJED • 14. foitvor 1999 REPORTAŽA Dvoje src za eno ime Leto in mesec dni po presaditvi srca se Jože Gregorič iz Velenja odlično počuti Jože Gregorič se je rodil dvakrat. Prvič 29. marca 1941, drugič v decembrski noči pred letom in mesecem dni, ko je dobil drugo srce. Novo leto je pričakal doma v družinskem krogu in bilo je prvič, da ni imel nobenih želja. Imel je zdravo srce in imel je prav vse, kar je kdaj potreboval. Srce darovalca, o katerem ne bo nikoli kaj več izvedel, mu je prineslo še eno priložnost. Prej so mu bili dnevi šteti. V bolezni je dodajal čas življenju, zdaj dodaja življenje dnevom. »Že kot otrok in najstnik sem imel težave zaradi razširjenega srca, vendar sem si zdravje vselej krepil s športom,« je za- čel pripovedovati Jože Grego- rič, še preden je odprl zajetno mapo svoje srčne diagnostike. »Aktivno sem igral košarko v celjskem klubu, kasneje sem bil zvezni košarkarski sodnik. Leta 1981 sem se s športom prenehal ukvarjati in kmalu za- tem so se name zgrnile zdravs- tvene težave. Po poklicu sem inženir strojništva in v tistem času sem bil v delovni skupini v Gorenju, kjer smo intenzivno delali po šestnajst ur na dan. Bil sem pod stresom in veliko de- lovno obremenitvijo, a hkrati v najbolj ustvarjalnih letih, ko naj bi bil moški na višku življenj- skih moči. Leta 1983 me je presenetil prvi infarkt. Nena- doma me je zgrabilo v prsih... Po treh tednih bolnišničnega zdravljenja sem še skoraj pol leta okreval doma in se nato vrnil v službo. Leta 1985 me je infarkt zadel znova. Zamenjal sem službo in opravljal delo pomočnika direktorja v nazar- skem podjetju MGA. Pred osmimi leti se je moje zdravstveno stanje začelo za- skrbljujoče slabšati. Imel sem vodeniko - voda se je začela nabirati v trebušni votlini. Ne- nehno sem bil utrujen. Nisem mogel spati. V dolgih nočeh ^em dremal po dve uri v dnev- ni sobi in se prebudil še bolj zbit, kot sem bil, preden sem zatisnil oči. Življenje je bilo zame iz dneva v dan bolj utru- jajoče in postal sem invalidski upokojenec. Pred dvema leto- ma sem bil na zdravljenju v celjski bolnišnici, kjer so ugo- tovili, da niti srčne zaklopke ne delujejo, kot bi morale. Morebitno presaditev srca so mi le omenili, zares pa so mi to možnost predlagali v ljubljanskem Kliničnem cen- tru februarja 1997. Zaradi treh težav - od rojstva razširjenega srca, od infarktov poškodo- vanih mišic prednje stene sr- ca in poškodovanih srčnih za- klopk - mi je prof. dr. Igor Kranjec dejal, da mi lahko zdravje povrne le presaditev. Opozoril je tudi na problema čakalne do^ in donatorstva. Vedno je namreč več kandi- datov za presaditev kot daro- valcev. S temi vestmi sem se odpravil domov in povedal ženi, kaj me čaka. Šli smo na dopust in skušali pozabiti na skrbi. Poleti so v Kliničnem centru opravili tipizacijo tki- va, ugotovili, kakšno srce lah- ko sprejmem, in me uvrstili na čakalno listo. Še danes imam pred očmi mladega fanta, ki je čakal na primerno srce v bolnišnici, pripet na cevke in posteljo. Bil je na koncu z močmi in ne vem, ah je sploh preživel. Srčne bolni- ke čaka negotova usoda. Mo- je čakanje na podarjeno srce je trajalo komaj pol leta. Decembra 1997, bila je sre- da, malo pred polnočjo, je pri nas doma zazvonil telefon^ Oglasil sem se in na drugi strani je bil primarij Darko Zorman, kardiolog iz Klinič- nega centra. Bil je čas za pre- saditev. Brez razmišljanja sem se obril, stuširal, oblekel in se odpeljal v velenjsko re- ševalno postajo. >Po kaj greste sredi noči v Ljubljano?< me je med potjo vprašal voznik, saj mi navi- dez ni prav nič manjkalo. >Srce grem zamenjat,< sem bil jedrnat in preostaU del poti je minil v tišini. Okoli 3. ure sva prispela pred klinični center in napotil sem se naravnost v sedmo nadstropje. Priprave na opera- cijo je vodil primarij Darko Zorman. Darovalca in prejem- nika operirajo hkrati, saj mora biti srce nemudoma presaje- no. Ni me bila strah operacije. Strah me je bilo pred tem, kajti hudo bolan človek se dobro zaveda, da nima nič pred se- boj. Vsak hip lahko ugasne. Operirala me je ekipa zna- nega slovenskega srčnega ki- rurga dr. Rajka Gračnerja, Operacija se je začela ob zorj in je trajala šest ur in pol. V desetih dneh sem shujšal za šestnajst kilogramov, a kljub temu hitro okreval. Tretji dan sem prvič vstal, sedmi dan sem že hodil po sobi in hodniku. Bil sem pod stalnim nadzorom v posebni sobi, ki ji pravijo apartma. Redkokdaj je zaseden, a vselej pripravljen za bolnike po presaditvi. Edini zaplet po operaciji je nastal zaradi prenizkega srčnega utripa. Srce je udarilo komaj štiridestkrat na minuto. Pove- dali so mi, da imam dobro mlado srce... Star sem bil še- stinpetdeset let. Tudi srčni utrip se je sčasoma normalizi- ral. Po štirinajstih dneh so me odpustili domov in brez po-, moči sem prehodil stopnice . do drugega nadstropja. Bilo je silvestrovo in opol- noči sem si privoščil požirek penečega vina. Lepšega nove- ga leta si ne bi mogel zamisli- ti. Pred menoj je bilo življenje. Januar je bil zame čudovit mesec. Edini trajni problem, ki je nastal po presaditvi, je bila sladkorna bolezen, a tudi to premagujem brez večjih te- žav. Redno hodim na kontro- le in jemljem zdravila. Znova sem pri močeh, imam načrte in... rad imam življenje. Rad imam podarjeno srce.« KSENIJA LEKIČ Foto: LOJZE OJSTERŠEK Prvi Velenjčan z darovanim srcem. Afriške maske za žlahtno dieto Menda ni izdelka, ki ga Milan Matko iz Gavc ne bi znal oblikovati iz lesa Milan Matko je bil star kak- šnih petnajst let, ko je na do- mačem dvorišču v Braslov- čah posekal staro lipo. Do lesa je že takrat gojil posebno spo- štovanje. »Iz te lipe bom us- tvaril nekaj lepega,« si je dejal in obljubo izpolnil čez dobrih deset let. Izdelal je južnoafriš- ke maske in se zarekel, da niso naprodaj. Bil je brez de- narja in maske je zamenjal za mizarsko delovno mizo, ki mu dobro služi že dvajset let. th,' v- »Prav ta miza mi je prinesla srečo, saj mi je omogočila, da sem lahko z delom nadalje- val,« pravi danes Milan Matko. Dvajset let je živel v Velenju in rezbaril v kleti stanovanjskega bloka, nakar se je z družino preselil v hišo v Gavce, kraj v Smartnu ob Paki, od koder se jim ponuja pogled na Dobrov- Ije. Ko je odraščal v Savinjski dolini, je Dobrovlje opazoval z druge strani. Edini izmed štirih Matkovih fantov je bil nadarjen za risa- nje. Kot osnovnošolec se je preizkušal v oblikovanju gline. V tistih časih, ko ni bilo strojno obdelane gline, je vzel vedro in motiko ter se odpravil k najb- ližjemu potoku, kjer jo je nako- pal s peskom vred. Pri trinaj- stih je izdelal Titov doprsni kip in postavili so ga na častno mesto v osnovni šoli. Vsakega pesnika in pisatelja je narisal v velikem formatu. Od sošolcev je bil drugačen predvsem zara- di veselja do risanja. Pri likov- nem pouku je naredil likovne izdelke za večino prijateljev, ta- ko da mu je za lastne izdelke po navadi zmanjkalo časa. Do- ma je risal za svojo dušo, v zvezek, ki se je kasneje izgubil kdo ve kje. Denarja za slikarsko izobraz- bo pri Matkovih niso imeli, zato je po šoli odšel v Ljubljano, kjer se je zaposlil v Tovarni optičnih in steklopihaških izdelkov. Pod- nevi se je ukvarjal z izdelavo reklamnih napisov, zvečer in ponoči pa se je učil, da je ob delu končal šolanje za tehnične- ga- risarja. »Zaposlil sem se v Gorenju, najprej v prozvodnji, potem sem delal kot projekcij- ski risar, v zadnjih letih pa sem grafični oblikovdec. Vsa ta leta sem v prostem času risal, slikal, kiparil in rezbaril,« je povedal Matko, ki se največ ukvarja z oblikovanjem lesa. »V vsakem kosu lesa, naj bo na videz šf tako brezizrazen, vidim neka) žlahtnega - tisto, kar bi lahko nastalo. Najraje oblikujem lipov les, včasih tudi orehov in hra- stov les.« Je eden izmed tistih članov Društva šaleških likovni- kov, ki približno enako dobro obvlada tri povsem različne teh- nike - slikanje in oblikovanje iz gline ter lesa. Na lanskem festivalu Vesela jesen so zmagovalce nagradili z zlatima klopotcema, ki ju je izdelal Milan Matko. Kupci in naročniki njegovih izdelkov .prihajajo iz šaleških krajev in tudi iz tujine, več jih je bilo iz Kanade in Avstralije. Omislijo si vse mogoče. Mladoporočenca sta si zaželela poročno sliko v lesu... Navdušenemu igralcu tenisa je izrezljal zlomljen te- niški lopar in vanj vstavil uro... »Najboljše je delo za dušo, ki si ga izberem sam,« meni Milan Matko, ki ima v domači hiši le dva svoja izdelka: lesen poštni nabiralnik in veliko leseno uro v obliki cerkvenega zvonika. Ni malo izdelkov, ki so mu ljubi, a v največji ponos mu je Zadnja večerja - relief v lesu, ki meri 170 krat 70 centimetrov. Najtežje je, pravi mojster iz Gavc, izrezljati stopalo, prste in obraz. - KSENUA LEKIČ Edina rešitev za preživetje »Za zdravljenje s transplantacijo se odločimo, kadar smo izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, in je bolnikova prognoza za kakovost življenja in preživetje tako slaba, da morda ne bi živel več kot pol leta,« je povedal primarij dr. med. Darko Zorman, kardiolog iz ljubljanskega Kliničnega centra. »Presaditve srca ne moremo opraviti pri tistih srčnih bolnikih, ki imajo še kakšne druge bolezni in posega ne bi prenesli ali pa bi se pojavili zapleti zaradi zdravil, ki jih mora bolnik po presaditvi jemati doživljenjsko, da organizem ne zavrne presadka.« Operacija je uspešna v več kot 95 odstot- kih, preživetje po prvem letu po presaditvi pa je okoli 90- odstotno. Še vedno niso razrešeni vsi problemi kroničnega zavračanja presadka. Praviloma je vselej več kandidatov za presaditev kot prejemnikov, zato potrebuje bolnik tudi nekaj sreče, da dobi ustreznega darovalca. Prvo človeško srce so v Sloveniji presadili leta 1990. Statistika transplantacij ske dejavnosti kaže, da so lani pri nas pridobili 27 mrtvih dajalcev za organe. Od 33 možnih dajalcev jih je 6 odpadlo zaradi nasprotovanja svojcev. Lani so v Kliničnem centru opravili 4 presaditve srca, 4 presaditve jeter in 46 presaditev ledvic. Prvo človeško srce je leta 1967 presadil Christian Barnard v Južni Afriki. Bolnik je preživel tri tedne. Že v naslednjem letu je bilo po vsem svetu presajenih več kot 100 src. Iznajdba zdravil proti zavračanju tujega tkiva je v naslednjih desetlet- jih omogočila, da je transplantacija postala uspešna metoda zdravljenja. V današnjem času presadijo vsako leto okoli 3.500 src. Znanstveniki posvečajo veliko pozornost tudi izdelovanju umetnih organov. Vsi poskusi izdelave umetnih jeter in umetnih pljuč so za zdaj propadli, uspeh pa se zdi blizu ravno pri izdelavi umetnega srca. Nekateri bolniki so namreč z umetnim srcem preživeli tudi po leto dni in več, dokler niso dočakali ustreznega dajalca za presaditev. Št. 2.-14. januar 1999 INTERVJU 17 Vrednote pod preprogo Vsebine človeških vrednot nos tik pred prelomom tisočletja ne vodijo k svetlobi, opozarja teolog in umetnostni zgodovinar profesor Rafko Vodeb živimo v času krize vred- not, tistih, ki so bile stoletja in tisočletja temelj našega življe- nja in delovanja. Na površje stopajo drugačne in nove vrednote, te pa nas vse bolj duhovno siromašijo in odda- ljujejo od prave sreče in no- tranjega miru. O spreminjajočih se človeš- kih vrednotah in posledicah teh preoblikovanj smo se po- govarjali s človekom, ki o tem razmišlja in deluje kot razum- nik, duhovnik, svetovljan in Slovenec. Obiskali smo ga v njegovi skromni in idilični, že kar pravljični stari hišici v vasici Turno v Slivnici pri Šentjurju. Od tistih vrednot, ki so ne- koč veljale in bile temelj člo- vekovega delovanja in obna- šanja, je ostalo bore malo. Kaj jih je tekom stoletij najbolj spreminjalo? Predvsem gre za drugačno življenjsko usmeritev in s tem drugačne izbire ciljev. Industrij- ska revolucija z bliskovitim tehničnim napredkom je po- stavila v ospredje materialne dobrine in pridobivanje le-teh, to pa je povzročilo spreminja- nje lestvice občečloveških vrednot in njih vrednosti. Loču- jemo med vrednostjo in vred- noto. Vrednost je industrijski pojem, pojem materialne kul- ture, vrednota je filozofsko- etični pojem. V obdobju indu- strijske revolucije se je pokaza- la vsa nemoč uradnih ideologij in družbenih sistemov, da bi se stare vrednote ohranile, zato so začele prihajati na površje nove, drugačne, druge vredno- te. Človek se je vse bolj umikal v svet osebnega, zasebnega, kar ga je privedlo v osamitev. Tisto, kar je bilo nekoč splošno pomembno in vredno, je po- stalo obstransko, je postalo ko- njiček, kar se danes kaže zlasti pri mladini. To pa je zlo za kulturo in civilizacijo. Ko člo- vek dela, mora delati za nekaj, nekaj, kar je vredno, kar je vrednota in kar daje smisel nje- govemu življenju, sedanja kri- za vrednot pa je povzročila tudi konflikte med vrednotami. In tako imamo danes opraviti z nasprotujočimi si vrednotami. Primera: potrebujemo vedno več električne energije, hoče- mo pa živeti v čistem okolju. .Radi bi uživali zdravo hrano, da bi je pridelali dovolj, pa mo- ramo uporabljati umetna gno- jila. Ampak neka lestvica vred- not je vendarle še ostala... Pri vprašanju, katere so višje in nižje vrednote, torej pri vred- notenju vrednot, smo prišli ta- ko daleč, da je to ocenjevanje postalo zasebna stvar. Ni več nekih splošno veljavnih vred- not, kajti vrednota predpostav- ka vrednotenje, torej človeka, KI nekaj hoče, ki zasleduje nek cilj. In pri tem ločujemo subjek- tivno in objektivno. Objektivno je tisto, kar jaz hočem, subjek- tivno pa je razlog, zakaj to ho- cem m to je odločilno. Tako so vrednote danes zelo subjektiv- no zaznamovane. Primer sta- Dilne vrednote je mir. Mir je velika in stabilna vrednota, ker nas osebno prizadene in zanj trepetamo, če je ogrožen. V zgodovini človeštva so se nekatere vrednote bistveno spreminjale... V Stari Grčiji, na primer, je bila smrt vrednota z verigami umorov in maščevanji bogov. Nekoliko je to še danes prisot- no med Srbi, ki slavijo svoje poraze in obletnice porazov. Kasneje je pod vplivom krš- čanstva prišlo do sprave. Brez sprave ni civilizacije, ker sta pri spravi potrebna obvladanost in premislek. Grški heroj je šel pri pobijanju na vse in do konca, kasnejši razvoj pa je vnesel premislek, tehtanje, kaj je večja vrednota: ali da nekoga ubijem ali ga pustim živeti, kajti smrt ni nič, je zlo. In tako pridejo, zlasti s krščanstvom, na površ- je red, zakon, pravičnost, soli- darnost in se uveljavijo v kultu- ri. Brez sprave različnega ni politike in ni civilne družbe. Kako pa se je na Sloven- skem udejanjala politika ter kakšen je bil njen vpliv na vrednote? Najprej je politika našemu človeku petdeset let vsiljevala tim. znanstveni ateizem, slepo vero v razvoj znanosti, pa po- tem humanistični ateizem, ko je človek človeku postal bog, in nazadnje še liberalni ateizem z nekakšno vero v absolutno svobodo. Prava svoboda pa pomeni to, da sem svoboden toliko časa, dokler moja svobo- da ne ogroža svobode bližnje- ga. Svoboda se zdaj razume tako, da lahko storim, kar ho- čem in je edino pravilo delova- nja in obnašanja konkretna ko- rist. To se odraža predvsem v politiki. Pri nas zdaj prevladuje groba oblika kapitalizma, zna- čilnega v prejšnjem stoletju, ki ga v razviti Evropi ni nikjer več. In zdaj je tu še praktični atei- zem, ki poraja porabniško družbo, to pa v praksi pomeni proizvajati in ustvarjati nepo- trebne potrebe. Kaj pa človekova vest in njen vpliv na odločanje ter stanje vrednot? Vest in odgovornost, to sta tipični krščanski moralni kate- goriji, ki sta danes v krizi. Nihče ni za nič odgovoren, vsakdo lahko stori, kar hoče, ker je danes poglavitna vrednota us- peh, uspeh za vsako ceno. Pri nas še ni civilne družbe. Ima- mo sicer ogromno zakonov, ki pa se jih ne držimo, če problem posplošim. Imamo na primer zakon, da morajo imeti sloven- ska podjetja slovenska imena, kako je v praksi, pa se vidi na vsakem koraku. Politika se je razvila v psevdo politiko, ki udejanja kaos, ker nihče za nič ne odgovarja. Če pravica in re- snica nista temeljni vrednoti, porojeni iz vesti, ni civilne družbe in je zato nujen kaos. V tem pogledu smo torej prehod- na družba in v takšni družbi se vzgajajo mladi ljudje, nove ge- neracije. Kakšna je danes mladina? Mladi so danes pesimisti, ker ne vidijo pred sabo nobe- ne perspektive, zlasti ne glede dela, zaposlitve, študija. Naj- večja nesreča za človeka je, če ne more delati tistega, kar bi rad delal, za kar je nadarjen, ustvarjen, ker pač zanj ni de- lovnega mesta, ker se ne more šolati za poklic, ki ga veseli. Delo je bilo nekoč poklic, po- klicanost, danes pa je delo zgolj posel. Hudo je, če mora človek iskati svoj žwljenjski smisel nekje drugje in ne v poklicu. In tako postanejo raz- ni konjički in vrtički smisel življenja posameznika. Bistve- na hiba te družbe je tudi v tem, da mlade danes nihče ne vzgaja. Družinska mati se je zaposlila in postala delavka, torej nima več časa za družino in otroke. Vzgoja, ki je bila nekdaj bistvo družine, je preš- la drugam, v družbene institu- cije. Zaradi preobremenjeno- sti staršev ne more biti prave družinske vzgoje, šola pa tudi ne vzgaja, ker je njeno po- slanstvo zgolj izobraževanje. Svoje je naredil še vdor množi- ce najrazličnejših občil, ki še dodatno hromi vrednoto dru- žinske povezanosti. Družina z veliko otroki je nekoč vzgajala tudi za odpovedovanja in žr- tvovanja, v majhnih družinah z edinčki ali dvema otrokoma te vzgoje ni. Takšni otroci se ne znajo ničemur odpovedo- vati, ne znajo deliti med sabo, to pa je slaba dediščina za življenje in poklic. Zaradi vse pogostejših raz- vez je družinske povezanosti še manj... Odnos med spoloma se je bistveno spremenil in z mno- gimi tabuji so padle tudi mno- ge norme, ki so bistvene za dostojno človekovo življenje. Zakonska zveza nima več no- benega smisla, mladi nimajo več organa za razumevanje vrednote nerazvezljivosti za- kona. Dejstvo, da gresta oče in mati narazen, se strahotno za- reže v človekov značaj. Takšni otroci nimajo samozavesti in imajo negativen odnos do živ= Ijenja. V Mariboru gre kar pet- deset odstotkov zakonov na- razen po petih letih in to je grozno za otroško psiho. Zve- stoba dani besedi nič več ne velja. Na kakšni vrednostni stop- nji so danes med Slovenci glavne viednote in lastnosti, na primer poštenost, iskre- nost, strpnost, delavnost, skromnost itd.? Že kar splošna ocena je, da danes ni mogoče solidno živeti, če si pošten in da dana beseda nič več ne velja. Hočemo v Evro- po in se pri tem ne zavedamo, da je tam beseda, dana obljuba več vredna od napisane in pod- pisane pogodbe. Poštenost je tesno povezana z iskrenostjo. Če si nepošten, moraš prikrivati cilje, misli, dejanja. Torej moraš delati tajno, s skrivnimi cilji, to pa je slog današnjega življenja. Za doseganje ciljev niso po- membna sredstva in to je ta pragmatizem, ki je značilen tudi v slovenski strankarski politiki. Pošteno in etično je tisto, kar mi v dani situaciji najbolj ustreza, da dosežem cilj. Strpnost oziro- ma nestrpnost se odraža zlasti v konkurenci, v trgovini, politiki in pomeni onesposobiti, uničiti nasprotnika ne oziraje se na morebitne žrtve. Danes se ne znamo strpno pogovarjati med seboj, v politiki odloča zgolj ma- tematika, število glasov, kar pa ni nobena demokracija. Prava demokracija je v tem, da lahko tudi manjšina uveljavi svoje mi- sli in zahteve, če jih zna tako predstaviti, da prepriča večino. Slovenci smo povsod po svetu poznani po delavnosti. Leta 1946 sem bil v skupini sloven- skih duhovnikov na sprejemu pri nekem nemškem kardinalu. Ko smo mu odgovorili na vpra- šanje, od kod smo, je pripomnil: Slovenci, dobri katoličani in do- bri delavci. Slovenci smo še da- nes delaven narod, a na žalost je ta lastnost v družbi na splo- šno premalo cenjena, na površ- je pa stopa komolčarstvo. Slo- venska skromnost se v potro- šniški družbi ne more več uve- ljavljati in je bolj stvar odrekanja zaradi nizkega življenjskega standarda mnogih državljanov. Sicer pa velja, da Slovenci pora- bimo več, kot ustvarimo. Ker ne znamo živeti skromno, se dru- žine odločajo za manj otrok. Ker morajo naši otroci imeti vse tisto, kar imajo sosedovi, in ti- sto, kar propagirajo razne revije in kar ponuja trg, je že odločitev za drugega otroka težka. Skromnost je vrlina, ki jo je mogoče negovati v velikih dru- žinah, kjer sta nujna odrekanje in solidarnost, ki je pri Sloven- cih ne gre prezreti. Ker število otrok v družinah narekuje splo- šni življenjski standard, bi poli- tične stranke morale več storiti za ustvarjanje pogojev, v kate- rih bi se starši lažje odločali za več otrok, sicer nam grozi, da bomo kmalu izumrli. Po neka- terih pokazateljih je naša rod- nost že manjša od umrljivosti. Politika bi morala več narediti tudi v smislu dvigovanja narod- nostne zavesti, negovanja jezi- ka, kulture. mmmmm marjelaagrež Presušena zemlja smo, jalova, zamrla je radost ko suha mladika, srce je utrujeno, zbledelo ko izprano blago, brez leska, v očeh ni več sporočila ljubezni, ne znamo več ne sprejemati ne dajati (iz Vodebove pesmi Naj nas duh popelje, izšle 1994 v pesniški zbirki z naslovom In vse bo luč) Rafko Vodeb se je rodil leta 1922 v Dolenji vasi pri Artičah. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru, filozofijo in teologijo je študiral v Rimu (1948. leta je bil posvečen v duhovnika), umetnostno zgodovino v Leuvnu (Belgija). V Rimu je bil v letih 1949-1958 podravnatelj bogoslovja De Propaganda fide, v letih 1962-1971 profesor na tamkajšnji univerzi, od 1965-1971 pa vodja slovenskih oddaj na vatikanskem radiu. Po vrnitvi v domovino v letu 1971 je predaval na Teološki fakulteti v Mariboru (1971-1991). Pri Mohorjevi družbi v Celju je bil urednik in tajnik (1976-1982). Uredil je nekaj letnikov revij Nova mladika in Znamenje, prevedel več knjig v slovenščino in italijanščino ter izdal dve pesniški zbirki. Od leta 1980 živi v Turnem (Slivnica pri Celju), kjer se še vedno ukvarja s prevajals- tvom, sicer pa veliko časa posveča vzgojni problematild mladih. Prof. Rafko Vodeb: »Pri nas še ni civilne družbe.« Izložba - zrcalni stadif Pred kratkim se je, na sicer zelo prijetnem silvestrovanja v Celjskem domu, namesto z no- voletno čestitko, obregnil va- me z nekakšnim dovtipom o izložbi in malčkih neki moj znanec. Ker ga sicer kar precej cenim kot novinarja, sem rea- giral s precejšno mero altruiz- ma ter se le prizanesljivo na- smehnil. Obenem sem mu bil hvaležen, saj rne je prav pris- podoba o izložbah spomnila na Lacanov zrcalni stadij. Zr- calni stadij je faza človeškega razvoja, v kateri se človek, kot prezgodaj rojeno bitje, ki v prvih mesecih po svojem rojs- tvu ne obvladuje svojih gibov, začne dobesedno postavljati pokonci ter razločevati same- ga sebe (kot celoto) od zuna- njega sveta. Otrok, star od leta do leta in pol, se v tem obdobju prične identificirati s podobo, v podobi - zrcalni sli- ki samega sebe. Z leti, na višji ravni, ta faza preraste v druž- beni jaz. Človeško bitje tako vidi svojo realizirano, totalno formo, odsev samega sebe, le zunaj sebe. Eno od takšnih videnj je seveda tudi izložba, v kateri gleda svoje želje, obe- nem pa i; odbojni sliki stekla izložbe vidi tudi samega sebe. v izložbi vsakdo gleda pač kar si želi. To pa so lahko plastične rože, košček čokola- de, obleka, televizor, avtomo- bil, računalnik, knjiga ali karkoli drugega. Lahko bi to- rej rekli, da smo, kar gledamo v izložbi. Kajti prav po tem, kar si od tam želimo, lahko sodimo, kakšen je naš intelek- tualni nivo. V današnjem, vir- tualnem času, je verjetno naj- večja izložba medomrežje (in- ternet). Tu se lahko naša neiz- živeta domišljija razživi tako rekoč neomejeno. Pa še bolj zasebno se lahko počutima, saj nihče ne vidi, v kakšno »izložbo« smo zagledani. Ta- ko nas ne more ocenjevati nih- če. Še več, brez skrbi si lahko privoščimo celo kakšno neum- nost, ki si jo'sicer v javnosti ne upamo pokazati. Dejali bo- ste, da ko zrete v računalnik, direktno ne vidite svoje zrcal- ne podobe. Seveda jo. Ko uga- snete računalnik, se namreč lahko uzrete v temnem ekra- nu. Katera je vaša prava po- doba, tista, ko ste brskali po svetovnem spletu in iskali svo- ja pričakovanja, ali ta, prav- kar omenjena, druga - ne vem - morda bi vam znal odgovor razvozlati moj znanec, novi- nar, a dvomim, da je kdaj kaj veliko prebiral Jacquesa Laca- na. ZORAN PEVEC ŠI.2.-14. januar 1999 N^C 18 ŠPORT \\MimvM Poraz ob pravem času V zadnjem krogu rednega dela Lige prvakov prvi poraz Celja Pivovarne Laško - Pamplonci prekipevali od želje po zmagi, ki so jo na koncu ustrezno proslavili Baski so do potankosti izpol- nili obljube po porazu v Celju in se našim prvakom izdatno oddolžili in imajo iz dveh te- kem celo boljši izkupiček. Ce- ljani ob zmanjšani motivaciji in z mislimi v Rusiji niso imeli niti najmanjše možnosti za us- peh, ki zanje ni bil toliko potre- ben, San Antoniju pač. Pivo- varji prvih 6 krogov tako kon- čujejo s točko manj kot lani in z najslabšim izkupičkom med zmagovalci posameznih sku- pin. Domači sploh niso postregli s kakšnim presenečenjem, tem- več so svoje nasprotnike zgrabili natanko tam, kjer so napovedo- vali že v Golovcu. Spet se je izkazalo, da ni protiorožja za hitri španski krili, ki sta kot po avtocesti neovirano drveli proti Periču in Lapajnetu. Velik dolž- nik Kisseljev je igral na silo, primerno vzpodbujen s strani dvatisočglave fanatične množice pa je navkljub svoji obilnosti deloval dokaj lahkotno. Xsavier Errekondo in Alberto Martin sta zgolj servisirala in povezovala omenjeno trojko. Ko se je v dru- gem delu razbohotil še Villal- dea, rešitve ni bilo več. »Igrali smo preslabo!« Trener Hasnefendič je gladko moral priznati poraz. Vedel je za nevarnosti, ki pretijo iz nasprot- nega tabora in morda je odgovor nanje celo imel, a ga ni utegnil uporabiti. Med tekmo se je držal za glavo. Minute odmora in do- ločanje taktike ob polčasu niso zadostovale za kaj več, kot obča- sne prebliske posameznikov, med katerimi v ofenzivnih nalo- gah najdemo najprej Pungartni- ka, nato še Manaskova in Stefa- noviča, ki so špansko moštvo tistih nekaj trenutkov še držali v negotovosti in 15 minut pred koncem še zmogli 26:24. Šlebič je bil (tako kot v Celju) odrezan od »preskrbovalnih enot« - upo- rabnih žog (ob odsotnosti Iztoka Puca) ni bilo, moral se je zanesti na »ostanke« in lastno intuicijo. Vugrinec še ni dorasel težkim tekmam, kapetan Šerbec je po zamenjavi nekaj časa igral v kr- ču. Lapajne bi ob tokrat neraz- položenem Periču lahko postal junak, a to ni bila tekma vratar- jev. Reprezentantu iz Ribnice je zmanjkalo »špage« - izkušnje bi si moral nabrati prej, o tem pa ne odloča sam. Celjani preprosto niso imeli razpoloženega igral- ca, ki bi »stopil« na žogo, pove-' zal vrste in potegnil na celjsko evropsko igro - San Antonio je vse to imel. »Na kratko poveda- no: igrali smo preslabo. Tekmo smo izgubili že na začetku. Španci so prelahko prehajali do čistih položajev, kar jim je dalo krila. Na koncu ni bilo več moči, niti prave volje, čeprav smo si pred tekmo dejali, da bomo igra- li maksimalno. Očitno smo pre- več razmišljali o četrtfinalu, kar se nam je maščevalo. Tragedije ni! Če smo že morali imeti slab dan in slabo tekmo, je dobro, da je ta prišla zdaj,« pravi Uroš Šerbec. Celjska obramba je pad- la na izpitu iz agresivnosti in hitrostnem testu, žog skozi Se- zamova vrata pa ne more zadr- žati niti Goljat. »Napad je dose- gel 31 golov, a delal napake, kar so Španci izkoristili v številnih protinapadih. Ko smo se pribli- ževali, sta poljska sodnika doda- la svoje. Ne glede na to smo zasluženo izgubili in upam, da je to naš edini poraz in da bo igra v četrtfinalu boljša,« je dodal še vratar Beno Lapajne. Do četrtfi- nalnega obračuna z Rusi niti ni več toliko časa. Morda pa si bo Hasanefendič le umislil čarobno formulo in mobiliziral rezerve. Katere, ni potrebno preveč raz- mišljati. Poraz jih je kar sam naplul. Poigravanje z matemati- ko pove še nekaj: Celje Pivovar- na Laško je med vsemi zmago- valci skupin, ki bi se praviloma tudi morali znajti v polfinalu, zbrala najmanj točk (Kiel 12, Barcelona 11, Badel Zagreb 10), čeprav je ob žrebu prevladovalo prepričanje, da so slovenski pr- vald dobili lahko, če ne najlažjo skupino. Statistika seveda ne po- ve vsega, a ker CPL štarta iz« (teoretično) najslabšega položa- ja, po tihem pričakuje eksplozijo v igri na vse ali nič? Piva ni vec Navarci so znali proslaviti us- peh. V mestu znamenitega praz- nika veselja »San Fermin« s tem ni težav. Navdušeni gledalci svo- jih ljubljencev niso kar tako spu- stili z dvorane. Ta sicer stoji v južnem predmestju Pamplone. Od zunaj spominja na delo nemško-skandinavskih projek- tantov, v notranjosti je podobna zaporu. Organizatorji so si ob številnih manjših »kiksih« pri- voščili še nedopustno napako (?), ko so vstopnice za novinar- ske sedeže dali v prodajo. Zme- da je nastala v hipu, ko sta se nič hudega sluteči strani znašli na istem lesenem stolu. Organiza- tor navkljub številnim opozorilo ni reagiral, kar je imelo za posle- dico slabše pogoje za delo, kot na kakšnem površno pripravljen nem južnoameriškem karneva- lu, kjer bi po neki logiki vsi morali razumeti španski jezik, Pamploncem pa se zdi škoda zapravljati denar za najetje so- dobnejše dvorane v (za tamkajš- nje razmere) ne preveč oddalje- nem kraju - EHF pa nič, čeprav so njihovega delegata posadili na pol poti med straniščem in igriščem. Krivično pa bi bilo razmišlja- ti samo v tej smeri. Baski in Španci slovijo po svoji gosto- ljubnosti in nad sprejemom, namestitvijo ter postrežbo se ne gre pritoževati. 48-članska celjska odprava se je poleg fi- zično napornih nakupov v me- stu kasneje v hotelu izkazala za veselo družbo in domačine spravila v zadrego, saj jim je zvečer za točilnim pultom dva- krat zmanjkalo piva. Navduše- ni hotelski delavci so hitro po- vezali šport in posel: »Pustite nam zmagati. Potem se lahko spet srečamo v polfinalu in vi boste ponovno prišli v naš ho- tel!« Navsezadnje pa je slednja trditev še dokaj realna. PRIMOŽ ŠKERL Foto: GREGOR KATIC Za tekmo je vladalo približ- no tolikšno zanimanje, kot za derbije tamkajšnjega drugoli- gaša Ossassune. Na petkov tre- ning Celjanov je prišlo 5 TV ekip in številni ^ugi reporterji in mediji. Najbolj so se zani- mali za Dragana Škrbiča, ki tudi sam meni, da so bila leta, ko je igral za lanskega četrtfi- nalnega nasprotnika Celjanov Ademerja iz Leona, njegova najboljša. Ostali pari četrtfinala: Zapo- rožje-Badel Zagreb, Fotex-Bar- celona, Portland San Antonio- Kiel. Škrbič je po svoje razveselil še romunskega veterana v vra- tih San Antonia Alexandra Bu- ligana. Slednji mu je že v Celju potožil, da slabo prenaša špan- ske začimbe, Jugoslovan pa se mu je s 3 kg Vegete močno ustregel. Beno Lapajne - vloga junaka mu ni bila usojena. Revija rolcomeliiili mojstrov Velenjski rokometni de- lavci so v soboto izpeljali tradicionalni Jarnovičev me- morial, »Dan slovenskega ro- kometa« pa bo letos v Slovenj Gradcu Rokometni turnir v spomin na Miligoja Jarnoviča, vse- stranskega športnika in peda- goga, ki je za telesno kulturo navdušil veliko mladih, prire- jajo vse od leta 1983. Na tur- nirju so slavili slovenjgraški »ježki«, ki so v finalu odpravili domače Gorenje (Velenjčani so se medtem okrepili z ru- skim vratarjem Vasilijem Du- bonosovom, nekdanjim igral- cem Polyota iz Čeljabinska, ki je Velenjčane pred dvema le- toma izločil iz evropskih tek- movanj). Najboljši igralec je postal Aleš Leve, najboljši strelec Nenad Maksič (oba Prevent), najboljši vratar pa Kersnič (Slovenija). Dan slovenskega rokome- ta bo podobno kot lani postre- gel z vsem, kar ta šport trenut- no pri nas premore. Sobotno dopoldne bo namenjeno tek- mam mlajših selekcij, nato pa se bodo pomerili slovenjegraš- ki in celjski veterani, selekciji novinarjev se bo po robu po- stavila izbrana vrsta gospo- darstvenikov, vrhunca pa bo- sta obračuna slovenske in av- strijske ženske izbrane vrste (Avstrijke so na zadnjem EP zasedle 4. mesto) ter merjenje moči med slovenskimi roko- metaši in tujci, ki nastopajo pri nas. m^m PRIMOŽ ŠKERL ■■■Foto: GREGOR KATIČ Velenjčan Branko Bedekovič v objemu trojice »ježkov«. Z Levcem in Maksičem bodo to soboto spet na parketu Rdeče dvorane. Št. 2. -14. joniMir 1999 ŠPORT 19 Novinci se predstavijo Publikum z novim trenerjem in okrepitvama začel priprave. Celjski prvoligaš je bil najhitrejši in že pred dobrim tednom dni začel s pripravami na pomladanski del prvenstva, v katerem ga čaka vse prej kot lahko delo. Trener Nikola Ilievski bo imel na razpolago predvidoma 27 nogometašev, med njimi tudi povratnika An- dreja Gorška ter makedonska novinca Zora- na Boškovskega in Igorja Angelovskega. 44-letni strateg je igralsko kariero zaradi težke poškodbe meniskusa končal v začetku prejšnje- ga desetletja in se posvetil trenerskemu poklicu. Pred petimi leti je diplomiral na Višji trenerski šoli v Beogradu ter se preizkusil na klopi Rabot- ničkega, Kumanova, Belasice, Ljubotena, štip- skega Rudarja in Sloge Jugomagnata, tri leta pa je pomagal tudi makedonskemu selektorju Don- čevskemu. Gre torej za enega vodilnih strokov- njakov v najjužnejši državi nekdanje Jugoslavi- je, ki sicer ni nogometna velesila, kotira pa višje kot Slovenija. Ilievski je prepričan, da bo v Celju uspel in Publikum rešil strahu pred izpadom. Okrepitev z najvišjim ratingom je 31-letni Zoran Boškovski, ki je prvi strelec makedonske reprezentance na uradni tekmi (proti Sloveniji v Kranju). Gre za izrazitega napadalca, ki ga pred leti pri nas niso mogli plačati niti najbogatejši klubi, saj se lahko pohvali s 115 goli v makedon- skih državnih prvenstvih, kar ga uvršča na 1. mesto. Zadnje leto in pol so ga mučile poškod- be, cena je najbrž padla in Publikum se mu zdi pravšnja rešitev. V Celju bo ostal do konca sezone in medtem verjetno iskal bogatejši klub v tujini. Njegov rojak Igor Angelovski je 22- letnik, nekdanji član mlade reprezentance, ki si je nazadnje služil kruh pri matičnem prvoligašu Asibi. V Publikumu so prepričani, da so z njim dobili kakovostnega igralca, ki bo izboljšal uči- nek zvezne vrste, v kateri je v minulih mesecih najbolj škripalo. Ob vrnitvi Andreja Gorška, ki je lani počival, lahko sklepamo, da na Skalni kleti računajo na napadalni.tandem Goršek-Boškov- ski, z Angelovskim v ozadju in stebrom obram- be Goranom Sankovičem, za katerega novi stra- teg Ilievski izbira le presežnike. ^'sc.M^ie^S^M^m^MS TOMAŽ LUKAČ Nikola Ilievski - novi trener celjskega prvoligaša. Zadnji »popravek« Očitno sta strani, ki sta se razšli v NK Esotech Šmartno različnih mnenj oziroma lahko ponudita informacije, ki se ne ujemajo. Potem, ko smo v prejšnji številki objavili izjavo predsednika Šmarčanov Avgusta Reberšaka, se je oglasil še nekdanji trener Janko Benčina. »Preseneča me, da v klubu niso povedali resnice. Motijo me izjave, da so me obvestili o moji zamenjavi, čeprav to ne drži. Za svojega naslednika sem izvedel iz časopisa, o zamenjavi me niso obvestili kljub temu, da sem po jesenskih tekmovanjih še delal z ekipo, čeprav mi je pogodba potekla. Nikakor ne želim blatiti kluba, v katerem 5em preživel tri krasne mesece in s tamkajšnjimi nogometnimi delavci odlič- no sodeloval ter imel urejene odnose. Resnično sem bil zadovoljen z delom v klubu kakor tudi s podporo funkcio- narjev, ob koncu sodelovanja se je pač zgodilo kar se je,« odgovarja Janko Benčina, bivši trener »vijoličastih«, ki ne želi več nadaljnjih obračunavanj v medijih. »Samo, da se ve,« pravi. T. L.. NA KRATKO Ljubljana: Na tretjem preglednem tekmovanju v streljanju s standardnim zračnim orožjem je s 577 krogi zmagal Simon Veternik (Mrož Velenje), Peter Tkalec 574 (D. Poženel) je zasedel tretje mesto. Pauli Knez, Ksenja Maček, Maja Dular (vsi D. Poženel) in Sabina Suljič (Mrož) so v svojih kategorijah zasedli 2. mesto. Bad Goizen: Član SSK Velenje in B reprezentant Rolando Kaligaro je na tekmi Kontinentalnega pokala smučarjev skakal- cev zasedel 3. in 4. mesto in si tako prislužil kvoto za Svetovni pokal. Udeležil se bo preizkušnje v poljskih Zakopanih in na Japonskem. Kadetinje Miroteksa druge Po osvojitvi članskega prvenstva in mladinskega naslova moštvenega prvaka v kegljanju so v soboto in nedeljo tudi kadetinje Miroteksa v Litiji osvojile medaljo. Prva ekipa je v finalu najboljše šesterice osvojila drugo mesto z 2358 podrtimi"keglji (zmagala je okrepljena ekipa Bresta z Jakševo iz Norika 2383), medtem ko je bila druga ekipa Miroteksa peta. Za prvo ekipo so nastopile Barbara Fidel (med posameznicami je bila z 800 podrtimi keglji tretja), Zorica Gluvič (5.-798), Jasna Pajič (10.-760) in Dobrila Vucenovič, za drugo ekipo (nastopile so starejše deklice) pa Nada Savič (7,- 790), Sabina Koljič, Anja Kosmoz in Natalija Šeško. J.K. ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 16.1. Košarka Liga Kolinska, 20. krog - Laško: Pivovarna Laško-ZM Lumar (19), Polzela: Savinj- ski Hopsi-Triglav (19,30). l.B SKL, 14. krog - Zreče: Rogla Atras-Union Olimpija mL, Radenci: Radenska-Ba- nex (obe ob 19), Šoštanj: Elektra-Radovljica (18) 2,SKL vzhod, 14. krog - Ce- lje: Celje-Yurij Plava Laguna (19). l.SKL (Ž), II. del, 2. krog - Ljubljana: SKB Ježica ml.-In- grad Celje (16). SKL (Ž), od 7. do 14. mesta, 1. krog - Ljubljana: ŽKK Šen- tvid-Comet (15). NEDEUA, 17.1. Košarka l.B SKL, 14. krog - Šempe- ter pri Novi Gorici: Nova Go- rica-Kemoplast (17). TOREK, 19.1. v .............................""■"■■....... Košarka Pokal Saporta, četrtfinale (povratni tekmi) - Laško: Pi- vovarna Laško-Slask Wroc- law, Ankara: Turk Telekom- Savinjski Hopsi. ' mmammmmmmrnmmmmmmmmmmmmm SREDA, 20.1. -< niiMa - - , sj ip^iu. Rokomet Pokal RS, četrtfinale - Vele- nje: Gprenje-Trebnje, Celje: CPL-Termo, Uspehi smučarjev SK Gozdnik Mladi smučarji SK Gozdnik Žalec so na uvodnih tek- mah vzhodne regije v letošnji smučarski sezoni dosegli nekaj odličnih uspehov, še posebej v kategoriji starejših dečkov. Tako je Nejc Lovec zmagal na uvodni tekmi v super G, Mitja Rančigaj je bil deveti, Luka Koren enajsti in Aljaž Ramšak dvajseti. V slalomu pa je pred dnevi Nejc Lovec osvojil drugo mesto, Mitja Rančigaj je bil četrti, Luka Koren enajsti in Aljaž Ramšak trinajsti. Med mlajšimi dečki je bil Amadej Božičnik v disciplini super G šestnajsti, oziroma četrti v svojem letniku. Rok Lavrenčič je osvojil 24. mesto, Tomaž Valenčič 27. in Matic Volavšek 34. FP Optimističen nastop v uvodni tekmi Preteklo soboto sta bila v Ljubljani in Celju otvoritvena atletska dvoranska mitinga. V Celju je sodelovalo blizu 100 tekmovalcev iz šestih sloven- skih in hrvaških klubov. Atleti celjskega Kladivarja so dosegli spodbudne rezultate, ki potr- jujejo dobro delo v zadnjih me- secih. Gregor Cankar je v Ljubljani preskočil v skoku v daljavo 793 cm, Anja Valant pa 644 cm in je samo za nekaj centimetrov zgre- šila državni rekord. Na celjskem mitingu mora- mo omeniti državni rekord, ki ga je dosegel član ŽAK Ljub- ljane Damjan Zlatnar s 7,87 na 60 m z ovirami. Matjaž Voglar (8,35) in Gregor Zav- šek (8,64) sta zasedla nasled- nji mesti, mladi Aleš Stopin- šek pa je z 8,68 na ovirah in 7,24 na 60 m zmagal med mladinci. Največ tekmovalcev je nastopilo prav v teku na 60 m. Pri moških je zmagal Pri- mož Patru (6,90), tretji je bil Matjaž Voglar (oba Kladivar) in četrti Matevž Koleša iz AK Koval Šentjur. Med altetinjami je bila najhitrejša Tina Matul (7,71), pred Marino Tomič (8,16) in Majo Eržen 8,43 (vse KLC). Odlično formo je poka- zala Desanka Čalasan, ki je dejansko prava mnogobojka. Zmagala je namreč v teku na 60 m z ovirami (8,46) pred Marino Tomič (8,92) in v sko- ku v daljavo (605 cm), ter dosegla v kvalifikacijah drugi najboljši rezultat v teku na 60 m (7,86). JOŽE KUZMA PANORAMA KOŠARKA ■MaBKmsTOi I Iinassisbsss:? - Liga Kolinska 19. krog: Union Olimpija- Savinjski Hopsi 79:70 (43:31) Kobale 19, Stevič 14, Jagodnik 12, Nikitovič 9, Trifunovič 6, Cizej5,Udrih3,Čmer2. Krka- Pivovarna Laško 68:80 (33:50) Goljovič 18, Bečirovič in Don- čič 12, Lisica 11, Dragšič in Kune 10, Jurak 7. Vrstni red: Union Olimpija 37, Pivovarna Laško 36, Krka 33, Savinjski Hopsi 32, ZM Lumar MB 28, Loka kava 27, Slovan in Helios 26, Pošta MB Branik 25, Kraš- ki Zidar, Triglav in Postojna 24. l.B SKL 13. krog: Union Olimpija ml.-Elektra 86:79 (37:32) Riz- man 30, Božič 24, Kovačevič 8. Brinovšek 7, Črešnik in Zu- Panc 5. Banex-GD Hrastnik 96:77 (46:39) Ritonja 30, Siv- Ka 24, Ravnihar 11, Lušenc 10, Jesenek 9, Keblič 6, Makovec Zeleznikar 2. Kemoplast- Zagorje 72:85 (64:64, 32:32) ^ušin 27, Rovšnik 11, Urbanija Gajšek 9, Jovanovič 6. La- Pornik in Škornik 4, Košak 1. Krško-Rogla Atras 75:79 J6:44) Sedminek 21, Benič Herman 17, Temnik 12, letrobič 6, .Zinrajh 5. Vrstni ^^d: Zagorje 24, Rogla Atras 23, Kemoplast 22, Radenska '".Ilirija 20, Banex, Union Oli- Pija ml. Krško in GD Hrastnik 18, Elektra in Gradbinec Ra- dovljica 17, Nova Gorica 16. 2.SKL vziiod 13. krog: Riiše-Celje 83:109 (33:46). Vrstni red: Vurij Pla- va Laguna 24, Celje (-1) 22, Malgaj Rudar 21, Bistrica, ŽKK Maribor in Ekipa Janče 19, Črnomelj 18, Ruše 17, Liti- ja (-1) 15. l.SKL (Ž) II. del, 1. krog: Odeja Mar- mor-Ingrad 59:97 (23:43) Jur- še 26, Obrovnik 17, Vasič 15, Ramšak 12, A. Vodopivec 10, Pertinač 8, S. Vodopivec 7, Mitrovič 2. Vrstni red: Imos Ježica 22, Ingrad Celje 20, ADD Ilirija (-1) 14, SKB Ježica ml. 14, Maribor (-1) in Odeja Marmor 13. ROKOMET Liga prvakov 6, krog: Portland San Anto- nio-Celje Pivovarna Laško 35:31 (19:14) Manaskov 11, Pungarnik 10, Stefanovič 4, Škrbič 3, Jelčič 2, Šerbec 1. Končni vrstni red v skupini D: Celje Pivovarna Laško 9, Portland San Antonio 8, Red- bergslids 7, Kovopetrol 0. Jarnovičev memorial Polfinale: Gorenje-Andor 36:25 (17:13). Prevent-Slove- nija 29:25 (12:12). Za 3. me- sto: Slovenija-Andor 36:28 (19:12). Finale: Gorenje-Pre- vent 26:30 (11:25). \20 ŠPORT Jagodnik matiral telefoniste V prvih tekmah šestnajstine finala pokala Saporta si Savinjski Hopsi in Pivovarno Laško nista priigrala odločilne prednosti. Turk Telekom je na Polzeli ob izteku obeh polčasov do- hiteval domače. V prvem mu jih je uspelo celo prehiteti, v drugem pa je bila razlika že prevelika in srečanje so Sa- vinjski Hopsi dobili s 70:64 (30:32). Precej podobno se je godilo Laščanom, le da je poljski četi Andreja Urlepa zmanjkalo časa, pivovarji pa so domov prinesli tesno zma- go 82:81 (40:39). c^zzzzzzzzzzr:^—r:—zn Na Polzeli so se bali nekda- njega centra Crvene Zvezde Mirka Miličeviča, zdaj najbolj- šega strelca »telefonistov« iz Ankare. Robustni Srb se je po parketu pomikal s polževo hi- trostjo in bil večinoma neneva- ren, nato pa v 12. minuti sedel na klop in v nadaljevanju vsto- pil le še za nekaj minut, njegov učinek pa je bil sila skromen - 4 točke. Tudi nekdanji sovjetski reprezentant Viktor Berežnoi (8) je le še.bleda senca spomina na bleščeče košarkarske dni »zbornaje«, zato pa je nevar- nost prihajala od drugod. Ame- ričana McCullough (24) in Pay- ne (12) sta z udarnimi protina- padi domačim belila lase, a so ju še pravočasno zaustavili. Tre- ner Zrinski je moral ogreti vse razpoložljive moči. Zaostanek v višini je nadomeščal z ofenziv- nim skokom in široko consko postavitvijo, kar je Turkom olaj- šalo metanje trojk. Polzelani so se na drugi strani igrišča znašli v dokaj podobnem položaju, kombinatorne prodore pod koš pa so po nepotrebnem zaklju- čevali z zapletenimi in odvečni- mi potezami. Pri vodstvu go- stov za 6 se je odprio reprezen- tantu Jagodniku. Potem, ko v prvem polčasu ni bil opažen, je v drugem prispeval kar 26 (od 40) točk in dodal še 7 skokov, uspevalo pa mu je skoraj vse, kar si je zamislil. Strelci za SH: Jagodnik 26, Stevič 15, Cizej 14, Trifunovič 8, Kobale 3, Nikito- vič in Udrih 2. Trener Laščanov Aleš Pipan se je košarkarjem Slaska trdno namenil odddolžiti za lanske neprijetnosti. V eni najstarej- ših evropskih športnih dvoran v Wroclawu mu je načrt popol- noma uspel, četudi bo najbrž potrebno zmagati še v Laškem. Goljovič in druščina so večji del tekme lovili domače, ki so v zadnje 4 minute prišli s pol ducata točk naskoka, a do 40. minute vse zapravili in zaosta- jali za 7. V razburljivi končnici je Bečirovič izgubil dve žogi, Poljaki so se s pomočjo sodni- kov še približali na točko, zad- nje 3 sekunde pa je gostom uspelo zadržati žogo. Strelci za PIL: Goljovič in Dončič 22, Lisi- ca 14. mmmmmm PRiMOŽ ŠKERL Bo KK Celje porazil »mesarje«? Celjski košarkarji bodo v sobotnem derbiju 2.SKL vzhod Ljubljančanom sku- šali vrniti poraz iz prvega dela prvenstva in dokazati,, da upravičeno merijo na viš- ji tekmovalni rang. Yurij Plava Laguna je v. povprečju višja ekipa, ki pa jo' bodo mladi Celjani pod taktir- ko trenecja Marka Trobiša skušali zaustaviti z zapira- njem pod košem in protinapa- di. »Potrebno bo onemogočiti izkušena centra Jermana in Aličana ria krilu« pravi Trobiš. Tekma odloča o zmagovalcu lige, kvalifikacije za l.B SKL so si oboji zagotovili že prej. V klubu so prepričani, da lahko celjsko košarko vrnejo na nek- danji nivo. Srečanje v dvorani ŠC Celje naj bi bila nekakšna prelomnica, za katero upajo, da si jo bo ogledalo veliko ljubiteljev košarke. PŠ Konec za Rovšnika že tako slabo razpoloženje v vrstah košarkarskega B- ligaša Kemoplasta je po domačem porazu v derbiju z Zagor- jem še slabše, saj je sezona za prvega branilca Vinka Rovšnika končana. Rovšnik je ob koncu podaljška nesrečno padel in si zlomil roko v zapestju. Takoj po srečanju so ga spravili v celjsko bolnišnico, kjer so mu zapestje naravnali in nadeli mavec. Ker je bil nekdanji igralec polzelskega prvoligaša pri Šentjurčanih edini izkušeni branilec, ki je tudi povsem upravičil pričakova- nja, bo trener Igor Pučko zamenjavo moral poiskati med mladimi igralci. ZRovšnikovo poškodbo so se zmanjšale Kemo- plastove ambicije, vendar še upajo, da bodo do konca rednega dela prvenstva ostali med vodilno četvorko, ki bo v mini ligi odločala o novem prvoligašu. JANEZ TERBOVC Smučarski skoki v Vizorah Smučarsko društvo Vizore je v nedeljo, 10. januarja, v Vizorah blizu Nove Cerkve pripravilo meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na K 35 m skakalni- ci, na katerem je sodelovalo 58 skakalcev iz desetih raz- ličnih klubov širom Sloveni- je. Organizatorji so si s trudom prizadevali, da bi izpeljali tek- movanje, zato so ves teden pridno zasneževali skakalni- co. Tam se je v lepem sonč- nem vremenu zbralo okrog 1000 gledalcev, ki so vzklikali ob dobrih skokih in spodbuja- li tekmovalce, sicer pa so se lahko okrepčali s toplimi na- pitki in prigrizki, ki so jih skrbno pripravljale domačin- ke. Tekmovanje so popestrili Štajerski rogisti in domači an- sambel. Med obiskovalci je bil tudi vojniški župan Beno Po- dergajs, ki je pozdravil vse navzoče in ob zaključku tek- movanja podelil diplome in praktične nagrade najboljšim trem iz vsake kategorije. Predsednik Smučarskega društva Vizore Danijel Kra- Ijič je nedeljsko prireditev ta- kole ocenil: »Tekma je poteka- la po načrtu in mislim, da nam je dobro uspela, kar dokazuje veliko število tekmovalcev in gledalcev.« Rezultati tekmovanja v smučarskih skokih: pionirji do 12 let -1. Sašo Tadič iz SSK BTC Ljubno, 2. Žiga Urlep in 3. Nejc Kokolj, oba iz SSK Velenje; pionirji do 14 let - Dejan Plevnik iz SSK Mislinja ter 2. Luka Smagaj in 3. Mario Lamešič, oba iz SSK Velenje; mlajši mladinci - 1. Matej Oder in 2. Vid Gostenčnik, oba SSK Mislinja in 2. Denis Safran iz SSK Velenje; starejši mladinci - 1. Uroš Kočnik, SSK Velenje, 2. Branko Kamenik iz SSK Šmartno na Pohorju in 3, Boštjan Klepej iz ŠK Šentru- pert nad Laškim; člani - 1, Luka Ograjenšek, SSK Velenje ter 1. Janez Debelak in 3. Stan- ko Oder, oba SSK Mislinja; veterani - 1. Vlado Ačko iz SSK Šmartno na Pohorju, 2. Zvone Pograjc iz SK Zagorje - Kisovec in 3. Milan Potočnik iz SSK Jablance. ANA - MARIJA BOSAK Skoke si je ogledalo blizu tisoč navdušenih gledalcev. Kdo bo športnik Celja? Športna zveza Celje bo 25. januarja razglasila najboljšega športnika, športnico in ekipo (M in Ž) leta. V izboru oz. anketi sodelujejo predstavniki klubov, športni pedagogi in delavci ter novinarji. Glasovanje je javno, rezultati bodo objavljeni v biltenu ŠZC. Pri glasovanju za posameznike se upoštevajo zgolj dosežki v članskih kategorijah ter le izjemni mednarodni uspehi v mla-^ dinskih konkurencah. Zveza je predložila seznam ekip in posameznikov, ki ni obvezujoč, a bistvenih sprememb ob dokončni razglasitvi najbrž ne gre pričakovati. Med moštvi se za naslov potegujejo RK Celje Pivovarna Laško, JK Ivo Reya (obe pri moških), ADK Kladivar (moški in ženske) ter KK Miroteks in ŽKK Ingrad Celje (obe pri ženskah). Med posamez- niki so v igri Gregor Cankar, Miro Kocuvan, Alen Topolovčan, Urban Acman, Anja Valant (ADK Kladivar). Klemen Ferjan (JK Ivo Reya), Uroš Šerbec, Roman Pungartnik, Iztok Puc, Dejan Perič, Rastko Stefanovič (RK Celje Pivovarna Laško), Petra Nareks, Urška Žolnir, Maja Frece (JK Sankaku), Marika Kardi- nar, Biserka Petak (KK Miroteks) in Urška Roš (PK Marines Celje). PRIMOŽ ŠKERL Foto: SAMO LEŠEK Celjski atleti Anja Valant, Alen Topolovčan. Urban Acman (zadaj). Miro Kocuvan in Gregor Cankar (spredaj) - prav vsi so v konkurenci za »športnika leta«. Tomiyama podučil karaleisle V nedeljo se je v Petrovčah končal odprti zimski karate seminar, ki ga je vodil Shihan K. Tomiyama, mojster karateja shito- ryu 7. dan in goju-ryu 6. dan. Na seminar so prišli nemški, švicarski in domači karateisti. Mojstri oz. nosilci črnih pasov so se učili stare kate heiku, ki izvira iz Okinave, preostali pa so poleg ponavljanja osnovnih tehnik karateja spoznali veliko samoobrambnih prijemov in metod, med njimi pin'an kumite in pin'an bunkai kumite. Med šolskimi katami so dali poudarek pravilnosti izvedenih tehnik udarcev in blokad, mojster Tomiyama pa je bil z obiskom pri nas izjemno zadovoljen. MATJAŽ ČEDE $t.2.'>14.iaiiuar1999 PISMA BRALCEV 21 PREJELI SMO ukrepi v zdravstvu V zadnjem času smo se preko sredstev javnega ob- veščanja pogosto seznanjali s problematiko financiranja zdravstvenega varstva ter z ukrepi, ki so predvideni, da se povečajo sredstva in tudi z ukrepi, ki bi zmanjšali pravi- ce, ki so danes zagotovljene zavarovancem oz. državlja- nom Republike Slovenije. To vprašanje še posebej pri- zadene upokojence, ki jih je več kot 450 tisoč, približno 216 tisoč pa prejema do 60.000 SIT mesečno pokojnine. Zato je 00 DeSUS Celje na razširjeni seji razpravljal o predvidenih spremembah na področju pravic oz. dodatnih obvezno- sti zavarovancev in svoje pri- pombe posredoval predsedni- ku oz. širšemu kolegiju pred- sednika stranke DeSUS. Če str- nemo pripombe in zaključke: nedvomno je v naši državi do- sežena visoka raven zdravs- tvenega varstva, ki se kaže med drugim tudi v večanju življenjske dobe obeh spolov, v manjši umrljivosti otrok, v velikih uspehih na področjih zdravljenja in dostopnosti bol- nikov glede na potrebe k vsem strokovno usposoblje- nim za posamezna področja; vsi ti dosežki so rezultat dol- goletnega vlaganja sredstev v zdravstvo in napora zdravs- tvenih delavcev in strokovnja- kov za posamezna področja; razpravljavci so bili mnenja, da je potrebno doseženo ra- ven ohraniti, pri tem pa iskati vse možne rešitve, da ne bi prizadele oz. dodatno obre- menile gospodarstva in upo- kojencev; podiramo realizaci- jo dogovora med vsemi sindi- kati zdravstva, vlado in ZZZS o ukrepih v zdravstvu, ki se na- našajo med drugim na boljšo organizacijo dela, predpisova- nja zdravil, določanje obliko- vanja cene zdravil, ipd. Sma- tramo, da bi tako pri nekaterih ukrepih dosegli boljšo izkoriš- čenost opreme, zmanjšanje števila obiskov in precejšnje finančne prihranke; ne podpi- ramo dodatnega zviševanja premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje in uvedbe participacije. Vsi ti do- datni izdatki bi zelo prizadeli ogromno število upokojencev in njihovih družinskih članov ter številne brezposelne. Šte- vilni upokojeni in brezposelni so v preteklosti prispevali tudi dodatna sredstva za izgradnjo zdravstvenih kapacitet in opreme, saj so preko številnih samoprispevkov več let vlagali v to vejo dejavnosti. Prosto- voljno zdravstveno zavarova- nje predstavlja že danes izda- tek enomesečne pokojnine (približno 80.000 upokojen- cev), oz. pri brezposelnih v nekaterih primerih dvomeseč- ni prejemek za brezposelne- ga- Vsekakor pa se bo 00 De- SUS Celje vključil v razpravo o tej problematiki v okviru stranke DeSUS Ljubljana. JOŽEBEVC, za 00 DeSUS Celje Celjski policisti, drugič Lani sem prejel priporoče- no pisno pošiljko pošiljatelja UNZ Celje, označeno kot pri- tožba. Kaj je bilo to? Saj nikoli nisem vložil tožbe?! V pismu me g. Drago Vorn- šek po pooblastilu načelnika uprave obvešča, da se UNZ Celje ne strinja z mojimi na- vedbami v Pismih bralcev in da je po mnenju UNZ policist ravnal pravilno in v skladu z zakonom. G. Vornška obveš- čam, da je bilo pismo naslov- ljeno in objavljeno tudi v ča- sniku Delo in ne le v Novem tedniku. Prav tako ne drži tr- ditev, da sem delavcu ZŠAM, ki je urejal promet, na opozo- rilo, da sem nepravilno parki- ral, dejal, da lahko z oznako invalida parkiram kjerkoli. Zavedam se svojih dolžno- sti in pravic, ki jih imam kot voznik, vozila, označenega z nalepko za invalida. Spoštoval sem svoje dolžnosti, saj nisem povzročal nevarnih situacij in nisem ogrožal drugih udele- žencev v cestnem prometu. Vozilo ni oviralo hoje in preč- kanja ceste pešcem, ker ni bilo parkirano na označenem pre- hodu za pešce; vožnje kolesar- jem, voznikom koles z motor- jem in motoristom; dostopa k sejmišču tudi večjim inter- ventnim vozilom, ki bi (upam) lahko zapeljala tudi malce na pločnik, če bi bilo to potrebno. Pravice pa so bile kršene. Ker so zakonske, je kršen tu- di zakon. Policisti in mestna straža - pajek so ravnali ne- pravilno in nezakonito. Oči- tek o nestrokovnosti oziroma o diskriminatornem odnosu do invalidov tako pač ostaja. Če se poigram z domišljijo, bi pomislil, da je za kršitev zakonskih določb s strani uradnih oseb kriv prihod uni- formirane delegacije sedaj že bivšega ministra g. Krapeža, s katerim sva si blizu vhoda na kratko izmenjala pogleda. Odstranitev moje »katrce« je morda res polepšala sprejem in vstop (okusi so različni, mar ne?), ki pa kljub temu ni bil podoben maršu pod pariš- kim slavolokom. Morda pa pajek ni imel poguma, da bi odstranil neoznačena vozila z označenih parkirnih prosto- rov, pločnikov, zelenic...., ker bi bilo to prenaporno? Na pločnike so zapeljale nepre- gledne množice neintervent- nih vozil, ki začuda niso ovi- rale pešcev. Morda pa tudi zaradi tega niso bila deležne intervencije pajka. Kdo ve? Domišljijo na stran - dejstva ostajajo. Fotografija parkira- nega vozila bi mojo navedbo dejanskega stanja potrdila. Če fotografije ni, so policisti kršili tako materialno kot procesno pravo. Naj mi jo pokažejo in me prepričajo, da sem v zmo- ti. Očitek nestrokovnosti bi bil umaknjen, sledilo bi opraviči- lo. Žal pa bi ostal očitek diskri- minatornega pristopa. ALEŠ HROVATIN, Celje Srečanje gasilcev Tik pred zaključkom leta so se v hali Golovec zbrali gasilci iz cele Slovenije. Gasil- ska zveza Celje je v zahvalo za pomoč pri reševanju ob poplavi organizirala družab- no srečanje vseh 77 prosto- voljnih gasilskih društev in njihovih gasilcev, ki so v akciji 4. in 5. novembra sodelovali na celjskem poplavljenem območju. S skromnimi sreds- tvi so pripravili mnogo veselja tistim, ki so prišli. Prisotne je pozdravil župan Mestne obči- ne Celje Bojan Šrot, nato pa še župan Občine Dobrna Mar- tin Bred. Predsednik GZ Celje Miro Terbovc se je zahvalil vsem za pomoč ob katastrofalni popla- vi. S poveljnikom Jankom Turnškom sta podelila prizna- nja vsem sodelujočim druš- tvom in se tako skromno, a iz srca zahvalila za pomoč. Prire- ditev je popestril ansambel Frajerji iz Vojnika, lepa pesem pa je zvenela dolgo v noč. MILENA JURGEC, Vojfiik Ce hočete, lahko pomagate Marsikateri posameznik se vpraša, kaj sploh lahko stori, da bi pomagal živalim, katerih mučenja je vsak dan več. Da, prav posameznik naj začne pri sebi, saj lahko zmanjša število živali, če se bo odločil, da ne bo kupoval izdelkov, ki so produkt trp- ljenja živali. Zato v času na- kupovanja daril apeliram na kupce in potrošnike, naj ne kupujejo: živih živali za igra- čo otrokom ali pa odraslim kot »presenečenje«; kozme- tičnih izdelkov, ki na embala- ži nimajo zapisano »Ni testi- rano na živalih« (navedba, da je izdelek testiran biološko ali klinično, ne zagotavlja, da preparati, surovine ali izde- lek niso bili preizkušeni na živalih); krznenih izdelkov iz bio-krzna, temveč naj kupu- jejo eko-krzno (umetno); mesa in mesnih proizvodov - pot živali od hleva do krožni- ka je grozljiva (baterijske in bio farme, nehuman trans- port, nehumano klanje. Ugo- tovljena je škodljivost mesa, ki je vzrejeno v »tovarnah mesa«, in je prepojen z anti- biotiki, encimi, pomirjevali, barvili, kortizonskimi prepa- rati in še in še). Zlasti se je treba odpoveda- ti nakupu izdelkov iz Tajvana, Severne Koreje in južne Kitaj- ske, ki so preplavili Evropo in kjer grozljivo mučijo pse in mačke. Način pobijanja je grozljiv ( s sekirami, težkimi kamni, davljenje z žico). Tako pobijajo na tone teh živali, dostikrat ne do smrti, kar po- meni, da živim slačijo kožo. V obdelane kože vtisnejo razne ornamentne vzorce, dlako pa prebarvajo, da kupec ne mo- re ugotoviti izvora kože. Na priveskih izdelkov je navede- no le »prava koža«, tudi pro- dajalka ne ve za izvor kože, razen to, da je predmet iz uvoza... Starši, ne kupujte otr?5kom petard in eksplozivnih sred- stev; prestrašeni so ljudje (bolniki, dojenčki, starejši, in- validi) pa tudi živali. Upam. da bodo policisti poostrili nadzor nad kruteži. ki odme- tavajo petarde. Velik delež k ozaveščanju lahko doprine- sejo tudi pedagogi, ki naj v šolah ne le učijo, temveč tudi vzgajajo, kot smo slišali pred nedavnim na zasedanju dr- žavnega zbora. Dostikrat ima beseda vzgojitelja, učitelja... večjo težo, kot če jo izrečeta starša. Spoti, ki prikazujejo poškodbe s petardami, zale- žejo bolj, kot če varstveniki živali trkamo na vest objest- nežev ter od njih pričakujemo usmiljenja do nemočnih, ki ga dandanes itak ni več. LEA EVA MULLER, Ljubljana ZAHVALE, POHVALE Lepa pomoč Iskreno se zahvaljujemo g. Brečku, direktorju Unior Tu- rizma, za vsestransko pomoč in humano dejanje pri zdrav- ljenju našega sina Žana. Zah- valjujemo se tudi zdravnici dr. Stepišnikovi, ki na tako lep, človeški način pomaga naše- mu sinku. Družina Vipotnik ^t.2..14.iaiivar1999 24 INFORMACIJE - ROMAN ROJSTVA V celjski porodnišnici so rodile: 25.12.: Majda KRPAN iz Ce- lja - deklico, Mojca KAJBA iz Prebolda - deklico, Anica HROVAT iz Zreč - dečka, Joži- ca HOČEVAR iz Škofje vasi - dečka. Silva HRASTNIK iz Vojnika - dečka, Barbara PO- PIT iz Žalca - deklico. 26.12.: Urška PART iz Šem- petra - deklico, Irena ČREP iz Laškega - dečka, Marjana BEVC s Planine pri Sevnici - deklico, Gordana KOPRIVŠEK iz Celja - dečka. 27.12.: Ksenija BELINA iz Šmarja - deklico, Simona JE- SENSEK iz Celja - dečka, Sabi- na ADAMIČ iz Zreč - dečka. 28.12.: Lidija HUDOURNIK iz Mozirja - deklico, Karolina IVIČ iz Celja - dečka, Andreja ROŽANC iz Petrovč - dečka. 29.12.: Mojca VUKOVIČ iz Boštanja - dečka, Irena KAM- PUŠ iz Celja - dečka, Lavra TRAVNŠEK iz Petrovč - deč- ka. Nataša URANJEK ŽE- VART iz Velenja - dečka. Luč- ka PLANINŠEK iz Podplata - deklico. 30.12.: Romana JAZBEC iz Sevnice - deklico, Sergeja SO- TOŠEK iz Rogaške Slatine - deklico, Vlasta POČIVALŠEK iz Podčetrtka - dečka. 31.12.: Nevresa MERDA- NOVIČ iz Prebolda - dečka, Valerija LAMPRET iz Poljčan - dečka, Stanka ZALOŽNIK iz Vitanja - deklico, Jožefa BER- GANT iz Tabora - dečka, Mo- nika ŠMERC iz Šmarja - deč- ka, Anica GREGUROVIČ iz Žalca - deklico. 1.1.1999: Antonija ZUPAN iz Radeč - dečka, Jolanda HRl- BERNIK iz Škofje vasi - dekli- co. Rosanda ŠTIGLIČ z Ljub- nega ob Savinji- deklico. Bri- gita PONDELAK iz Loke pri Zusmu - deklico. 2.1.: Mirjam GRADIŠNIK iz Velenja - dečka, Majda MA- ROVŠEK iz Vitanja - deklico. Simona MUŽINA iz Rogaške Slatine - dečka, Petra LAM- PRET iz Rogatca - dečka, Na- taša JUVAN iz Nove Cerkve - deklico, Stanka LAMPRET iz Velenja - deklico. 3.1.: Darja DUŠIČ s Polzele - deklico, Simona DAKIČ NE- MANIČ iz Žalca - deklico. 4.1: Romana UŽMAH iz Prevorja - dečka. Marija KOM- POLŠEK iz Šentjurja - dečka, Almira GREŠAK z Rečice ob Savinji - deklico, Alenka GO- RENC iz Tržišča - deklico. Ve- sna MIKLAVC iz Gornjega Grada - dečka, Natalija POD- PEČAN z Dobrne - dečka. 5.1.: Blanka ČRETNIK iz Vojnika - deklico, Metka PIR- MANŠEK iz Velenja - dečka, Darja MELANŠEK iz Velenja - dečka, Sonja BORIŠEK iz Šmarja - deklico. 6.1.: Mateja HRIBERŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, Irena TORKAR iz Nazarij - deklico. 7.1. Snežana LADIKA ŽVAR iz Senovega - dečka, Mateja PURNAT iz Florjana - deklico. Brigita RENNER iz Celja - dečka. Marija HUTIN- SKI iz Velenja - dečka. POROKE Celje Zlato poroko sta sklenila Jurij in Justina BOHNEC. SMRTI Celje Umrli so: Ivan GRADIŠNIK iz Šmarjete pri Celju, 68 let. Terezija MEDVED iz llovce, 102 leti, Anton KVAS iz Trnovelj pri Celju. 89 let, Jože LEŠEK iz Kompol, 34 let. Frančiška VODIŠEK iz Reke. 75 let. Fran- čišek ESIH iz Osredka pri Zre- čah. 87 let. Bogomir BAJT iz Gorice pri Šmartnem, 64 let. Avgust KAČIČNIK iz Celja, 65 let, Anton UŽMAH iz Žepine, 77 let, Alojzija OMERZA iz Ka- mena, 79 let, Marija KLOKO- ČOVNIK iz Slovenskih Konjic. 76 let. Marjan JURKOVIČ iz Kaplje vasi. 50 let, Marija FLERE iz Celja. 77 let. Viktorija ARTIČ iz Loga. 67 let. Edvard KOŠAK iz Celja, 66 let, Mijo BROZ iz Celja, 68 let, Zvonimir KAMPUŠ iz Laškega. 77 let. Marija MOČNIK iz Slivnice, 72 let, Jakob Ivan KAVČIČ iz Trno- velj pri Celju, 75 let in Marija GRUM iz Celja. 92 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jakob OJSTER- ŠEK iz Botričnice. 81 let. Bran- ko ZUPANC iz Šentjurja. 44 let, Marija RATAJC iz Dramej, 85 let, Jakob KOLAR iz Šent- jurja, 60 let, Silvester KO- PRIVO iz Jelc, 50 let. Velenje Umrli so: Ana MUŠIČ iz Marnega, 65 let, Terezija SMO- LE iz Ješovca pri Šmarju. 78 let, Pavla MARČIČ z Dobrne, 68 let, Neža PRAH iz Rogatca. 67 let, Franc BEG iz Gaberk, 78 let, Marjana HOJAN iz Velenja, 50 let, Konrad VOGRIN iz Vele- nja, 77 let, Pavlin KUMER iz Velenja, 91 let. Vida CEGNAR iz Velenja, 67 let. Žalec Umrli so: Veronika PETRE iz Žalca. 55 let, Antonija KO- LENO iz Založ, 70 let. Marija KRAJNČAN iz Zg. Tinskega,. 73 let. Angela SKORNŠEK iz Kaplje vasi, 87 let, Viktor BO- ŽIČ s Polzele. 87 let. PROSTA DELOVNA MESTA Območna enota Celje Celje: pomožni delavec (2). natakarski po- močnik. varilec za varjeneje v zaščitnem pli- nu, mizar, zidar industrijskih peči (2), stavbni klepar (2), šivilja zidar (3), voznik avtomeha- nik, prodajalec (3). prodajalec kemičnih-dro- gerijs. artiklov (2). kmetijski tehnik, živilski tehnik, strojni tehnik tehnolog, elektrotehnik elektronik. računalniški tehnik, gradbeni de- lovodja. ekonomski tehnik (7), ekonomist za analize in planiranje, diplomirani inženir le- sarstva, diplomirani inženir metalurgije, dipl. ekonomist za analize in planiranje, diplomira- ni pravnik. Laško: pomožni delavec, farmacevtski teh- nik, inženir strojništva, diplomirani inženir farmacije. Slovenske Konjice: pomožni delavec, zidar za zidanje in ometavanje, zidar in trgovinski poslovodja. Šentjur pri Celju: frizer. Šmarje pri Jelšah: gradbeni delavec (2). pomožni delavec (2), tesar opažev, mesar - sekač, avtomehanik, elektromonter (2), kon- fekcionar tekstilij, železokrivec, zidar, strojnik gradbene mehanizacije, prodajalec, natakar, elektrotehnik elektronik, gradbeni tehnik, tr- govinski poslovodja, računovodja, komercia- list (2). Žalec: delavec brez poklica, pomožni dela- vec (2), tesar opažev, zidar za zidanje in ometavanje, cvetličar, slaščičar, avtomobilski klepar, strojni mehanik, zidar, prodajalec (7), prodajalec živilskih-prehramb. artiklov, admi- nistrator, elektrotehnik energetik, gradbeni tehnik (2), gostinski tehnik, komercialist, eko- nomist za analize in planiranje in diplomirani inženir arhitekture. Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 442-630. Območna enota Velenje Natakarski pomočnik, šivalec usnjene kon- fekcije, avtoelektrikar, šivilja, frizer, zidar, voznik avtomehanik. prodajalec, prodajalec papir. - knjigotrških artiklov, natakar (2). Podrobnejše informacije po telefonu, šte- vilka 855-421. »Vsem trem ne bo mogoče ugoditi,« se je malce v strahu za svoja dekleta izgovarjala mati. »Franica in Katica, ki sta še mlajši, bosta šli pomagat k Smolarjevim, ker je blizu in ti Anka pa lahko greš kopat na Baronovo, če bi res rada več zaslužila.« Tako kot je mati odločila, se je naslednjega dne tudi zgodilo. Del poti so šla dekleta, z velikimi motikami na ramah, skupaj, na križpotju pa so se razšle vsaka proti svojemu vinogradu. »Pridita mi zvečer naproti, da me ne bo strah!« je naročala Anka sestrama ravno takrat, ko si je po poti. z motiko na rami prižvižgal Dolinarjev Peter. V tem času je zrasel v postavnega fanta, ki ga je imelo rado staro in mlado. Nič se še ni zares oziral po dekletih, a v svojem srcu je vseskozi varoval spomin na trenutke, tiste še bolj otroške sreče, katero je doživel z Anko takrat v drenovem gaju. »Kaj ne greste vse tri kopat k Smolarjevim?« je nedolžno vprašal, kot bi ne slišal Ankinih besed. »Ne, midve greva k Smolarjevim. kamor si najbrž tudi ti namenjen, Anka pa gre danes na Baronovo, ker bi rada več zaslužila,« je hitro odgovorila gostobesedna Katica. »Raje bi še jaz šel s tabo Anka, da bi še jaz kaj zaslužil, če ne prej, pa vsaj zvečer po poti domov, ko bi namesto tebe nesel tvojo motiko!« se je veselo pošalil in prižgal v Ankinem srcu iskrico upanja, da ji nocoj mogoče le pride nasproti v temno pomladno noč. Nič ni vedel Peter, kako skrbno varuje Anka v svojem srcu tisti njegov nedolžni poljub. Vedno znova se je spominjala srečnih trenutkov in potrpežljivo čakala, da se vname v ljubezen navidez hladno Petrovo srce. Prenekateri fant bi že rad užil sladkosti vabečih Ankinih ustnic, a naj je poizkušal še tako zapeljivo ali zvito, nobenemu še ni uspelo ukrasti polju- ba, katerega je hranila samo za njega in po katerem je hrepenelo njeno mlado srce. Vso pot do velikega vinograda, kateremu je gospodarila stara boronesa in so mu zato ljudje rekli »Na Baronovem«, je Anki hitro minila ob sladkem razmišljanju in sanjarjenju, ki pa je minilo ob prvih zamahih motike v težko ilovnato prst. Ljudje so se hitro zbirali v vinograd in kmalu je bila zastavljena kop preko polovice širokega vinograda. Prav pozno, ko so bili kopači že daleč v vinogradu, se je po poti prizibal še eden, bolj okrogel mladenič z motiko v rokah. Že po njegovi hoji se je videlo, da je fant danes že precej popil in njegov žaljiv pozdrav je to samo potrdil. Kopači so obstali, si zravnali svoje boleče hrbte in malo čudno gledali poznega in glasnega fanta, ki ga skoraj nihče ni poznal. Tudi Anka je z zanimanjem pogledala, kdo je nezna- nec, a že v naslednjem hipu je znova poprijela za motiko in pričela kopati, saj je v pijanem fantu spoznala svojega bivšega sošolca Janezka, ki pa je v tam času zrasel v pravega pijančka Janeza. »Kar tjale, k tisti deklini se spravim, ki pridno koplje in bo gotovo nekajkrat udarila namesto mene! Le kaj bi ob drugih, ki samo stojite in se naslanjate na torišča motik!« je izzivalno dražil ljudi in se zares pririnil v vrsto ob Anko. Ljudje so molče znova poprijeli za delo in nekaj časa je bilo slišati le glas motik, ki so jih zdaj kopači še močneje zasajali v zemljo. Anka ni hotela nič pogledati proti Janezu, le kopala je s podvojeno močjo, da so jo ljudje občudujoče gledali in se pričeli posmehovati Janezu, ki je v svoji vrsti vidno zaostajal in počasi ufihnil s svojimi pijanskimi šalami. Šele tedaj, ko so prekopali kopači do vrha vinograda in posedli okoli prinesene malice, je Janez, ko se je, ves prepo- ten, še vedno mučil s svojo vrsto še daleč pod vrhom, spoznal, kdo je dekle, h kateremu se je prislinil. »Ti presneta Hrvatica, ti bi mi pa lahko bolj pomagala, ker sva bila sošolca!« se je zadri izpod brega, da so ljudje začudeno pogledali njega in še bolj Anko, ki je v zadregi povešala pogled. »Le pripravi se zvečer!« je še dalje grozil Janez Anki, ko je prisopihal s svojo vrsto do vrha vinograda. »Dolga je najina skupna pot ponoči in vedo, da ima noč svojo moč! Nocoj mi zagotovo ne pobegneš!« se ji je nesramno režal v obraz, da ji je postajalo slabo ob njegovi po pijači smrdeči sapi. Pustila je malico in se hotela mirno podati z motiko v drugo vrsto. »Ti si že tako želiš moje ljubezni, da bi najbrž rada že kar zdaj šla z mano v grmovje?« ji ni dal miru Janez s svojim grdim jezikom. Nihče se ni več smejal njegovim besedam in marsikoga je imelo, da bi mu s pestjo zamašil nesramna usta. Postalo je mučno in drug za drugim so kopači vstajali od malice ter sledili Anki, ki je že kopala na spodnjem koncu vinograda in si večkrat obrisala z rokavom preko oči, ki so se ji kar same rosile ob ponižujočih nesramnostih, ki jih je morala poslušati. Janeza pa ni nič motilo, da je nazadnje sam obsedel ob košari z malico. »Vsakdo je lahko jedel, kolikor je hotel!« si je govoril v svojo požrešnost in sam hlastno jedel mastno meso, da mu je kapljalo od brade. Za kop v vinogradu se ni več veliko zmenil, nekaj časa je šp posedal na vrhu in gledal, kako drugi kopljejo. V glavo pa mu je vse bolj stopala in ga razvnemala poželjiva misel na Osojnikovo Anko! »Naredil se bom, da grem domov, saj se mi zares ne da več prekopavati te neumne zemlje!« si je govoril in delal načrt, kako bo ujel v zanko Osojnikovo dekle. »Če bi ostal do večera, potem bi Anka zagotovo pobegnila domov brez večerje.' Tako pa ne bo nič slutila in mi bo čisto mirno prišla v roke pri brvi ob potoku, kjer jo počakam! To bo še veselo nocoj!« se je hudobno in neumno zarežal, ko je sredi popoldneva, ob vsesplošnem zgražanju ljudi, pustil delo in potem vse do večera postopal gor in dol ob potoku. Čisto drugače so se tega dne imeli v Smolarjevem vinogradu, na drugi strani hriba. Zbrali so se sami sosedje iz Doljne vasi, se ves čas med delom veselili in šalili in vselej tudi veselo zapeli, ko so se vračali v dolino po nove vrste. Vse prehitro je ljudem minilo popoldne in prav nihče ni čutil utrujenosti od težkega dela tedaj, ko je večerni zvon oznanil, da je za tisti dan delo končano. Dolinarjev Peter je bil vse popoldne z mislimi bolj v Barono- vem kot pa v Smolarjevem vinogradu. Prebujajoča pomlad je budila njegov dolgo zatajevan srčni nemir in danes se je večkrat zalotil v čudnem občutju, kot da mu topel pomladni vetrič prinaša preko hribčka vabeč Ankin klic ljubezni. »Le kako bi storil, da se ne bi preočitno videlo, da grem nocoj počakat Anko in jo potlej pospremim skozi temno noČ do doma?« je razmišljal pri sebi. »Sam bi se že pobral v mrak, "toda dobro sem slišal, kako je prosila Anka svoji sestri, naj ji prideta nasproti do potoka... Hop, jo že imam!« se je nasmejal domislici, s katero bo vse ugnal v kozji rog! »Dobro, da se še malo vidi. imam še važno opravilo danes,« je zvito napeljeval pogovor z mladim Smolarjevim gospodar- jem, ki je zdaj že več kot gospodaril namesto starega Toneta. »Le kaj imaš tako važnega zdaj, pod večer, ko bomo malo posedeli in se po stari navadi poveselili?« ga je Smolar glasno vprašal, da so se drugi kopači radovedno ozrli in prisluhnili, kot je Peter v svoji nakani želel. »Materi je čisto zmanjkalo moke, zato moram nesti nocoj Še vrečp pšenice v mlin, doli za potok,« je nalašč odgovoril tako glasno, da so ga vsi slišali in že hotel oditi proti domu. Šl. 2.-14.ianuar1999 30 KRONIKA MINI KRIMIČI Bogata bera v noči na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo vlomil v Handball Bar na Grevven- broichovi v Celju. Iz igralnega avtomata in blagajne je po- bral okoli 320 tisoč tolarjev, vzel pa je tudi nekaj zavojč- kov cigaret. Lastnica Sabina H. je oškodovana za okoli 400 tisočakov. Brez koles Na Vojkovi ulici v Celju je v noči na ponedeljek, 4. ja- nuarja, nekdo iz Lade sama- re odnesel prednji kolesi z zimskimi pnevmatikami. Lastnik Vincenc P. je oško- dovan za okoli 25 tisoč tolar- jev. Postregel si je s »ciki« v noči na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo vlomil v kiosk na Liptovski ulici v Slo- venskih Konjicah. Odnesel je 170 zavojev cigaret, vrednih 408 tisoč tolarjev. V Merx po denar v zgodnjih jutranjih urah na ponedeljek, 4. januarja, je nekdo s ključi, ki jih je našel v recepciji hotela Merx v Celju, odprl železno blagajno in od- nesel okoli 400 tisočakov go- tovine. Samopostrežno stanovanje Istega dne je nekdo vstopil v odklenjeno stanovanje Ma- rije S. iz Šentjurja. Odnesel je denarnico s 60 tisočaki in čeki Banke Celje. Zanimivo skladišče v noči na torek, 5. januar- ja, je nekdo iz skladišča Slo- venskih železnic na Mari- borski cesti v Celju odnesel več uporabnih predmetov, vrednih okoli 300 tisoč tolar- jev. Obupani kadilec Iz Picerije pri bazenu v Pre- boldu je nekdo v torek, 5. januarja, odnesel cigarete in 10 tisoč tolarjev. Lastnik Miro P. je oškodovan za okoli 20 tisočakov. Roparski naraščaj v torek, 5. januarja dopold- ne, sta mladoletna Velenjčana M.B. (16) in A.P, (17) napadla S.L. (16). Podrla sta ga na tla in mu ukradla ročno uro ter 4 tisoč tolarjev. Velenjski polici- sti so do večera nasilneža že prijeli in napisali kazensko ovadbo. Vandali na delu Na prvi torek v letošnjem letu je nekdo na Prešernovi ulici v Celju razbil izložbeno steklo Ljudske banke. Škoda znaša 50 tisoč tolarjev. Odnesel radio 1 Na Kraigherjevi ulici v Celju je v torek, 5. januarja, nekdo vlomil v Renault 18. Odnesel je avtoradio in s tem lastnika Stanislava P. oškodoval za 15 tisočakov. odnesel radio 2 Isti dan je nekdo na Savinj- ski cesti v Nazarjah vlomil v ibizo in odnesel avtoradio znamke Technic. Lastnik An- ton A. je oškodovan za okoli 35 tisoč tolarjev. Polica z zvočniki v poznih torkovih večernih urah je na Šaleški v Velenju nekdo vlomil v yuga. Odnesel je zadnjo polico z zvočniko- ma in lastnika oškodoval za 15 tisočakov. Okraden v službi v torek, 5, januarja, do- poldne je nekdo vlomil v ko- vinsko omaro podjetja BSH v Nazarjah. Odnesel je de- narnico z dokumenti in de- narjem. Lastnik Ivan B. je oškodovan za okoli 35 tiso- čakov. Odpeljal petko Minuli četrtek, 7. januarja, je nekdo odpeljal Renault 5 (CE S6-520), ki je bil parki- ran na Kidričevi ulici v Žalcu. Avtomobil so policisti še is- tega dne našli v bližini Šmartnega v Rožni dolini. Lastnica Barbara K. je oško- dovana za okoli 50 tisoča- kov. Odpeljal se je v disko v četrtek 7. januarja zvečer, je nekdo odpeljal juga, parki- ranega pred gostilno Lavrič na Teharju. Lastnik Jože K. ga je našel naslednji dan pred diskoteko Casablanca. Vlom v župnišce v soboto, 9. januarja je nek- do vlomil v župnišče v Mozir- ju. Iz pisarne je ukradel 40 tisočakov. Ucvrli so jo v ponedeljek, 11. januarja, so trije mladoletniki vlamljali v kletne prostore stanovanj- skega bloka v Šaleku. Ko jih je zalotil nek stanovalec, so brez plena pobegnili. Njiho- va »imena« so A.G., D.J. in P.R PŠ Avtomobili z novo identiteto Osemnajstletnica ponarejala denar tako, da je skenirala bankovce Uprava kriminalistične službe pri UNZ Celje je sto- pila na prste dvema krimi- nalnima združbama, ki so ju osumili kraje, predelave in preprodaje večjega števila osebnih avtomobilov in po- narejanja denarja. V akcijah so prijeli 11 oseb, dva osum- ljenca pa sta še na begu, vendar so se kriminalisti do- kopali do njunih imen. Gre za Celjana Borisa K, (25) in Marjana J. (26), ki sta ukradene avtomobile (znamk Mercedes, Audi, Volksvvagen in Renault) vozila v skrivališča na območju Celja, Slovenskih Konjic in Laškega, kjer sta jih predelala, ponaredila številke šasij in motorjev ter vozila le- galizirala. 19. novembra lani so kriminalisti na zapuščeni kmetiji v Trobnem Dolu ter v stanovanjskih hišah z gospo- darskimi poslopji v Slovenskih Konjicah, Pod Gorco in Cesti na Svetino opravili hišne prei- skave ter našli 9 avtomobilov (nekaj jih je bilo že delno pre- delanih), več pripomočkov za predelavo in večje število av- toradiev. Avtomobili so bili la- ni in predlani ukradeni v Celju, Vojniku, Litiji, Ljubljani, No- vem mestu in Sevnici. Vred- nost zaseženih vozil policisti ocenjujejo na približno 10 mili- jonov tolarjev (zasegli so še dva predelana golfa, za katera še ugotavljajo izvor). Oba osumljenca, ki sta kazniva de- janja izvrševala z neznanim vlomilskim orodjem, ki na ključavnicah ne pušča sledi, sta stara znanca policije. V nju- ni odsotnosti so ju zaradi kaz- nivih dejanj velikih tatvin ova- dili okrožnemu državnemu tožilstvu. Policija ne razpolaga s podatki, da bi pobeglima (za njima se je izgubila vsaka sled) pri krajah in predelavah avtomobilov še kdo pomagal. Ker pa je med lastniki omenje- nih objektov tudi nekaj sorod- nikov iskanih kriminalcev, ki so vedeli za njuno početje, bo- do zoper nekatere spisali ka- zenske ovadbe zaradi prikri- vanja. Odgovor na vprašanje, ali je Borisu K. in Marjanu J. uspelo tudi »vnovčiti« katero od ukradenih vozil in kam, bodo policisti dobih potem, ko ju bodo prijeli. Ponarejeni bankovci Lani septembra so se na na- šem območju pojavili ponare- jeni bankovci za 5 in 10 tisoč tolarjev, prvi pa so to opazili trgovci in Agencija za plačilni promet. V široko zastavljeni akciji so mesec kasneje identi- ficirali Ivana R. (21) iz Vojnika, ki je ponaredke razpečeval, vendar ga niso takoj prijeli, saj so želeli izslediti celotno mrežo ponarejevalcev in razpečeval- cev. Kasneje so izsledili še dru- gega Vojničana Mirana Ž. (23), ki je za prvega hranil ponared- ke in varoval predajo ostalim dealerjem ter tretjega Branka P. (23) in njegovo partnerko Majo Š. (23) iz Tepanja. Sled je pripeljala do »tiskarjev« Edvar- da C. (25) in Darje L. (18). Za osemnajstletnico se je izkaza- lo, da je glavni nosilec kriminal- nega posla. Kriminalisti so delo skupine spremljali do IZ de- cembra, ko so pri Darji L. opra- vili hišno preiskavo in našli ra- čunalniško opremo za tiskanje ponaredkov, več »polizdel- kov«, ponarejene bloke za ma- lico in natančno evidenco oseb in zneskov, na podlagi katerih so hitro ugotovili kdaj, komu in v kolikšni količini so bili ban- kovci izročeni. Osumljena je skupaj z Ivanom R. natisnila najmanj 125 bankovcev po 5 in 120 po 10 tisoč tolarjev (konč- no količino ponaredkov bo ze- lo težko ugotoviti). Policija je preiskavo razširila še na ob- močje Rogaške Slatine, Sloven- skih Konjic in Šmarja pri Jelšah ter ob tem prijela Karla F. (33) iz Cerovca, ki je spravil v obtok 50 ponaredkov po 5 in 54 po 10 tisočakov, Vojničan Dejan K. (23), ki je pri distribuciji tudi sodeloval, pa se je ukravarjal še s'preprodajo marihuane. La- ni naj bi preprodal približno 10 kg (na drobno je zanjo mogoče iztržiti preko 50 tisoč nemških mark), zasegli so mu je 1,7 kg, njegovemu pajdašu Gregorju J. (26) iz Celja pa 400 g. Karel F je lani tudi sodeloval pri trans- portu marihuane iz Hrvaške, ob hišni preiskavi pa so pri njem našli malokalibrsko pi- štolo Smith&Wesson in nekaj nabojev. UKS bo na Okrožno državno tožilstvo podal kazen- ske ovadbe zoper 11 osumljen- cev zaradi ponarejanja denarja (po čl.249 KZ RS), tri med njimi pa čaka še ovadba zaradi neu- pravičene proizvodnje in pro- meta z mamili (čl.196 KZ RS). Ponaredki bankovcev se od originalov ločijo po ultra- violetno svetlem papirju, ni zaščitne nitke, vodnega zna- ka, ni oznake za slepe (ban- kovci so bili kopirani preko optičnega čitalnika - scaner- ja). Združba je denar vnov- čevala predvsem v nočnih! lokalih in na drugih mestih; kjer je drugačnost ponared- kov manj prepoznavna. Zbi- ranje »skeniranih« ponared- kov se nadaljuje, saj naj bi po zadnjih podatkih ti bili vnovčeni tudi drugod po Sloveniji. mm^rnum primožškerl aGORELOJl v torek, 5. januarja, je v zgodnjih jutranjih urah zago- relo na starejšem lesenem vi- kendu v Gaberkah. Do poža-, ra je prišlo zaradi kratkega stika na elekrični napeljavi, Premogovnik Velenje je oško- dovan za okoli 400 tisočakov. Dan poprej je okoli 22. ure s cigareto v rokah zaspal Ro- bert O. iz Laškega. Ogorek je padel na vzmetnico, ki se je nato vnela. Takrat se je Ro- bert zbudil in jo odnesel na balkon, kjer so ogenj nato pogasili laški gasilci. Gmotna škoda znaša 5 tisoč tolarjev. V sredo, 6 januarja je Vilma K. iz Ločice pri Savinji pri ku- hanju kosila na ognju pozabi- la ponev z oljem. To se je pregrelo in vnelo, ogenj pa je uničil napo in kuhinjske ele- mente. Požar so pogasili do- mači gasilci, gmotna škoda pa dosega 70 tisočakov. Naslednji dan se je podob- no zgodilo še Ireni S. iz Šale- ka. Na štedilnik je postavila ponev z oljem in ploščo po- motoma prižgala. Olje se je vnelo, ogenj pa je zajel napo. Požar je z gasilnim aparatom pogasil sosed. Gmotne škode je za 50 tisočakov. Istega dne okoli 18. ure so se vnele saje v dimniku stano- vanjskega bloka v Vitanju. Vi- tanjski gasilci so preprečili na- stanek večje gmotne škode. Le nekaj ur prej je zagorel zabojnik za smeti ob pekarni Šket v Kovinarski ulici v Celju. Požar sta pogasila poklicna gasilca iz Celja. Gmotne ško- de ni bilo. V nedeljo je ogenj zajel še 35 kilovatni električni daljno- vod na Pristavi pri Laškem. Ogenj je pogasilo 7 gasilcev, vzrok požara in gmotna ško- da nista znana. PROMETNE NEZGODE S ceste v jarek v sredo, 6. januarja, se je izven naselja Studence zgo- dila huda prometna nezgo- da. Drago K. (24) iz Žalca je na cesti Velenje-Arja vas v de- snem nepreglednem zavoju zapeljal izven vozišča in trčil v brežino obcestnega jarka. Med prevračanjem je iz avto- mobila padla Barbara G. (16) iz Celja in se hudo poškodo- vala, voznik in drugi dve so- potnici pa lažje. in drevo Minulo soboto se je v zgodnjih jutranjih urah na cesti Gabrovnik-Bezina zgo- dila huda prometna nezgo- da, v kateri je bila hudo poš- kodovana Brigita B, (34) iz Gabrovnika. Med vožnjo po klancu navzdol blizu naselja Vešenik je v nepreglednem zavoju na zasneženi cesti Brigrto začelo zanašati. Izgubila je oblast nad vozilom in trčila v drevo. Pri tem je bila hudo poškodo- vana, gmotna škoda znaša pol milijona tolarjev. Na bankino in v drog v nedeljo, 10, januarja, se je okoli 19. ure blizu Šoštanja zgodila prometna nezgoda. Ena oseba je bila hudo poško- dovana, nastala gmotna škoda pa dosega 400 tisoč tolarjev. Jože H. (33) iz Zavodenj je na cesti Šoštanj-Šentvid na ravnem delu ceste zapeljal na bankino in nato na brežino. Avtomobil je med prevrača- njem trčil v elekrični drog, pri tem pa je Jože padel iz vozila in se hudo poškodoval. PŠ Št. 2.-14. januar 1999 KRONIKA 31 NOČNE CVETKE • Na Centru za socialno de- lo se je v sredo popoldne ne- primerno vedel primerno okajeni Zvonko P. Njegovo razgrajanje in vpitje je do srca ganilo uslužbenke, ki so po- skrbele za prihod patrulje. Ker se Zvonko za opozorila ni zmenil, je konec dneva in ju- tro pričakal v kletnih prosto- rih na Ljubljanski. f V Evergreenu na Linharto- vi sta jo v soboto navsezgodaj skupila Damjan V. in Bogdan B. Kdo je to storil in zakaj, ostaja zavito v meglo. Skriv- nostni neznanec jo je ucvrl, še preden je ugledal odsevajočo luč na policijskem avtomobi- lu. • Nekaj sta pred semafor- jem na Mariborski očitno imela tudi Damjan R. in še nekdo. Slednji je prvega mah- nil skozi vrata njegovega av- tomobila. Damjan si je še us- pel zapomniti avtomobilsko registracijo, zato bodo cest- nega boksarja najbrž kmalu našli. • Istega dne so se takoj po večernem dnevniku sredi Pu- cove stepli Igor Š., Boštjan Dž. in Srečko K. Zmagovalca tro- boja bo določil sodnik za pre- krške. PŠ- Pijanci Icmalu brez avtomobilov? Od sredine do konca lan- skega decembra so policisti UNZ Celje izvedli preventivno prometno akcijo »Natakar, taksi prosim«. Skupno so pre- gledali 6442 voznikov in jih z alkotestom preizkusili 1644. Delež voznikov, ki prekomer- no uživajo alkohol, se je pove- čal, popolnih abstinentov pa so prešteli le 400. Od sprejetja novega zakona o cestnem prometu je za 5 od- stotkov porasel delež šoferjev, ki se pred vožnjo pregloboko zazro v kozarec. Od 1. maja do konca leta je bilo takšnih (preko 1,5 promila) 999, v vsem letu 1997 pa 953. Od kod torej porast gornjega ekstrema? »Dosledno in pogosteje smo izvajali nad- zor psihofizičnega stanja vozni- kov, ob koncu leta smo naše naloge še zaostrili. Vozniki se ne zavedajo posledic, če jih zaloti- mo v vinjenem stanju. Ponovno morajo opraviti vse obveznosti za pridobitev vozniškega izpita. Ta vozniku preneha ne glede na število kazenskih točk, kar velja tudi ob zavrnitvi alktesta ali strokovnega pregleda,« pravi Janko Kolar iz Inšpektorata policije, ki je še pojasnil, da udeleženec v prometu alkotest sicer lahko odldoni, vendar le iz zdravstvenih razlogov. V tem primeru bo policist odredil stro- kovni zdravniški pregled, ki ga preiskovanec ne sme zavrniti. sicer je podležen prej navede- nim sankcijam (od začetka ma- ja je bilo takšnih 648). Iz stati- stičnih podatkov zadnje akcije je razvidno, da več kot dve peti- ni voznikov uživa alkohol, od tega polovica prekomerno. Od vozniškega dovoljenja se jih je poslovilo 174. Na UNZ Celje naj bi kmalu pričeli strožje izvajati nova za- konska določila, ki so v veljavi že od lanskega novembra in po katerih bo policist lahko (zača- sno) odvzel katerokoli motor- no vozilo, če voznik ne bo upo- števal prepovedi o nadaljni vožnji, če bo prekomerno uži- val alkohol oziroma če bo šlo za stalnega kršitelja CPP ali po- vratnika. Vozilo bodo policisti shranili v posebej za to name- njene prostore, ki bodo fizično varovani in nedostopni, saj morajo avtomobile vrniti v tak- šnem stanju, kot so jih zasegli. Končno kazen oz. čas odvze- ma vozila (od 1 do 6 mesecev) odredi sodnik za prekrške. ■■■■■■■ PRIMOŽ ŠKERL Skočila Z vlaka v torek, 5. januarja, je Si- mona G. (17) iz Radeč v Zida- nem Mostu skočila z vlaka. Pri tem je z glavo udarila v semafor in se hudo telesno poškodovala. Slovak je grozil Celjski policisti so v pone- deljek zvečer pridržali slovaš- kega državljana Mariana R. in mu zasegU pištolo jugoslo- vanske izdelave (Zastava M70 7,65 mm). PŠ __RadarskeJcontroje _ četrtek, 14. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Šentjur _popoldne Šmarje pri Jelšah, Velenje_ petek, 15. jan. dopoldne Celje _popoldne Laško, Žalec_ sobota, 16. jan. dopoldne Šmarje pri Jelšah popoldne Šentjur, Slovenske Konjice nedelja, 17. jan. popoldne Velenje, Celje_ poned., 18. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Laško popoldne Šentjur, Velenje torek, 19. jan. dopoldne Žalec popoldne Celje, Šmarje pri Jelšah sreda, 20. jan. dopoldne Celje, Velenje popoldne Šentjur, Laško četrtek, 21. jan. dopoldne Slovenske Konjice, Šmarje pri J. popoldne Žalec Laserski merilniki hitrosti bodo od 11. do 21. januarja pogostejši na območju Mozirja in Rogaške Slatine. St. 2.. 14. januar 1999 |32 ZANIMIVOSTI NINA VAS GLEDA Celjan je najlepši direktor Kar naenkrat se je na vra- tih gostišča Žerjal v Ratečah, najbolj priljubljeni gostilni ljubljanskih direktorjev, pri- kazal nihče drug kot Celjan na stalnem delu v Portorožu, direktor Metropol Group Vojko Starovič, možakar, ki trdi, žena pa se strinja, da je najlepši direktor na Obali, če ne že v Sloveniji. »Kakšne pol Slovenije sem obletel,« je dejal, »zdaj sem prišel voščit rojstni dan moje- mu prijatelju Zoranu Janko- viču; če ne veste, on je zgradil našo garažno hišo pod hote- lom Metropol, in čez kakšno uro bom odhitel v Celje, da pozdravim sorodnike,« je de- jal, pa ni držal besede, kajti čez dve uri je bil še tam. Pa je šel ponoči naprej, ostali pa so nadaljevali s slavjem vse tja do četrte ure zjutraj. Je imel uvoženi Primorec kar veliko razlogov za slavje, kajti njegov hotel, ki stoji na Griču sv. Lovrenca, je kot prvi v Sloveniji izpolnil pogoje za pet zvezdic in jih tudi dobil. • Zanimivo je, da so si vodilni v hotelu kar veliko upali, saj je Metropol v vseh tujih pros- pektih že označen s petimi zvezdicami, zdaj pa so si lah- ko oddahnili, saj so jih prizna- li tudi pri nas. V Sloveniji ima- ta zdaj visoko kategorijo dva hotela, poleg Metropola tudi hotel Slon v Ljubljani, tega vodi nekdanji košarkar Olim- pije Goran Križnar, vendar ima Slon samo štiri zvezdice in več jih ne bo mogel imeti, samo zato, ker nima svojega parkirnega prostora, statika hotelske stavbe pa ne dovolju- je nikakršnih korenitejših po- segov. Sicer pa sta v Ljubljani vzbudila pozornost dva me- dijska dogodka, oba povezana s klubom Central, najbolj pri- ljubljenim ljubljanskim zbira- liščem visoke družbe, ki je last Janoša Kerna, podjetnika, ki ima kar pet podjetij, klub Cen- tral pa vodi ne samo zaradi dobička, ampak tudi zato, ker je pred leti začel njegov pod- jetniški vzpon v nekdanji di- skoteki Turist. Tam so se ne- kega davnega leta zbrali prija- telji, ki so imeli rojstni dan okoli 18. decembra in se dogo- vorili za skupno praznovanje. Pa je vsak povabil še svojega prijatelja, ta prijateljevega pri- jatelja in zdaj, kakšnih deset let po tem, se je v Centralu zbralo več kot štiristo strelcev in kozorogov, njihov veliki vodja pa je bil Janez Benčina Benč, večni roker, ki se ga ni dalo spraviti z odra vse do jutra. Prišel je Janez Furman, velenjski župnik, ki je s svoji- mi sto in nekaj deset kilogra- mov čez vzbujal žensko po- zornost. Morda je s svojim obnašanjem iznašel novo for- mulo osvajanja ljubljanskih lepotic, »ne zmeni se zanje, pa te bodo opazile.« Res je, da jih gospod Furman ni osvajal, res pa je, da ga je kar nekaj deklet opazovalo, potem pa še nekaj deset moških, sploh, ko so videli, kakšne količine pijače prenese in ostane trezen. Ka- ko do tega priti, pa ni povedal. Med strelci in kozorogi so bili opaženi Barbara Šerbec-Šer- U, pa Vlado Kreslin, Brita Bilač, Dominik Kozarič, Zo- ran Thaler in še kdo. Drugi dogodek pa je bila četrtkova triletnica kluba. Pred tremi leti, ko ga je Janoš Kern odpiral, je bila prava gro- za. Skoraj vsak, ki je v Sloveni- ji, da o Ljubljani ne govorimo. mislil,,da vsaj malo pomeni, je moral biti poleg in Janoš si je pulil lase, nakar je otvoritev naredil v dveh delih. Prvi dan za 1500 in drugi dan za novih 1500 povabljencev. In v lokal, ki sprejme nekaj več kot štiri- sto gostov, jih je res prišlo toliko, v bogatih večernih toa- letah, ki pa so bile kmalu pre- pojene z znojem. Da pa se elegantni gospod ne bi komu zameril, je vabil kar po priim- kih in tako ni bil nihče bolj ali manj pomemben od drugega. Se pa je zadnjič, ko so na Celovški ulici v Ljubljani odpi- rali draguljarno ene od najbolj znanih evropskih zlatarskih hiš Časa Damiani jezil, ker ga je lastnica trgovine Sava Saba- din, tako kot tudi druge, pova- bila na otvoritev, ki je bila ob 17. uri in to s pripisom, da so večerne obleke strogo obvez- ne. Pa je Janoš prišel točno ob 20. uri in vsem pojasnil, da bonton zahteva, da se sredi popoldneva ne vabi gostov v večernih oblekah in da je naj- bolj zgodnja ura za to šele 20. ura. Razen, če greš na gleda- liško predstavo aH v opero. Takrat lahko prideš v večerni obleki tudi kakšno uro prej. NINAJ. KAVRAN Od vinarja do tolarja Znamki za 10 in 20 vinarjev (na fotografiji) iz znamenite serije verigarjev, ki jih mnogi, ne samo zbiralci, štejejo za prve slovenske znamke, sta bi- li 3. januarja stari natančno 80 let. Prvi slovenski znamki so pred osmimi desetletji natisnili v ljub- ljanski tiskarni Blaznik in na: sledniki, v tehniki kamenotiska, v seriji pa je med motivi prevla- doval lik upodobljenega sužnja, obsijanega s sončnimi žarki svo- bode, ki trga verige, spone su- ženjstva, po katerem so serijo tudi poimenovali verigarji. Veri- garji so v tistem času vzbudili zanimanje po vsej Evropi, saj so takrat na znamkah prevladovali motivi državnih grbov, podob vladarjev, poštnih rogov, golo- bov pismonoš ter antični simbo li in alegorije. Verigarji so bili ^ uporabi med led 1919 in 1921, ko je država Jugoslavija izdala prve svoje znamke. j Sledila je vrsta znamk, prva s samostojnim napisom Sloveni- ja, ki jo je izdala slovenska po- šta, pa je izšla 26. junija 1991, dan po razglasitvi samostojno- sti države Slovenije. Znamko so natisnili v strogi tajnosti v Ti- skarni Delo, zobčali v Avstriji, na njej pa je upodobljen osnu- tek slovenskega pariamenta, kot si ga je zamislil Jože Pleč- nik. Do letošnjega januarja je slovenska pošta izdala 246 poštnih znamk, od tega 62 red- nih in 184 priložnostnih. IS VITEZI BELEGA MESTA_ 1 Nasmeh, ' prosim! Mihaela Brinovec iz Podvr- ha pri Braslovčah je tokratna nagrajenka naše rubrike ša- Ijivcev. Spomladi jo bomo skupaj z drugimi nagrajenci povabili na izlet. Previdnost »Draga, obljubim ti, da te bom vse življenje nosil na ro- kah.« »Kaj? Mar nimaš avta?« Prvega Učitelj sprašuje: »Janezek, dobro poslušaj! Kateri čas je, če rečeš: Moj oče bo imel denar!« »Tam okoli prvega!« Pihajte Policist ustavi vinjenega voznika in zahteva: »Pihajte!« »Prav rad, kje pa vas boli?« (Od) kloni Dvom, skoraj čuden, nas pesti, a ta čas smeje se in včasih joka, vse skupaj se nam smešno zdi, kar zašito je, po šivih poka. Država z referendumom nas gnjavi, Evropa v evru išče svojo moč, cel svet se s tisočletjem bavi, ah, kaj vse še bo, kaj je bilo nekoč. POPEVKAR Vojko Starovič z ženo. Št. 2.-14. januar 1999 REPORTAŽA 33 Z Burekom v Jurskem parku t Branko Krk - Burek je brezposelni umetnik, ki mu domišljija ne pusti počivati Branko Krk, za prijatelje Burek, je pred petimi leti iz- gubil službo. Zaposlen je bil v Klimi, ki je šla takrat v stečaj. Stanuje v propadajo- čem delavskem naselju Ga- berje. Dolgočasen vsakdan si skuša popestriti s slika- njem in ustvarjanjem. Že na stopnišču, ki vodi do njego- vih vrat, nas presenetijo pi- sane podobe, ki izstopajo iz sivine okolja. Za vhodnimi vrati pa se skrivajo mnoga čudesa. Pri Bureku namreč domujejo dinozavri pa naj- večji Hugo v Sloveniji in več kot tristo let stara violina. m-'- Branka Krka se je nenavad- ni vzdevek - Burek - prijel že pred leti. Ko je še delal v Klimi, je med malico vsak dan pojedel vsaj pet burekov. Bil je pravi rekorder. Do danes se jih je že preobjedel, a ime je ostalo. Ko je Burek izgubil službo v Klimi, je skušal delo dobiti drugje, a ga nikjer niso hoteli. Zato se je odločil, da se bo ukvarjal s slikarstvom. »Saj drugega ne morem delati. Pri- dem k privatniku prosit za službo, ta pa mi pravi, da sem prestar in da nisem več za nikamor.« Slikarstvo je zanj nekakšna terapija za brezpo- selne. »Če ne bi slikal, bi do- j ma zgnil. Tako vsaj nekaj pa- j metnega počnem, čeprav mnogi mislijo, da nisem nor- malen. Slikanje me pomirja in ga priporočam vsakomur.« Do sedaj je nashkal že prib- ližno 400 slik. Ne slika na platno, marveč kar na velike kose kartona. Skoraj vedno jih poriše z živimi barvami in z veselimi podobami. Pri izbi- ri motivov ni izbirčen. Le ka- dar riše portrete, so mu naj- ljubši obrazi Alfija Nipiča, El- visa Presleya in Adolfa Hitler- ja. Vsakega od njih je narisal vsaj tridesetkrat. »Elvis je pač nioj idol. Alfi mi je najljubši od domačih pevcev, Hitlerja pa na srečo tudi ni več prepo- vedano risati. Ta je danes že Zgodovina. Saj imamo v me- stu tudi Stalin Caf^, pa se ni še nihče pritožil zaradi imena, ^nipak kvečjemu zaradi kak- ^nili drugih stvari, ki se tam godijo,« pravi Burek. Rad riše ^udi otroške motive - Jaka Racmana, Mikija Miško in druge Disneyeve junake. Pohvali se, da je narisal tudi največjega Huga v Sloveniji. »Kar dva metra in pol krat meter trideset je meril,« Bu- rek ponosno pove. »Poslal sem ga na TV Slovenija, kjer so ga pokazali v oddaji, po- tem pa so ga vrgli stran. Nič več jim ne pošljem, razen če mi bodo plačali,« se jezi. Sklenil je, da ne bo več sli- kal le za hobi, marveč bo izdelke prodajal. Za veliko sli- ko Disneyevega strica Skopu- šnika je postavil ceno 25 tisoč tolarjev. »Prav gotovo jo bo odkupila celjska bolnišnica ali kakšna šola. Saj bi jo dal za- stonj, a moram nekaj zasluži- ti, da ne bi imela žena vse družine na grbi.« Pravi, da bi rad slikal na fasade, saj se mu zdi Celje preveč dolgočasno. S tem pa bi rad tudi kaj zaslužil. Zato se je napotil k županu, na občino, pa na Zavod za vars- tvo naravne in kulturne de- diščine, da bi mu dovolili sli- kati na hiše. Izprosil si je le dovoljenje, da lahko slike obesi na fasade. Če bo treba hiše obnavljati, jih bodo tako lahko sneli. Poslikal je tudi stene hod- nika pred svojim stanova- njem. Hodnik sedaj krasijo Hugo, Batman, France Preše- ren in seveda neizbežni dino- zavri. Sosede je s temi »fre- skami« tako hudo zjezil, da so šli na stanovanjski sklad vprašat, kako in kaj. Ker pa mora po odloku zidove last- niške stavbe pleskati vsak sam, tudi Bureku ne morejo preprečiti izlivov umetniške- ga izražanja. Gaberje ima rad, a se jezi, ker se v zadnjem času tako spreminjajo. Park pred EMO so uničili, stare stavbe rušijo, namesto da bi jih obnavljaU. »Saj nič ne uredijo, samo po- dirajo,« se huduje. »Namesto da bi zgodovino čuvali, jo uni- čujejo. Gaberje pa so zgodo- vina. Delavska zgodovina!« Tiranozaver v otroški sobi Precej drugačne vrste zgo- dovina je Burekova glavna strast. Najljubše mu je ob- dobje izpred več milijonov let, ko so na Zemlji vladali veliki plazilci. »Jezi me, da se današnji otroci v šoli ne učijo ničesar o dinozavrih. Zgodo- vine se učijo le od neandertal- cev naprej, pa nekaj o brona- sti, srebrni, zlati in ne vem kakšni dobi še. Učiti bi se morali od začetka - kako je nastala Zemlja!« kritizira šol- ski program. Sam se je vsega, kar ve o prazgodovini, naučil iz knjig. Tako pozna imena vseh dinozavrov, kje so ti ži- veli in pred koliko milijoni let. Njegov najljubši film pa je - seveda - Spielbergov Jurski park. Kot ljubitelj dinozavrov je naredil maketo Jurskega par- ka. Idejo mu je dal sin, ko si je zaželel plastičnega dinoza- vra, ki ga je videl v neki izlož- bi. Burek mu ga je kupil, nato pa doma izdelal leseno škat- lo, veliko dva metra in pol krat dva metra. Notri je nasul zemljo in vanjo zasadil rastli- ne, da je ustvaril tropsko džunglo. Nato je v trgovini nakupil cel kup dinozavrskih figuric in jih razpostavil po maketi Jurskega parka. Zra- ven vsake predpotopne zveri- ne je v zemljo zapičil tablico, na kateri lahko preberemo, pred koliko milijoni let je ži- vela, kakšno je njeno znans- tveno ime, koliko je bila dol- ga, koliko je tehtala in kaj je jedla. Nekateri plastični dinozavri se celo premikajo in tulijo. Enega prime v roke in pritisne na stikalo. Zverina glasno zar- jove, oči ji rdeče zasijejo in z okornimi koraki odrogovili po Jurskem parku. »To je to- rozaver; najtežji in največji med njimi,« pojasni. »Znans- tveniki domnevajo, da so te živali tako tulile,« strokovno razloži pomen nenavadnih zvokov, ki jih proizvaja besni torozaver. »Tamle je tricera- tops, ki se bori. No, tamle, tisti, ki ima iglice ... Tisti, ki rit kaže, pa je tiranozaver,« po- kaže dva dinozavra, ki sta postavljena tako, kot da se srdito borita. »Sicer pa imam skoraj vse! Pomešani so iz vsega sveta,« ponosno razka- zuje svoje ljubljence. Ob pra- zverinah ležijo majhna jajca. »To so ptičja jajca, ampak ker so figurice bolj majhne, izgle- dajo, kot da so dinozavrska.« Zraven je razstavil tudi pralju- di in raziskovalce, ki so se napotili proučevat džunglo. Burek pravi, da če bi se člo- vek pomanjšal in zlezel v škatlo, bi mislil, da je na pri- zorišču snemanja Jurskega parka. Moti ga, da v celjskih mu- zejih ne najdemo ničesar o dinozavrih. Zato bo naslikal enega res velikega in ga po- daril muzeju. »Narisal bom pterozavra ali diplodoka in enega mesojedega dinoza- vra. Narišem lahko tudi ma- muta. Če bodo potem hoteh imeti še kakšnega, bodo mo- rali plačati,« razlaga svoje na- črte. Tristoietna violina Za otroški muzej Hermanov brlog je izdelal klavir iz karto- na, za katerega pojasni, da je videti kot pravi, le igrati se ne da nanj. Iz kartona in lesa je naredil še vse mogoče: kreden- co v predsobi, kitaro z ojače- valcem, pa tudi citre, za katere je kot model vzel kar ene tistih, ki visijo na steni v dnevni sobi. Bureka namreč ne zanima le prazgodovina, marveč tudi ti- sta malce bolj sodobna. V nje- govi zbirki so tudi zelo drago- ceni primerki. Poleg citer na steni visi violina, ki jo Burek vzame iz zaščitnega kovčka in pokaže napis na notranji steni ohišja: Graz, Cremona, 1645. Violina je, če ne gre za ponare- dek, stara več kot 350 let! Ver- jetno bi marsikateri zbiralec starin pocedil sline ob pogledu na tako star inštrument. Burek pa je že pozabil, kje je dobil to violino. »Ljudje mečejo takšne stvari stran, jaz pa jih vza- mem,« pojasni in hladnokrvno stlači dragoceno godalo nazaj v kovček. Bureka sosedje gledajo pre- cej postrani. Nekateri ga imajo za malce prismuknjenega. On se na to ne ozira, ampak še naprej živi svoje življenje. Nje- gova otroka sta nad očetovimi hobiji navdušena, žena pa le molči. Da je ostal brez službe in da ga nikjer nočejo zaposli- ti, ga ne potre, marveč snuje nove in nove načrte. Jurski park bo še povečal, dobil nove starine in jih razstavil po sta- novanju. Doma namerava urediti muzejsko zbirko. Kdo ve, morda tudi živalski vrt. V njihovi kopalni kadi namreč že plavata dve želvi. A muzeja brez obiskovalcev ni. Zato Bu- rek vabi na obisk vse, ki jih zanimajo dinozavri in ostala čudesa. »K meni lahko pride kdorkoli, kadarkoli. Vrata so za vse odprta!« DAN PODJED Branko Krk - Burek pri izbiri motivov ni izbirčen. Jurski park v otroški sobi. Št. 2.-14. januar 1999 NASVETI Ohranimo zdrave ledvice s pomočjo ledvic se iz tele- sa odstranjujejo škodljivi presnovki razgradnje belja- kovin in odvečna tekočina. Vsak dan se v ledvicah v ledvičnih telescih (glomeru- lih) prečisti 180 litrov krvi, škodljivi presnovki pa se običajno izločijo v dveh li- trih seča. Če zaradi kakršne- ga koli razloga ena ledvica ne dela več, lahko druga zdrava prevzame naloge obeh. Ledvice pomagajo uravnavati krvni tlak, število rdečih krvnih telesc v krvi in količino kalcija v telesu. Težave s sečili ima v pov- prečju eden od 20 ljudi. Led- vičnih bolezni je veliko. Ljudje z zvišanim krvnim tlakom, ki ne jemljejo zdra- vil ali pri katerih krvni tlak z zdravili ni dovolj dobro ure- jen, imajo pogosto posledič- no okvaro ledvic. Ledvična okvara lahko nastane tudi pri bolnikih s sladkorno bo- leznijo. Bolezni lahko privedejo do slabšega ledvičnega delova- nja ali ledvične odpovedi. O popolni (ali kronični) ledvični odpovedi govorimo takrat, ko ledvice delujejo tako sla- bo, da z njimi ni več mogoče živeti in bolniki brez nado- mestnega zdravljenja umrejo. Nastane zastrupitev telesa, ki ji pravimo uremija: bolniki so močno oslabeli, shujšajo, ni- majo apetita, izbruhajo vso zaužito hrano in tekočino. imajo driske, bolečine v pre- delu srca, hitro in globoko dihajo, na koži nastajajo kri- stali strupenih presnovkov, na vodo hodijo vedno manj, popolnoma izgubijo zavest (koma). Na srečo bolnikom s končno ledvično odpovedjo danes ni več potrebno umreti, saj je mogoče kri zelo dobro očistiti z nadomestnim zdrav- ljenjem - dializo. Vrsto diali- ze, ki je za posameznega bol- nika najboljša, izbereta sku- paj bolnik in zdravnik. Kako si lahko pomagate, da ledvična bolezen sploh ne nastane? Vsak dan spijte vsaj 2 litra tekočine, razen če vam zdrav- nik predpiše drugače. Uživaj- te manj slano hrano in tako razbremenite ledvice in oču- vate normalen krvni tlak. Jej- te veliko sadja in zelenjave in malo nemastnega mesa. Izo- gibajte se uživanju živalskih maščob in živil, ki vsebujejo veliko " holesterola (ocvirki, zaseka, smetana, jajčni rume- njak, svinjina). Ne kadite aU čimprej prenehajte kaditi. S kajenjem ne škodite samo se- bi, ampak tudi soljudem. Bo- dite telesno aktivni, vsaj tri- krat tedensko pojdite na dalj- ši sprehod ali telovadbo, ker redna vadba izboljša presno- vo maščob in sladkorjev v telesu. Nikar ne posegajte po tabletah proti bolečinam, ra- zen če vam jih predpiše zdravnik, ki pozna vaše bo- lezni. Občasno si izmerite krvni tlak in pri zdravniku določite krvni sladkor. Če opazite katerega od znakov za ledvično bol^žen, se čim- prej oglasite vpri svojem zdravniku. Kako vemo, da imamo bolne ledvice? Znaki, ki vas opozorijo na ledvično bolezen, so: - otekanje okoli oči, v prste rok in okoli gležnjev; - sprememba običajnega vzorca odvajanja seča, pogo- stejše odvajanje seča; - pekoče bolečine pri odva- janju seča; \ - krvav ali rjav seč; \ - bolečine v ledvenem pre- delu pod rebri; - zvečan krvni tlak. Ujm Zveza društev ledvičnih Hk bolnikov Slovenije KULTURA BIVANJA izbira radiatorjev Delovanje centralne kurjave si lahko razlo- žimo s fizikalnim zakonom, ki pravi, da po- staja segreta voda lažja in se poizkuša razširi- ti. Torej, če v kotlu v kleti segrejemo vodo, bo ta težila navzgor. Ker je kotel povezan s cevjo, napolnjeno z vodo, bo ta pritiskala navzdol. Na ta način je krog sklenjen: segreta voda se dviguje, se ohlaja, postaja s tem »težja« in se vrača h kotlu, kjer se ponovno segreje. Opisa- na fizikalna lastnost je uporabljena pri cen- tralnem ogrevanju prostorov. S kakšnimi radiatorji ogrevamo določene prostore? Za izračun potrebne toplote moramo poleg velikosti prostora poznati še: transmisijsko toploto sten, oken, vrat, stropa in tal ter prepihovalno toploto. Vsota teh dveh toplot predstavlja skupno toploto, ki jo prostor izgu- bi v časovni enoti in jo je treba preko ogreval- nih teles (radiatorjev) nadomestiti. Pravilni računski postopek je točno predpisan s po- sebnimi normativi in tehničnimi podatki proi- zvajalca. Za približno določitev potrebne to- plote v watih se lahko poslužimo naslednjih izkustvenih vrednosti, ob predpostavki, da je zaželena temperatura 20 stopinj Celzija za kubični meter prostora: vogalni prostor - 90 W na kubični meter, normalni prostor - 80 W na kubični meter, prehodni prostor (hodniki) - 55 W na kubični meter. Za primer izračuna si bomo pomagali z nekaterimi podatki največjega slovenskega proizvajalca radiatorjev, to je s podatki za Emoterm in Trikaterm radiatorje. Želimo ogrevati sobo velikosti 4 x 4 x 2,5 m - normalni prostor: prostornina (V) je torej 40 kubičnih metrov. Za vsak kubični meter potrebujemo povpreč- no 80 W. Potrebna toplota (Q) je torej: 80 x 40 = 3200 VJ. Za nadaljnjo odločitev potrebujemo še nove podatke. Vzemimo na primer, da je okno v našem prostoru dolgo 2,5 ni, v višino pod oknom pa imamo na razpolago 0,8 m. Zdaj se že lahko odločimo. Pri Emoterm radiatorju tipa 615/10 (to pomeni, da je višina radiatorja 615 mm) znaša količina toplote 97 W za vsak člen (glej tabelo)! TABELA TOPLOTNE MOČI EMOTERM RADIATORJEV_ tip radiatorja: 345/10 345/20_____345/30 _ 615/10 615/20 ; 975/10 975/20 količina toplote: W/člen 54 103 149 97 172 148 247 TABELA TOPLOTNE MOČI TRIKATERM RADIATORJEV tip radiatorja: 570/20 570/30 1070/20 1070/30 ___ ^ količina toplote: W/č\en_ 150_230 269 396 _ _ OPOMBA: oznaka npr. 345/10 pomeni, da je višina radiatorja 345 mm in je to enoredn radiator; 345/20 pomeni, da je višina radiatorja 345 mm in je to dvoredni radiator; 615/1( pomeni, da je višina radiatorja 615 mm in je to enoredni radiator; 570/30 pomeni, da je višini radiatorja 570 mm in je to troredni radiator, itd. Vrednosti za toploto so podane v W na člen. Dolžine členov so pri vseh velikostih radiatorje enake in znašajo 75 mm. Za potrebno količino toplote Q = 3200 potrebujemo torej: 3200 deljeno z 97 = 33 členov radiatorja. Dolžina vsakega člena radiatorja Emoterm tipa 615/10 znaša 0,075 m, skupna dolžina 3; členov pa 33 x 0,075 = 2,475 m. BOJAN SEŠEl LEPOTA IN ZDRAVJE Sanjarjenje je koristno ' Vas prijatelji poznajo kot sanjača? Ste navdušeni nad poigravanjem z domišljijo? Radi sanjarite, zidate grado- ve v oblakih, se poigravate z mislimi in ukvarjate z ideja- mi, ki se marsikdaj sploh ne uresničijo? Prav imate. Sanjarjenje namreč koristi zdravju in vitalnosti, pa tudi poslu in karieri, ugotavljajo zdravniki in psihologi, saj po- dobno kot nočne sanje tudi dnevno sanjarjenje omogoča človeku sprostitev in stik z lastno podzavestjo. Zato sa- njarjenje upravičeno velja za učinkovit način sproščanja in premagovanja vsakdanjih problemov. Nemci so nedav- no izvedli anketo, s katero so zajeli obsežen vzorec popula- cije srednjih managerjev. in ugotovili, da jih 51 odstotkov sanjari pri delu (!), 49 odstot- kov na sprehodu, 44 odstot- kov med kopanjem ali prha- njem, 37 odstotkov zvečer preden zaspijo, 35 odstotkov med ukvarjanjem s hobiji, 31 odstotkov pri branju, 26 od- stotkov med vožnjo in poto- vanjem, 21 odstotkov mei poslušanjem glasbe, 19 od stotkov pri gledanju TV in 1 odstotkov pri jedi. Večina ar ketiranih pa sanja tudi ponc či, ko spi. NASVETI 35 PREHRANA ZA ZDRAVJE Krompir - ali ga jemo dovolj? v kulinariki igra krompir nemalokrat stransko vlogo, čeprav bi ga lahko večkrat upravičeno postavili na osrednje mesto priprave obrokov. Možnosti za pripra- vo krompirja so namreč neo- mejene: lahko ga skuhamo v loncu, spražimo v ponvi, pe- čemo v pečici, ocvremo v ol- ju; lahko ga jemo kot priku- ho, kot samostojno jed, pi- kantnega in sladkega. Kljub temu, da je krompir praviloma poceni vir energije, pa velja, da je obdržal svoje mesto v tradicionalni prehrani tudi v najbolj razvitih državah. Med ljudmi vlada napačno mnenje, da je krompir živilo, ki redi. V resnici vsebuje le 22 odstotkov suhe snovi in to predvsem škroba. Zato ener- gijska vrednost 1 kg krompirje ne dosega niti tretjine tiste, ki jo ima enaka količina kruha. Ta primerjava pa . je veljavna le za kuhan krompir; pražen in oc- vrt krompir ter krompirjev pire z dodatkom margarine, masla ali mleka pa ima precej večjo energijsko vrednost. Po vsebnosti beljakovin spa- da krompir med revnejša živi- la, saj jih vsebuje le 2 odstotka; vendar pa je biološka vrednost teh beljakovin zelo visoka, saj se zelo približuje vrednosti ti- stih beljakovin, ki so v jajcu. Odlikuje pa ga tudi vitaminska sestava. Zlasti je pomemben vitamin C, ki ga je največ (22 mg/100 mg surovega krompir- ja) in v državah na severu in severozahodu zadosti kar 50 - 60 odstotkom vseh potreb po tem vitaminu v človekovi pre- hrani. Vsebuje še vitamine BI, B2 in niacin - vsebnosti posa- meznih pa se spreminjajo gle- de na sorto, letino, skladišče- nje in način priprave. Kot slabost krompirja je tre- ba omeniti, da poleg hranilnih snovi in vode vsebuje dva zanj značilna alkaloida: solanin in chaconin, ki v gomolju nista enakomerno razporejena in ju je v lupini vsaj petkrat več kot v mesu. Količina teh alkaloidov se lahko poveča tudi nad do- pustno mejo in povzroča za- strupitev. Povečajo se pred- vsem v mladem pozelenelem krompirju, zato je najboljše, da take gomolje odstranimo. Za pripravo krompirja potre- bujemo nedvomno precej ča- sa, vendar pa je industrija, ki predeluje krompir za prehra- no, gospodinje precej razbre- menila - hkrati pa povečala hranilno vrednost krompirja. Pri tem je še posebej pomem- bno, da je ta predelava veliko prispevala k boljši gospodar- nosti: zmanjšale so se izgube, nastale med skladiščenjem in pri predelavi, prav tako pa šte- vilo prevozov in poraba energi- je. Takšni izdelki iz krompirja so krompirjeva moka, krom- pirjevi kosmiči, iz katerih pri- pravljamo pire, čips in pom- mes frites. SIMONA RUČIGAJ, dipl. ing. živ. tehn. ZDRAVILNE RASTLINE Poljski mak Piše: BORIS JAGODIČ Poljski mak (Papaver rho- eas L.) spada v družino ma- kovk. Ta združuje okrog 650 vrst, ki so razdeljene v 45 rodov. Značilno zanje je, da pri njih nastaja mleček v po- sebnih, zaporednih celicah in ne v mlečnih kanalih kot pri drugih rastlinah. Poljski mak ima v zemlji koželjasto koreniko, iz katere poganja do 60 cfti visoko, okroglo in zaokroženo roba- to steblo. To nosi številne veje in je poraslo s številnimi dlači- cami. Listi so premenjalni, pernati ali pernato nacepljeni in prav tako dlakavi kot steb- lo. Vehki, narobe jajčasti in rdeči cvetovi imajo na dnu črnomodro liso. Plod je mno- go semenska glavica, v kateri so številna semena. Vsa rastli- na je štrleče kocinasta in na- polnjena z belim mlečnim so- kom. Cveti junija in julija. Ra- ste med žitom, in je znan povsod po svetu kot plevel. Nabiramo samo škrlatno rdeče venčne liste, ki jih potr- gamo dopoldne ob popolno- ma suhem vremenu in jih moramo čim hitreje posušiti na soncu ali kar v sušilniku. Pri tem morajo ohraniti svojo lepo rdečkasto vijoličasto bar- vo in ne smejo počrneti. Nabi- ramo tudi zrele makove glavi- ce, ko so še nekoliko zelenka- ste. Vsaka glavica vsebuje ze- lo veliko drobnih, temnih plo- dov. Poljski mak vsebuje alka- loid roedin, čreslovine, organ- ske kisline, rdeče barvilo, sladkorje, sluzi itd., ne vsebu- je morfina in drugih narko- tičnih alkaloi- dov. Danes uporablja poljski mak le še ljudsko zdravilstvo. Najbolj po- membna snov je tu sluz in s čajem iz posu- šenih mako- vih cvetov zdravimo kro- nični bronhi- tis, poleg tega pa pomirja suh kašelj in tudi krče v že- lodcu. V ta na- men vzame- mo eno veliko žhco cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Na- to precedimo, čaj sladkamo z medom in čez dan popijemo čim več tega čaja. Z nesladka- nim čajem lahko grgramo pri boleznih grla, žrela in dihal- nih poti. Ta čaj priporoča ljud- sko zdravilstvo tudi pri nes- pečnosti, pa zoper žalost, živčnost, stiske, želodčne in črevesne krče in vse bolečine živčnega izvora. Tudi iz posušenih makovih glavic pripravljamo čaj, tako da vzamemo 5 do 10 glavic in jih prelijemo s pol litra mrzle vode. Segrejemo do vrenja in kuhamo še 5 minut. Nato od- stavimo, pokrijemo in pusti- mo stati pol ure, da se čaj ohladi. Nato precedimo in uro pred spanjem popijemo eno skodelico tega čaja. Ta čaj deluje kot rahlo uspavalno sredstvo. Ljudsko zdravilstvo ga priporoča tudi za izpiranje vnetega grla, pri angini, dra- žečemu kašlju itd. Danes je poljski mak sestav- ni del mnogih čajnih mešanic, ki jih uporabljamo pri prehla- du, bronhialnem katarju, su- hemu kašlju. Sami si lahko pripravimo čajno mešanico iz enakih delov poljskega maka, slezovih korenini, lučnikovih in bezgovih cvetov. Dve veliki žlici te mešanice poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj nekoliko ohladi. Nato precedimo in čaj sladkamo z medom. Pijemo po skodelico tega čaja tri do hin krat na dan. Tudi iz samih posušenih cvetov pripravlja- mo čaj tako, da eno kavno žličko suhih cvetov poparimo z 2 dl vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se čaj ohladi. Nato precedimo in tako pripravljen čaj pijemo večkrat na dan pri prehladnih težavah. Zoper žalost, živčnost in nespečnost pa si pripravimo čajno mešanico iz enakih de- lov makovih cvetov, šentjan- ževih rož, baldrijanovih kore- ninic, poprove mete in melise. Dve zvrhani kavni žlički meša- nice prelijemo s skodelico vre- le vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Nato precedi- mo in tako pripravljen čaj pije- mo tri do štiri skodelice na dan, oziroma pri nespečnosti eno uro pred spanjem. Iz svežih cvetov pripravlja- mo sirup proti kašlju. Vzame- mo 100 cvetov in jih poparimo z enim litrom vrele vode, doda- mo sok pol limone in pustimo namakat čez noč. Drugi dan precedimo, dodamo 2,5 kg sladkorja in prekuhamo. Vroč sirup nalijemo v temo stekleni- co in spravimo. Pri suhem kaš- lju vzamemo večkrat na dan po eno veliko žlico tega sirupa. Korenček kot slaščica Korenček je redka zele- njava, s katero lahko izdela- mo okusni sladki kolači, poln koristnih vitaminov. Drobno narezanega lahko vmešate v mastni biskvit, kot nadev pa bo dobrodošel za zavitke. Izvrstne so tudi kro- glice z naribanim korenč- kom z orehi in rumom. Korenčkov panj Potrebujemo: 50 dag mo- ke, sol, 15 dag masla, 5 jajc, 20 dag sladkorja, 1/2 1 mleka, 20 dag korenčka, naribano limo- nino skorjico. Priprava: olupljen korenček narežemo na kockice, skuha- mo v vreU vodi z mlekom in malo soli. Dobro odcedimo, zmeljemo in pustimo, da se ohladi. Penasto vmešamo ma- slo s sladkorjem, postopoma dodamo rumenjake, naribano limonino lupinico, moko in korenček. Naredimo beljakov sneg in ga rahlo vmešamo v masleno zmes. Srnin hrbet ali podoben podolgovat model dobro premažemo, potrosi- mo z moko, vsipamo maso in poravnamo površino. Kolač pečemo 40 minut na 180 sto- pinj C. Pečeni kolač obrnemo na delovno površino, potrosi- mo s sladkorjem v prahu, na- režemo na rezine in ponudi- mo. V maso lahko dodamo drobno narezane mlete lešni- ke ali mandlje ali drobno nase- kljano suho sadje. MK Omejite sVoje cilje Nekateri ljudje se težko disciplinirajo, ker se loteva- jo preveč stvari hkrati. To izčrpava njihove moči in jih odvrača od napora, ki je po- treben, če hočejo kaj dose- či. Tako bi potrebovali več ur, kot jih ima dan. Če na primer hočete ob koncu tedna pisati knjigo, slikati, se učiti jezika, igrati tenis, še postoriti vsa potrebna opravila okoli hiše, boste ugotovili, da vam zmanjka časa in ne morete ničesar končati. Pisanje knjig na primer zah- teva več kot nekaj minut na dan. To velja tudi za slikanje, pospravljanje stanovanja itd. Verjetno lahko počnete sto različnih stvari v enem sa- mem dnevu, če za vsako po- rabite tri minute in pol, ven- dar boste porabili sto let, da jih boste končali. Takšno po- četje pa vam gotovo ne bo prineslo nobenega zadovoljs- tva in užitka. Mnogo pametneje stori- mo, če se omejimo na nekaj pomembnih opravil in se jih pošteno lotimo. Nasploh ve- lja, da končajte eno delo, pre- den se lotite drugega. Ali pa si vsaj ne naložite več nalog hkrati, ker jih sicer ne boste opravili. Na primer, nikar ne začnite hujšati, ko hkrati opustite kajenje. Če to zmo- rete, prav. Vendar pa bo po- vsem dovolj, če počnete eno ali drugo. Tudi ne poskušajte delati 42 ur na teden, pa se hkrati še šolati na srednji šo- li. Večina ljudi bi se ob takem programu zgrudila. Raje se osredotočite bodisi na delo ali pa na šolanje. In nikar hkrati ne sodelujte še v so- botnih turnirjih golfa, razen če ste morda izjemen človek. Če ste, pa se seveda lahko naprezate do skrajnosti. Pogosto slišimo: vse lahko storiš, če le hočeš. To je po- vsem napačno, in sicer zara- di dveh razlogov. Prvič: mor- da niste dovolj nadarjeni, da bi lahko naredili vse, česar si želite, postali na primer operni pevec, nogometni igralec ali potapljač ali kaj podobnega. Če nimate po- sluha, ne dovolj občutka za skladno gibanje ali pa se bo- jite globine, teh stvari pre- prosto ne boste mogli nikoli početi, pa naj si to še tako želite. Poleg tega pa vse te stvari zahtevajo toliko časa in vaje, da preprosto ne morete vseh početi. Samo pomislite, da so za začetno igranje kla- virja potrebna najmanj štiri leta. Slikanje zahteva najbrž prav toliko let. Večina ljudi ne more napisati knjige prej kot v nekaj mesecih. Zidava hiše zahteva veliko časa. Če bi se res z dušo in telesom lotil ene od navedenih na- log, bi za njihovo popolno delovanje potreboval mno- go let. Če je tako, se boste morali seveda vprašati, ka- ko boste našli čas za vse te dejavnosti. Omejite se le na nekaj ci- ljev, tem pa se posvetite z vsem srcem. Šele takrat, ko ste z opravljenim povsem za- dovoljni, se lotiti druge stvari. LIDIJA SENIČAR 36 GLASBA Med angeli in jazzom Simpatična Velenjčanka Natalija Verboten si utira pot kot pevko in voditeljica Natalija Verboten je s svojo majhno hondo vsak dan na poti. Zjutraj je na slovenski obali, zvečer že na nastopu v Prekmurju. Danes je imela intervju v CJelju, isti dan je morala nasto- piti v Ormožu in Mariboru. »Posebej december je za glasbenike nor,« pravi dvaindvajsetletna pevka iz Velenja, ki je tudi voditeljica glasbene oddaje Po domače na nacionalni televiziji. Od poletja še ni imela prostega dne. V mrzli zimi se v mislih odpravlja na Lošinj, kjer v tišini leži na soncu, plava, lovi ribe in jih meče nazaj v morje. Z glasbo se je pričela ukvarjati pred petimi leti, ko je bila še gimnazijka. Oče Milan, tudi sam glasbenik, ji je omenil, da mlada koroška skupina išče pevko. Natalija je brez razmišljanja dejala, da bo ona pela zanje... Razen takrat, ko je bila še v plenicah, je starši niso slišali peti. Deklica je zelo rada prepevala, a le na samem. Ko je očetova skupina zapustili kletni prostor, namenjen vajam. se je vanj zaprla in pela. Že od osnovne šole dalje je najraje po- slušala jazz, medtem ko so njeni vrstniki oboževali Jasona Dono- vana in New Kids on the Block. »Bila sem izredno sramežljiva in nikoli nisem nastopala niti pred mamo in očetom, kaj šele pred kom drugim,« pravi. Zato je pre- senetila predvsem samo sebe, ko se je odločila, da bo šla na avdicijo. Njena avdicija je bila zaradi treme, ki ji je skoraj vzela glas, prava polomija. Kljub temu da je takrat pela slabo, je pela boljše od ostalih in glasbeniki skupine Rosa so jo vzeli medse. Kmalu je sledil prvi pravi nastop pred publiko. Preden je šla na oder, je morala vzeti dve tableti za pomirjanje. Na drugem na- stopu je bilo že lažje, trema je počasi ugašala in se selila za oder. Opazili so jo tudi na nacio- nalni televiziji in jo povabili v oddajo Po domače, ki jo redno vodi že leto in pol, kot voditeljica pa se je preizkusila tudi v oddaji razvedrilnega programa Poletni most. Na lanskem slovenskem izbo- ru za popevko Evrovizije so si čedno rjavolasko v dolgi rdeči obleki gledalci in novinarji bolj kot po pesmi zapomnili po nogi v mavcu. »Pred odhodom na generalko sem v silno visokih petah grdo padla in na oder me je prinesel oče. Ploskali so mi, misleč, da je moj prihod del koreografije. Naslednji večer sem pela z mavcem. Imela sem namreč dvojni spiralni zlom,« se spominja nastopa, ki je bil, če- prav nesrečen, svojevrstna pre- lomnica v njeni karieri. Nasled- nja, zanjo najpomembnejša iz- kušnja, je bil nastop na festivalu Vesela jesen, kjer je prepričala občinstvo. Izbrali so jo za najpri- srčnejšo izvajalko. Študij ekonomije je obesila na klin. Prepričana je, da bi ji šlo bolje, če bi študirala matematiko ali jezike. Tekoče govori angleš- ko in nemško, uči se italijansko. Že pet let obiskuje ure solo petja in najbolj si želi, da bi postala učiteljica solo petja. Jeseni bo začela študirati. Pred kakšnima dvema mesecema je izdala sa- mostojni album Naj angeli te čuvajo. Projekt, ki ga je pripravi- la z Matjažem in Uršo Vlašič, so poslušalci dobro sprejeli. »Ange- li« so povezani z njeno promet- no nesrečo, ki jo je doživela predlani in po čudežu preživela. Vračala se je s snemanja prve oddaje Po domače, bila je ne- pazljiva in utrujena, avto je za- neslo s cestišča. Obstal je na ograji, nad desetmetrskim brez- nom, dolgo nihal, se končno ustavil in nato zgorel, ona pa je ostala nepoškodovana. »Od ta- krat,« pravi, »privoščim prav vsa- kemu kakšnega dobrega varuha v življenju. Nekaj, kar nas ščiti, očitno spremlja tudi mene.« Na odru poje pop, v avtu si zavrti jazz, doma si želi le tišino. Rada kuha po babičinih recep- tih, najraje pripravlja preproste jedi, tudi jabolčne zavitke, krofe in buhteljne. Njena vitkost je posledica obilice dela in hitrega tempa življenja. Že približno pol leta živi sama in ni ji toplo pri duši, ko se vrača v prazno stano- vanje. Družabna je, zgovorna in prijazna, a hkrati samozavestna. »V glasbenem poslu je odločnost nepogrešljiva,« pravi. »Če bi bila preveč nežna in občutljiva, me že ne bi bilo več. Dobila sem tršo kožo. Po horoskopu sem strelka in strelci znamo biti zelo trmasti in vztrajni. Kakšnih osemdeset let še!« je dejala Natalija Verbo- ten, oblekla toplo puhovko, sed- la v avto in se odpeljala proti Mariboru. KSENUA LEKIČ Foto: JANKO SVILAR Dobrodelni koncert za Kulturni center Jože Ekart, vodja narodno zabavnega ansambla Ekart, je na božično novoletnem koncertu v Laškem dal pobu- do za organizacijo dobrodel- nega koncerta za odpravo posledic po lanski poplavi, ki je močno prizadela tudi Kulturni center Laško. V njem je po oceni ravnate- lja Jureta Jana za okoli 25 milijonov tolarjev škode. Glas- beniki seveda ne bodo zbrali take vsote, vseeno pa je njihov odziv dobrodošel in bi mu lah- ko še kdo sledil. Vse pa je seveda odvisno od tega, koli- ko obiskovalcev in obiskovalk se bo zbralo v četrtek, 21. januarja, ob 19,30 v dvorani Tri lilije v Laškem. Več jih bo, več bo denarja ža Kulturni center Laško, ki ima velik po- sluh tudi za narodno zabavno glasbo. Na dobrodelnem koncertu bodo poleg ansambla Ekart nastopili Mladi prijatelji, Štrk, Gorenjski muzikantje, Boris Razpotnik, Bobri, Rubin, Kline, Mlade frajle, Vigred, Sa- vinja, Toplišek, Pogladič, Ljudske pevke iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini. Vi- tezi polk in valčkov ter Fol- klorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca (5. marca bo v Kulturnem centru proslavila 20-letnico). Ob dobri glasbi in plesu bo na sporedu tudi do- volj humorja. Vsi nastopajoči so se za to priložnost odpovedali hono- rarju in potnim stroškom, za njih pa bodo med nastopom v Laškem poskrbeli Pivovarna Laško, Okrepčevalnica Marjet- ka Rimske Toplice, Vinograd- ništvo Jože Slavinec, Mihalov- ci, Proline Gruber z ozvoče- njem, Marica Lesjak s šopki in NT&RC. Predprodaja vstopnic je v turističnih poslovalnicah Kompasa v Laškem in Celju, hotelu HUM v Laškem in dve uri pred koncertom v Treh lilijah. Koncert sodi v redni abonma polk in valčkov, ki ga že četrto sezono uspešno or- ganizira Kulturni center Laš- ko. TONE VRABL Kraljica brez prestola Whitney Houston prvič razočarala - njen album »My Love Is Your Love« ni opravičil pričakovanj Ko se je konec novembra kraljica črne glasbe Whitney Houston vrnila na lestvice z albumom »My Love Is Your Love«, je večina tistih, ki je spremljajo dogajanja na sve- tovni glasbeni sceni, skoraj enoglasno napovedovala, da bo njen novi LP - prvi po leta 1990 objavljenem »Fm Your Baby Tonight« - eden izmed najbolje prodajanih nosilcev zvoka tega desetletja. Podob- ne napovedi in želje so pri- hajale tudi iz vodstva založ- be Arista, ki deluje pod okri- ljem diskografskega giganta BMC. Na presenečenje mnogih pa se je LP »My Love Is Your Love« prvi teden po izidu za- vihtel le do trinajstega mesta Billboardove lestvice najbolj prodajanih albumov, nato pa počasi, a vztrajno, padal po lojtri navzdol in se te dni usta- hl na petindvajsetem mestu. Za odtenek bolje se je godilo prvi single plošči s skladbo »When You Belive«, ki jo je Whitney zapela skupaj s svojo nekdanjo tekmico Mariah Ca- rey za animirano filmsko us- pešnico »Prince Of Egypt«. Tu- di ta je bila, kljub temu, da se je nevarno približala vrhu ne- katerih ameriških in evrop- skih lestvic, eno izmed večjih razočaranj lanskega leta. Skladba, ki jo je napisal moj- ster solzavih popevk Schvvartz in produciral slavni Babyface, zapeU pa sta jo dve najbolj prodajani divi devetdesetih, niti približno ni upravičila pri- čakovanj glasbene industrije in se je kmalu izgubila v hiper- produkciji soul popevčic. Glasbeni trg je (včasih) pač nepredvidljiv in preveč pred- vidljive artiste in njihove do najmanjše potankosti zlošče- ne izdelke zamenja z mlajši- mi, bolj vznemirljivimi mode- li. Žrtev tega sindroma je tudi 35-letna gospa Houston, ki je k nastajanju LP-ja privabila nekatere trenutno najbolj is- kane ameriške avtorje (Wycleaf Jean, Missy Elliot, Babyface, David Foster, Diane Warren, Rodney Jerkins...) in posnela skoraj popoln album, ki pa je, kot že rečeno, preveč predvidljiv, zato tudi brez »duše« in kreativnih iskric, ki bi razvezale mošnje ljubite- ljev tovrstne godbe. Kar nekaj teh je raje seglo na zaprašene police po njenih starejših skladbah, namesto albuma »My Love Is Your Love« pa kupilo plošče za skoraj polovi- co mlajših zvezdnic Brandy in Monice. Whitney Houston se je ro- dila 9. avgusta v New Jerse- yu. Glasbeno kariero je tako kot večina temnopoltih pevk začela s prepevanjem gospe- lov v lokalnih cerkvah, kjer so njene neverjetne glasovne sposobnosti kmalu opazili producenti takrat že uveljav- ljene pevke Chaka Khan in disco zasedbe Michael Zager Band. Pri Khanovi je nato nekaj časa služila kot sprem- ljevalna pevka, gospod Zager pa ji je namenil vlogo vodil- ne pevke v nekaterih kreaci- jah svoje bande. Leta 1983 so jo končno odkrili tudi mena- gerji založbe Arista. Pod nji- hovim okriljem je skupaj s pevcem Teddyem Pender- grassom posnela manjši hit »Hold Me«, naslednje leto pa je pod nadzorom nekaj ta- kratnih najbolj vročih skla- dateljev posnela LP prvenec. Ta se je nato počasi vzpenjal proti vrhu ameriške lestvice, najvišjo pozicijo pa zavzel šele osem mesecev po izidu. Za ta podvig so bile precej zaslužne uspešnice »You Gi- ve Good Love«, »How Will 1 Know« in »Saving Ali my Lo- ve To You«. Za slednjo je prejela tudi prestižno nagra- do grammy. Leta 1987 se je, že uveljav- ljena in v svetu glasbe nadvse cenjena, brez težav takoj povzpela na vrh skoraj vseh svetovnih lestvic z albumom »Whitney«, z njega nanizala cel kup No. 1 uspešnic (»I Want To Dance With Some- body«, »Didn't We Almost Ha- ve It Ali«, »So Emotional«, »Where Do Broken Hearts Go«, »One Moment In Time«) in spet pobrala nekaj najvid- nejših glasbenih nagrad. Po krajšem premoru se je leta 1990 spet zmagoslavno vrnila na lestvice s single ploš- čo »Fm Your Baby Tonight« in istoimenskim albumom, ki pa se je prebil »le« do tretjega mesta. Sledila je svetovna tur- neja, v okviru katere je zaba- vala tudi junake Zalivske voj- ne, in pa poroka s takrat niČ kaj manj slavnim pevcem Bobbyjem Brovvnom. Leta 1992 je s Kevinom Costnerjem igrala v filmski uspešnici »Bodyguard« in za soundtrack tega filma posne- la šest skladb - priredba bala- de »I Will Always Love Jou« country pevke Dolly Partor se je nato na vrhu Billboardo- ve lestvice single plošč obdr žala kar dvanajst tednov, al bum sam pa je postal eder izmed najbolje prodajani!" soundtrackov vseh časov. Le ta 1995 je zaigrala v filmi »Waiting To Exhale« in za nje gov soundtrack posnela tr skladbe, ki pa tako kot filn niso ponovile neverjetnega uspeha »Telesnega stražarja« Ta bo, kot kaže, tudi osta višek njene izjemne kariere, ^ kateri je do sedaj prodala ve« kot sto milijonov nosilce^ zvoka. STANE ŠPEGEl Za njihov svet Ansambel Zvoneta Lipovška bo skupaj s Centrom za varstvo in delo Golovec v Celju pripravil dobrodelni koncert, katerega denar bodo namenili otrokom v ome- njenem zavodu. Koncert bo v soboto, 16. januarja ob 19,30 v večnamenski dvorani v Vinski Gori, kjer bodo nastopili Gašperji, Vili Resnik, Vitezi polk in valčkov. Šentjurski muzikanti, ansam- bel Don, vokalna skupina kvartet Svit, Natalija Verboten, Marjan Smode in ansambel Lipovšek, program pa bosta vodila Strašna Jožeta. Po končanem koncertu bo tradicional- ni Antonov ples. »Veseli bomo dobrega obiska, saj bo tako naša pomoč otrokom v Centru za varstvo in delo Golovec v Celju finančno učinkovitejša,« je menil organizator koncerta »Za njihov svet« in vodja ansambla Lipovšek, Zvone Lipov- šek. TV FULL COOL DEMOTOP Vabilo na avdid|o Začeli smo tretji Full Cool Demo Top. Včeraj so se v otroški oddaji Full Cool na Radiu Celje predstavili Lea Zgonec s skladbo Še si tu, Peter Weber s skladbo I can't help myself, ki je ni samo zapel, ampak se je tudi sam spremljal na kitari, in Urška Gubenšek s skladbo Krokodilčki. Vsi trije so želeno skladbo posneli v glasbenem ateljeju Coda v Celju. Če tudi vi radi pojete in bi želeli posneli demo posnetek želene skladbe ter ste mlajši od 18 let, pridite na avdicijo, ki bo 26. januarja ob 16.00 na Radiu Celje! Glasovalne kupončke pa pošljite na naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za otroško oddajo. ® LEA ZGONEC - ŠE SI TU (D PETER WEBER -1 CANT HELP MYSELF (3) URŠKA GUBENŠEK - KROKODILČKI Št. 2.-14. januar 1999 GUSBA 37 GLASBENI EX-PRESS Ameriško združenje RIIA, ki že vrsto let spremlja proda- jo nosilcev zvoka in slike v ZDA, je objavilo lestvico naj- bolje prodajanih plošč in iz- vajalcev v lanskem letu. Naj- več albumov, kar 12 milijo- nov izvodov LP-jev »Lefs Talk About Love« in »These Are Special Times«, je lani prodala kanadska sirena CELINE DION, dobro polovi- co manj plošč pa so prodale SPICE GIRLS in country zvezdnik Garth Brooks. Naj- bolje prodajani album prete- klega leta je bil seveda sound- track filmske uspešnice »Tita- nic« (10 milijonov kopij), skladba »The Boy Is Mine«, ki sta jo v duetu zapeli vroči čokoladni najstnici BRANDV in MONICA, pa je z dvema milijonoma prodanih izvo- dov postala najbolje prodaja- ni single leta '98. Največ vi- deo kaset je lani prodal trio HANSON - njihovo »Tulsa, Tokyo And The Middle Of Novvhere« je kupilo pol mili- jona Američanov. Novinarji priznanega an- gleškega glasbenega tednika NEW MUSICAL EXPRESS so za naj album preteklega leta izbrali četrti studijski izdelek »Deserter's Songs« pri nas sko- raj neznane šest članske ame- riške ročk zasedbe MER- CURY REV. Na drugo mesto so uvrstili mojstrovino »Hallo Nasty« newyorških hip-hop mušketirjev BEASTIE BOYS, tretje mesto pa si je z LP-jem »Mutations« prislužil kalifor- nijski odtrganec BECK. V ka- tegoriji naj single plošč leta 1998 so premočno zmagah Beastie Boys s kreacijo »Inter- galactic«, drugo mesto so si s skladbo »Ice Hockey Hair« to- krat prilastiH britanski alter- nativci SUPER FURRY ANI- MALS, na tretje mesto pa so NME-jevci uvrstili STAR- DUSr in plesno uspešnico »Music Sounds Better With You«. Raper DMX je z albumom »Flesh Of My Flesh, Blood Of My Blood« z »božične« Bill- boardove lestvice najbolje prodajanih albumov izrinil kralja ameriške kmečke god- be GARTHA BROOKSA in njegov dvojni koncertni al- bum »Double«. DMX je bil lani tako kar dvakrat na vrhu te prestižne lestvice - junija z LP prvencem »It's Dark And Hell Is Hot« in decembra z že omenjenim »Flesh Of My Flesh,...«, kar je ^rvi takšen primer v zgodovini popularne glasbe. Iz »dobro obveščenih« kro- gov blizu založbe Virgin je pricurljala vest, da namerava Richard Ashcroft razpustiti zasedbo VERVE in glasbeno kariero nadaljevati kot solo artist. Richard je omenjeno zasedbo že razpustil sredi de- vetdesetih, brata Gallagher iz zasedbe Oasis, ki je pred leti nastopala kot njihova pred- skupina, pa sta ga nato prepri- čala, da je opustil misel na solo kariero in ponovno zbral stare prijatelje (Simon Jones, Peter Salisbury, Nick McCabe in Simon Tong) in z njimi posnel mega uspešni LP »Ur- ban Hymns«, na katerem se je znašlo kar nekaj skladb sicer pripravljenih za njegov solo prvenec. Definitvno pa se je razšla pred leti zelo popularna za- sedba SLEEPER. Po izjemo obetavnem začetku z LP-jem »Smart« (1995), ki ji je sledila dobro obiskana turneja, so Sleeper lani nekoliko zaspali, letos pa utonili v poplavi brit- pop bandov. Pevka Loise Wer- ner in bobnar Andy McClure že zbirata ekipo za nov bend, kitarist Jon Stevvart se je pre- selil v Los Angeles, basist Dan Kaufman pa spet dela kot stu- dijski glasbenik. Najbolje prodajana ameriš- ka ženska zasedba v devetde- setih TLC se po skoraj petlet- nem studijskem premoru spet vrača na glasbeno sceno. Po dveh uspešnih albumih, »Ooo- ooh...On The TLC Tip« (1992 - 3,5 mio kopij) in »Crazy, Sexy, Cool« (1994 - 9 mio kopij), je skupina zaradi ode- ruških pogodb in prevelikega zapravljanja leta 1995 ban- krotirala in skoraj utonila v pozabo, lani pa so nekateri najbolj znani ameriški produ- centi le uspeli prepričati slav- no trojico (Left Eye, T-Bozz in Chilli), da se je vrnila v studio in posnela album »Fan Mail«, izid (februar) katerega najav- Ija single »Silly Ho«. Na božično noč je ta svet zapustil BRYAN McLEAN (52), nekdanji kitarist in pe- vec skupine Love, ene izmed najbolj cenjenih ameriških ročk zasedb druge polovice šestdesetih. Prejšnjo sredo pa se je star 64 let za vedno poslovil tudi Johnny Moore, pevec nekoč zelo popularnih THE DRIF- TERS. MADONNA v New Yorku te dni zaključuje s snemanjem materiala za svoj novi video spot, ki nastaja pod taktirko Johana Reneka, sicer sodelav- ca in prijatelja znamenitega švedskega režiserja Jonasa Akerlunda. Po treh uspešni- cah (»Frozen«, »Ray Of Light« in »The Power Of Goodbye«) z njenega odličnega lanskega al- buma »Ray Of Light«, se bo na single in video formatu tokrat znašla ambientalna house kreacija »Nothing Really Mat- ters«. Na letošnji podelitvi nagrad BRIT AWARDS, ki se ima zgoditi 16. februarja, bo prvič po sedmih letih spet nastopil duo EURYTHMICS. Dave Ste- wart in Annie Lennox bosta po nastopu počaščena z nagra- do za »velikanski prispevek k britanski glasbeni industriji«. Tik pred zaključkom lan- skega leta je mlada ljubljan- ska zasedba FLIRT pri založbi Helidon objavila svoj drugi album. Po nekoliko naivnem in brit-popovsko obarvanem prvencu »Frizerski salon« Flirt tokrat zvenijo precej bolj zre- lo, obenem pa tudi manj vzne- mirljivo. Pevec Rok Lunaček, kitarist Luk Vunduk, basist Peter Petač, bobnar Robert Kralj in klaviaturist Peter Vdovč so v studiih Metro, Kif- kif in Raingarden 9 precej svojski podalpski pop »ople- menitili« z že zdavnaj prežive- timi kolaži zgodnjih U2 in Simple Minds, rezultat pa od- tisnili na zgoščenki »Modro- plavo«. Titulo vodilne doma- če »brit-pop« zasedbe so od njih tako zasluženo prevzeli veseli Celjani NUDE, ki so že posneli nekaj skladb - med njimi je tudi aktualna »Balon« - za svoj drugi album, ki naj bi izšel to pomlad. Novopečena založba Big Bang je obelodanila tretji LP smučarske hip-hop naveze PASJI KARTEL. Gre za al- bum »Kartelova teorija« z enajstimi avtorskimi skladba- mi (pod večino izmed njih se je podpisal Matej Jovan ) in dvema priredbama - Vlado Kreslin je bratoma Jovan in Juretu Koširju pomagal pri re- makeu skoraj poldrugo deset- letje stare uspešnico »Ker so- vražnik ne spi« skupine Mar- tin Krpan, Pankrtove »Metke« pa so se kartelovci lotili ob pomoči Iztoka Turka, ki je tudi sicer poskrbel za progra- miranje ritem mašin. STANE ŠPEGEL Neuničljivi metalurgi METALLICA se po nenadejanem veli- kem uspehu, ki so ga decembra zabeležili z dvojnim albumom »Garage Inc.«, zapolnjenim s priredbami skladb svojih vzorni- kov in soborcev, pripravljajo na nov projekt. Lars, James, Kirk in Jason bodo tokrat svoje podanike »razveselili« z nekoliko milejšo godbo - pod vodstvom svetovno znanega skladatelja in dirigenta Michaela Kamena bodo skupaj s slovitim orkestrom San Francisco Symphony posneli in še pred poletjem tudi v živo odigrali nekaj svojih umotvorov. Na tej strani Atlantika, v Veliki Britaniji, pa prvo mesto lestvice najbolje prodajanih albumov z zbirko hitov »Ladys And Gentleman - The Best Of« že več kot mesec dni zaseda GEORGE MICHAEL, s prvega mesta lestvice single plošč pa je boy-bend STEPS s priredbo več kot dvajset let stare disco uspešnice »Tragedy« tria Bee Gees vrgel SPICE GIRLS (na sliki) in njihov že tretji božični No.l single »Goodbye«. ČASOVNI STROJ Januar 1998 1. LET'S TALK ABOUT LOVE CELINE DION 2. SEVENS GARTH BROOKS 3. TU6THUMPER CHUMBAWAMBA 4. HARLEMVVORLD MASE 5. YOULIGHUPMYFIRE LEEANNRIMES ^ "jonuar ■ 1. DOGGYSTYLE SNOOPDOGGVDOGG 2. MUSIXBOX MARIAHCAREV 3. VS. PEARLJAM 4. JANET JANETJACKSON 5. THEONETHING MICHAEL BOLTON I ^ Januar 1989 ^^^ ^^^ 1. GIVINGVOUTHEBESTTHATIGOT — ^^^^ 1. RATTLEANDHUM U2 3. COaAIL SOUNDTKACK 4. NEWJERSEY BONJOVI 5. APPETFTE FOR DESTRUGION GUNS & ROSES VRTIUAKPOLKIN VALČKOV CEUSKIH 5 plus ^99 1. ČEZ PLOT-ŠTAIERSKI OBJEM (3)"" 2. VESEUAPOLNAVREČA-GAJ (3) 3. NA ZDRAVJE-ANS. DROFENIK (3) 4. PRIJATEU ABRAHAM-ŠALEŠKI FANTJE (1) 5. DALEČ OD SRCA-FANTJE IZOD ROGLE (3) SLOVEHSKIH 5 plus^99 1. 06 POLKI, VALČKU SE DOBIMO-ANS. EKART 2. BELIJORGOVAN-VASOVALCI (3) 3. MOČ UUBEZNI-ROSA (3) 4. NAZDRAVI OČE-PETOVlO (3) 5. ŽIVETI JE LEPO-ANS. BORISA RAZPOTNIKA (1) ""'"'"'''^TrEDL^^ celjskih 5 plus: NAŠA VAS-ANS. CVET PREDLOGA ZA LESTVICO SLOVENSKIH 5 plus: , DETE DROBNO SI POVlU- MODRmr" 20 VROČIH RC TUJA U$T¥iCfl 1. BIGBIGVVORLD-EMILIA (4) 2. I'MY0UR ANGEL-R.KELLY& CELINE (5) 3. G00DBYE-SPICE GIRLS (5) 4. OUTSIDE -GEORGE MICHAEL (8) 5. WHENYOU'REGONE-BRYANADAMS&MELC (4) 6. EVERYTIME-JANETJACKSON (6) 7. CHANGES-2PAC (3) 8. HARDKNOCKLIFE-JAYZ (1) 9. MIAMI -WILLSMITH (1) 10. PRETTYFLY-OFFSPRING_(2) poMUičiiieiTiriCii 1. BINGO, BANGO, MANGO, TANGO - KINGSTON (7) 2. KER SOVRAŽNIK NE SPI - PASJI KARTEL (2) 3. TAT ZMIKAVT -SUNNYORCHESTRA (6) 4. UUBI NEŽNO-MIRAN RUDAN (7) 5. NOVOLETNA-ROŽLETOVE SANJE (2) 6. ROBINHOOD-FARAONI (3) 7 NA BOŽIČNO NOČ 98-BOŽIČNI ZBORČEK (4) 8. BALON-NUDE (1) 9. KOMPAS SRCA-HIŠA (3) 10. DALEČ GRE SRCE-REGINA&TRČEK (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HEARTBEAT-STEPS HIJODEULUNA-LOONA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: »■»BiMBBSBsiBssai.sM.giv« ■ r ..,„„ig/g^:,. ■ immimmmmmmmmmMiim NITKE-BORI & THE YOUNGONES PREDATI SE NE SMEŠ-SOUNDAHACK Nagrajema: Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče Oloa Sakelšek. Brezova 2. Celle Št.2.-14.jaMar1999 38 TELEVIZIJA - RADIO V DRUŽBI S KANALOM A Senca dvoma v petek, 15. januarja, ob 20. uri bo na sporedu ameriška kriminalka Senca dvoma. Re- žija: Brian Dennehy, igrajo: Brian Dennehy, Bonnie Bede- lia, Fairuza Balk, Kevin Dunn. Charley Sloan, nekdaj uspe- šen in priznan odvetnik, se kot ozdravljen alkoholik preživlja z nezahtevnimi pravniškimi deli. Nekega dne se na njego- vih vratih pojavi stara prijate- ljica Robin Harvvell. Zaprosi ga, če bi na sodišču zastopal njeno hči "Angel, obsojeno umora prve stopnje svojega očeta, Charleyju ta primer po- meni možnost za ponovno os- vojitev prvih strani časopisov, zato prošnjo sprejme. Varuh mesta Ameriški akcijski film bo na sporedu v nedeljo, IZ januar- ja, ob 20. uri. Režija: Bobby Roth, igrajo: Louis Gossett Jr., Peter Coyote, Renee Souten- dijk, Anthony LaPaglia. Obupan novinar nenadoma začne množično pobijati chi- caške gangsterje. Naloga de- tektiva Jamesa Dela je ustaviti prelivanje krvi, preden posta- nejo žrtve blaznega novinarja nedolžni ljudje. Vendar ima po- polnoma svojevrsten načrt... Ločeni srci V ponedeljek, 18. januarja, bo ob 21. uri v okviru življenj- skih zgodb na sporedu ame- riški film Ločeni srci. Režija: John Patterson, igrajo: Valerie Bertinelli, Kevin Dunn, Juliet Sorcey, Nada Despotovich. Stephanie, mladi ločenki, življenje pomeni vsakodne- ven boj za lastno in hčerkino preživetje. Podnevi dela kot natakarica, ponoči pa se vsa izmučena zabubi v knjige in pripravlja na izpite. Na žalost ji zmanjka časa za osemletno hči Abby, ki mora vsako po- poldne nekaj ur preživeti sa- ma doma. Klic svobode V sredo, 20. januarja, bo v seriji Filmske uspešnice ob 20. uri na sporedu ameriška komedija Klic svobode. Re- žija: John Gray, igrajo: Will Horneff, Helen Shaver, Pe- ter Boyle, Jean Marie Barn- well. Ko oče zapusti ženo in štiri- najstletnega sina Ricka, deček zapade v veliko stisko, ki se izraža z upornostjo in skoraj sovražnostjo do matere in os- tale okolice. Tudi mati Marga- ret, ki je po poklicu znanstveni- ca in se ukvarja z opazovanjem vedenja živali, ne najde stika z odtujenim sinom. Zgodba se razvije, ko deček, ki za šalo ukrade materin tovornjak, pri- stane v zaporu. Za kazen mu mati naloži nalogo - čistiti mora živalske kletke v laboratoriju. Princ z Bel Aira, humoristična serija od ponedeljka so petka ob 14.30. Svež veter v radijskih jadrih Februarja bomo uvedli nekaj sprememb radijske sheme v letu 1999 Praznično vzdušje se je končno poleglo in te dni že pridno razniišljamo, sto- riti, da bi vam bili bolj všeč in da bi vas bilcf^^liko, ki bi nas radi poslušan. -K Radijske revolucijef v*.fetu 1999 ne bomo delali. Poprav- ljamo pa nekaj, upam da sim- patičnih sprememb. Zelo na- tančno namreč poslušamo, katere oddaje so glede na od- ziv poslušalcev najpopular- nejše, zato bomo tiste še obo- gatili ter uvedli nekaj novih. Vse to bomo storili februarja. Vrtiijalc se bo vrtel tri ure, glasbeni gostje odslej ob sredah Ponedeljkovi večeri na Ra- diu Celje so za ljubitelje glas- be kar naporni. Najprej glasu- jete za podalpski biser, nato sodelujete v oddaji, v kateri Simona Brglez gosti popular- ne slovenske glasbenike, na- to pa Vrtiljak polk in valčkov za dve uri zavrti še Tone Vrabl in vas povabi k sodelo- vanju. Ker so vse omenjene oddaje zelo poslušane, smo se odločili, da s februarjem Vrtiljaku polk in valčkov na- menimo še dodatno uro pro- grama, kar pomeni, da se bo pričenjal že ob 19.uri in trajal do zaključka našega sporeda ob 22. uri. In kam z glasbeniki iz slo- venske zabavne glasbe? Si- mona Brglez jih bo od fe- bruarja dalje gostila ob sre- dah. Ob 20. uri bo začela kramljati z njimi in če boste za to tudi poslušalci, se boste z njimi lahko pogovarjali tudi vi. Zeleni val in Dan z... Izkušnje iz minulih let ka- žejo, da poslušalke in poslu- šalci radi poslušate in sodelu- jete v oddajah, v katerih go- vorimo o alternativnih meto- dah zdravljenja, o zeliščars- tvu in podobno. Mateja Pod- jed bo zato od februarja da- lje, ob torkih po 12. uri pri- pravljala oddajo z naslovom Zeleni val. Oddaja bo kon- taktna, izobraževalno narav- nana, v njej bo govorila o uporabnosti zdravilnih zelišč, seznanjala vas bo z zanimi- vostmi, novostmi ter nasveti na to večno in vse popularnej- šo temo, obljublja Mateja. Nedeljski dopoldnevi na Radiu Celje so včasih nekoli- ko pusti. S februarjem jih na- meravamo popestriti z odda- jo, ki bo nosila naslov Dan z... Pripravljali jo bomo izmenič- no Nataša Gerkeš, Tone Vrabl in Mateja Podjed. V njej vam bomo predstavljali zanimive ljudi s Celjskega, s katerimi lx)mo preživeli dan in pri tem vključili radijski magnetofon. Obetamo si, da bodo nastali dobro poslušani reportažni portreti zanimivih ljudi. Po deseti uri ob nedeljah jih bo- mo ponujah v poslušanje. Kdaj pa si ti prvič? Preostali del programa bo ostal približno takšen, kakr- šen je. Včasih vam bomo všeč, drugič manj. Oni dan se je silno pridušala neka poslu- šalka, seveda se ni predstavi- la. Rekla je, da se ji želodec obrača, ko posluša naš samo- reklamni radijski spot, ki go- vori o tem, kdaj je mlada gos- podična prvič... pričela poslu- šati Radio Celje. »To vendar namiguje na seks!« je bila zgrožena in ogorčena poslu- šalka. »To starejši ljudje ne moremo poslušati! Nehajte s takšnimi oslarijami...« Prav. Okusi so različni. Vsak ima svoje mnenje. A v novem letu si tudi mi smemo kaj zaželeti. Na primer - želimo si več strp- nosti poslušalk in poslušal- cev. Radijske postaje, ki bi od prve do zadnje minute odda- janja ustrezala prav vsem okusom, ni. Če je v programu kaj takšnega, kar vas moti, preshšite. Se posebej, če je v njem sicer vendarle mnogo več tistega kar vam je všeč. Silno zoprno utegne biti včasih tudi vse, kar se dogaja v zvezi z oddajo Mali O. To, da jo nekateri izkoriščajo v koristoljubne namene, radij- ci, žal, ne moremo preprečiti. Zoprno pa je, ko se med od- dajo vsujejo telefonski klici v naše tajništvo in ko ljudem nikakor ni mogoče dopove- dati, da je sodelovanje v od- daji mogoče samo preko stu- dijskih telefonskih številk. Da ne govorimo o tem, kako se včasih prerekamo o tem, da lahko v oddaji sodelujejo tisti, ki hitreje vzpostavijo telefon- sko zvezo in da je naval tolik- šen, da kdo drugi marsikdaj ne pride zraven. Zakaj nima- mo 20 telefonskih linij v stu- diu, se je zadnjič v slušalko drl poslušalec? Povedala vam bom, zakaj ne. Ker si jih prvič finančno ne moremo privoš- čiti, ker bi bilo tudi toliko šte- vilk včasih premalo in ker nam denar, žal, ne pade z neba. Vsak tolar, ki ga potre- bujemo za oddajanje, meseč- no jih potrebujemo več mili- jonov, si prislužimo sami. RTV naročnino pa spoštovani poslušalci in poslušalke še vedno plačujete samo in iz- ključno Radiu in Televiziji Slo- venija. Zato se trudimo po svojih močeh za program, za kakršnega mislimo, da vam je všeč. Poskušamo izboljšati glasbeni del programa, v go- vornih prispevkih si prizade- vamo poskrbeti za zanimive teme, predvsem pa za kako- vosten dnevno informativni lokalni program, ki vam ga lahko obljubimo tudi v letu 1999. - NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Kdaj pa si ti prvič?... poslušala Radio Celje? Natalija Sinko- vič, naša napovedovalka iz Slovenske Bistrice, ki sodeluje izjemno uspešno tudi v amaterski gledališki skupini kot režiserka, pa tudi igralka, je »zagrešila« samoreklamni radij- ski spot, ki smo ga poslali tudi na tekmovanje nekomercial- nih radijskih postaj Slovenije. Z njim sicer nismo osvojili odličja, uvrstil pa se je med pet najboljših. SKRITA KAMERA # Minuli konec tedna so se slovenske »zvezde« estrade in vsi ostali pomembneži, srečali na mariborskem snežnem stadionu, na tradicionalnem Stopo vem veleslalomu. Neka- teri so tekmovanje vzeli zelo zares (Natašo Pire, denimo, so pred tekmo zalotili pri je- manju nedovoljenih poživil), drugi pa bolj za šalo. Pri tem je prednjačil predvsem Sašo Hribar, ki je s svojimi domisli- cami neumorno več ur zaba- val nekaj sto prisotnih. Čeprav je za vsakega udeleženca na- šel nekaj pikrih in hudomu- šnih besed, je največ njegove pozornosti vendarie veljalo oprsju televizijske šefice Miše Molk. Je pravo ali ni pravo, to je zdaj vprašanje, ki muči Saša in številne Slovence. Čeprav voditeljski doajen slovenskega TV Dnevnika Janko Šopar veleslaloma ni odpeljal ravno najbolje, pove- dal je, da so mu težave pov- zročala predvsem rdeča vrat- ca, je bil s svojo uvrstitvijo na koncu vendarle zadovoljen. Še enkrat je premagal svojega prijatelja in voditelja konku- renčne oddaje 24 ur, Matjaža Tanka. Njegov šef, tudi bivši RTV-jevec Tomaž Perovič, je lahko dvoboj le nemočno opa- zoval. »Kdor je boljši, je pač boljši,« je bil njegov komentar, pri tem pa seveda ni hotel nič sUšati o tem, da imajo tudi informativne oddaje »nacio- nalke« precej večjo gledanost kot POP Tv-jeve. »Kdor je bolj- ši, je pač boljši,« mu je z njego- vimi besedami odvrnil ured- nik TV Dnevnika Vlado Kre- jač, ki je sicer odličen smučar, a je tekmo v Mariboru končal v snegu, brez uvrstitve, s či- mer je požel splošno odobra- vanje tako levih kot desnih politikov. ^ Komentarji čisto zaresnih tekem smučarjev za svetovni pokal, ki prihajajo iz ust Igor- ja E. Berganta, postajajo vse bolj podobni Hribarjevim. Nekaterim so njegova duho- vičenja celo všeč. Da pa vse skupaj le ne bi bilo preveč pod nivojem, je Igor poskrbel za strokovnega sokomenta- torja, bivšega tekmovalca To- maža Cerkovnika, ki svoje delo opravlja odlično. Gledal- ci lahko tako, poleg tega, kak- šno pašto kuha stara mama Thomasa Grandija v Trstu, iz- vedo tudi zelo točne napove- di uvrstitev tekmovalcev, saj Tomažu ne uide nobena na- paka, ki jo naredijo na progi. Bergant in Cerkovnik sta se torej odlično ujela in sta pra- vo nasprotje komentatorske- ga para Miha Žibrat - Katja Koren, ki je svojo kariero nič- kaj slavno in zelo hitro že zaključil. Miha je ostal s ko- mentarji sam, utegne pa se zgoditi, da bo kmalu ostal tu- di brez komentiranja. ^ Predlog TV popra, da bi nacionalna RTV spremenila dejavnost in postala Terme Čadež so zaposleni navduše- no pozdravili, generalni di- rektor Janez Čadež pa je bil precej skeptičen, saj zadnje čase vse manj verjame, da bi se čudež še lahko zgodil in bi v milijardne izgube toneča RTV zlezla na zeleno vejo. Če pa bi projekt Terme Čadež vendarle uspel, bi RTV takoj ponovno angažirala Stojana Auerja, ki je trenutno brez dela. Zaposlili bi ga kot kopa- liškega mojstra, saj ima s ko- panjem v bani največ izku- šenj. Miša Molk Tomaž Perovič Janez Čadež $f.2.-14.jowMr1999 FILM - AKCIJA 43 Verjemite vsem, razen sebi V trilerju Kačje oči privlačni Nicolas Cage raziskuje umor ministra v boksarski dvorani Detektiv Rick Santoro (Nico- las Cage), zaposlen pri policiji v mestu Atlantic City, se sreča s starim prijateljem, mornariš- kim častnikom Kevinom Dun- nom (Gary Sinise), ki je zdaj v službi na ministrstvu za obrambo in zadolžen za var- ! nost obrambnega ministra. Srečata se na največjem bok- sarskem dogodku leta, saj na- meravajo slavno areno v me- stu zapreti in preurediti v ho- tel in igralnico, zato za slovo organizirajo dvoboj med prva- kom Lincolnom IVlerjem in /lekim novincem. Ko se Dunne za trenutek od- dalji, se zgodi najhujše. Nekdo strelja na ministra in v trenutku postane dvorana ujetnica poli- cijske raziskave, saj je morilec ali sokrivec lahko vsakdo od 14.000 gledalcev v areni. Vrata zapečatijo in začne se preiska- I va. Santoro postane v trenutku odgovoren za projekt, hkrati pa želi rešiti tudi prijateljevo kariero, ki se je s streljanjem na ministra zelo zamajala. Oba se tako skupaj lotita analize do- godkov, W so se odvijali pred njunimi očmi tik pred usodni- mi streli. Ker Rick nima niti dovolj časa niti dovolj mož, išče odgovor na vprašanje, kdo je morilec, s po- močjo treh prič. To so Julia Co- stello (Caria Gugino), skriv- nostna ženska, ki je govorila z ministrom tik preden je bil us- treljen, nato pa skrivnostno izgi- nila v množici, Lincoln Tyier (Stann Shaw), prvak v težki ^tegoriji, ki je dvoboj izgubil in Kevin Dunne sam, ki je na videz brez vzroka zapustil svoj pro- stor nekaj trenutkov, preden so odjeknili streli. Dogodki, ki so se zvrstili tik pred umorom, se na platnu zvrstijo kar trikrat, vsaldč s stališča ene od omenje- nih prič. Medtem ko Rick se- stavlja koščke mozaika, ki naj bi rešil uganko o pravem moril- cu, ugotovi, da gre za zapleteno in nameščeno zaroto. Breme te ugotovitve pa prisili tudi Ricka, da se sooči s svojo lastno prete- klostjo, ki ni ravno brezmadež- na. Posebej zanimivih je prvih dvajset minut filma, posnetega s prve roke, sploh pa ta film označuje kar nekaj posebnosti. Kostumi so delo kanadske ko- stumografinje Odette Gaoury, posebnost njene kostumografi- je pa je, da so vsi junaki od začetka do konca filma v isti obleki, kar je glede na to, da v večini drugih filmov obleko za- menjajo tudi po tridesetkrat, povzročilo velike preglavice. Zanimivost filma je tudi slavna boksarska arena mesta, ki pa kljub vsemu ni izvirna, saj so jo prestavili v najbolj slavno hokej- sko dvorano na svetu, v stari forum v Montrealu, kjer so Ka- nadčani v hokeju pobrali več trofej kot kdorkoli do danes. Dvorana je stara 75 let in zaprta, saj je že odslužila svoje, sedeže pa so prodali na dražbi, kjer so jih pokupili največji občudovalci in strastni navijači. Ob vseh slavnih glavnih igralcih je tudi slovenskemu občinstvu že zelo dobro znan Brian De Palma, scenarist, producent in režiser tega fil- ma, ki je tudi v uspešnicah (Misija: Nemogoče, Carrie, Brazgotinec, Nedotakljivi) več kot dokazal, da se na svoje delo dobro spozna. ammmmmmmmmmm nms Nicolas Cage v filmu Kačje oči. izbrali smo najizvirnejše Več kot tristo voščilnic za božične in novoletne prazni- ke je pregledala tričlanska ko- misija pod vodstvom slikarja Jožeta Žlausa v natečaju, ki ga je že drugo leto zapored pri- pravilo uredništvo NT&RC. V konkurenci so bile samo voš- čilnice, ki so bile ročno izde- lane ali z dobrimi besedili. »Uradne« voščilnice kolekti- vov smo tudi tokrat izločili, čeprav je bilo med njimi ne- kaj izjemno lepih in tudi uni- katnih primerkov. Tudi tokrat so se najbolj iz- kazali otroci, ki so sodelovali kot skupine aU posamezniki. Praznične voščilnice so bile močnejše po likovni plati kot s teksti, kjer si še vedno najraje pomagamo z izposojenim ver- zom. Čeprav doma in v službi dobivamo večinoma brezoseb- ne voščilnice, ki takoj romajo v koš, pa nam lahko tiste prave ostanejo za spomin kot lep in prijeten izdelek, drobno daril- ce. Letos se je tričlanska komi- sija (Tatjana Cvirn, Jože Žlaus in Tone Vrabl) odločila za več nagrad in pisnih priznanj kot leto prej. Z enakovrednimi na- gradami so nagrajene tri serije voščilnic, ki smo jih dobili z osnovnih šol: 8. b razred OŠ Slivnica (mentorica Marjana Artiček), 3. a razreda OŠ Hu- dinji v Celju in 4. b razreda 3. OŠ Celje (učiteljica Nevenka Dečman). Tri enakovredne nagrade za serijo voščilnic odraslih posa- meznikov in družin so tokrat dobili: Nataša Gorenak (Lešje 5, Škofja vas), družina Očko (Tumova 21, Škofja vas) in družina Landekar (Lipa 38, Frankolovo). Pisne pohvale dobijo: sku- pina malošolarjev iz vrtca Frankolovo, Alenka Marovt in Vera Rožanc z Dobrne (naj sporočita svoj naslov!). Posebno nagrado za izvirno idejno zamisel voščilnice (bo- žično ali novoletno drevo z okraski, ki ponazarjajo dejav- nosti NT&RC) prejme OŠ Voj- nik z mentorico Mileno Jurgec. Posebno nagrado za naj- bolj izvirno praznično voščil- nico z žigom in tekstom prej- me firma Ardi marketing, in- ženiring, oblikovanje d.o.o. Glonarjeva 8, Ljubljana (gre za osebno voščilnico). Voščilnico z najbolj izvir- nim, pa tudi humornim tek- stom, pa je napisal »mizar Branko: »Vi ste novinarji, jaz sem mizar, velika razlike, a želja enaka: Vaš in moj izde- lek res lepo gori, vendar naj se to nikoli ne zgodi!« Avtor Branko Očko iz Tumove 21 v Škof j i vasi je voščilnico nari- sal in napisal na tanko leseno ploščo, kot se za mizarja tudi spodobi. Takih iskrivih želja na božično novoletnih voščil- nicah si v bodoče želimo še več! Nagrajencem čestitamo, nagrade pa jim bomo izročili na posebni slovesnosti konec januarja. Ob koncu leta, pred vstopom v leto 2000, pa bo- mo že tretji natečaj za naj voščilnico. Zaradi izjemnosti dogodka bo izziv za izvirno čestitko še večji. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Komisija ni imela lahkega dela, saj je bilo prelepih ročno izdelanih voščilnic veliko. KINO Celjski kmematografi si pri- držujejo pravico do spre- membe programa. Union: od 14. do 20. 1. ob. 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški akcijski triler Kačje oči. Mali Union: od 14. do 20. 1. ob 19. uri romantična komedija Ljubi me, ne ljubi me. Metropol: od 14. do 20.1. ob 16., 17.30 in 19. uri animirana pustolovsko-romantična komedija Mravljinec Z, ob 21. uri psihološka drama Vzoren učenec. 16. 1. Mravljinec Z ob 10. in 23. urL Žalec: 15. in 16. 1. ob 20. uri ter 17. 1. ob 18. in 20. uri nora komedija Nori na Mary. Gremo v kino! Bolj slavnemu bratu igralca Josepha Fiennesa je ime Ralph. Pravilen odgovor je vedelo le malo naših reševalcev, med katerimi smo izžrebali tri, ki bodo prejeli vstopnico Celjskih kinematografov. To so: Katja Jurkovšek, Zagrad 70. 3000 Celje, Julijana Sajko, Košnica 25j, 3000 Celje in Nada Čmak-Pepel, Tabor 56a, 3304 Tabor. Tokrat je vprašanje verjetno lažje, saj morate odgovoriti, kako se imenuje serija filmov, v katerih je zaslovel Sylvester Stallo- ne (igral je boksarja v naslovni vlogi filma po lastnem scenariju). Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 18. januarja. Drugačen mravljinec ; Woody Allen je posodil svoj glas animiranemu Mravljincu Z "•l^ft,'r'---^"^'itr^-^isisar 'S':--®'- Z-4195 (Woody Allen) je je mravljinec delavec - eden izmed milijarde drugih - in njegove možnosti, da zape- lje prelepo princeso Balo (Sharon Stone), so približno v enakem razmerju. Brez strahu pred strogo ko- lonijsko hiearhijo sprejme niravljinec Z na poti k princesi pomoč svojega najboljšega prijatelja, mravljinca vojaka Waverja (Sylvester Stallone). Zaradi nenadnega spleta uso- de se Z iz navadnega mravljin- ca spremeni v junaka, ki neho- ^^ spodkoplje načrt ambicioz- i^ega generala Mandibla (Ge- 'le Hakman), ki hoče dobe- sedno uničiti kolonijo in usta- J^oviti svojo. Z se kinalu znaj- de na čelu revolucije, ki posta- •^e slavospev individualnosti, ^ekoč nepomemben delavec 2 postane največji junak. Mravljinec Z je drugi v celoti računalniško animiran celove- černi film doslej. Največji izziv ^ računalničarje so bile ani- macije obrazov, masovni pri- bori, simulacija vode, nekaj povsem novega pa je bil po- gled na svet skozi oči mravlje. V tej romantično komični pu- stolovščini nastopajo zvezdniš- ki glasovi Woodyja AUena, Da- na Aykroyda, Aime Bancroft, Jane Curtin, Dannyja Gloverja in drugih. Fikn sta režirala Eiic Damell in Tim Johnson, pro- ducenti so bili Brad Lewis, Aron Wamer in Patty Wooton. Scenarij so napisali Todd Alcott, Chris Weitz in Paul Weitz. Zvezdi zgodbe o mravljincu Z sta vsekakor Woody Allen (Z), eden najbolj cenjenih in uspešnih filmskih ustvarjalcev in igralcev. Prejel je dvojnega Oskarja za režijo in izvirni sce- narij, nominiran pa je bil tudi kot najboljši igralec za klasič- no komedijo Annie Hali, ki je leta 1977 dobila oskarja za naj- boljši film. Oskarja za najbolj izviren scenarij je dobil tudi za film Hannah in njene sestre. Sicer pa je doslej zbral že pet- najst nominacij za oskarja. Kot Weaver se v filmu pojavlja Sylvester Stallone, ki je sve- tovno slavo doživel kot igra- lec, scenarist in režiser slovite- ga Rockyja, za katerega je leta 1976 prejel Oskarja, mravljična princesa Bala (Sharon Stone) pa je ena najbolj iskanih holly- woodskih igralk, odkar je leta 1992 nastopila v uspešnici Ba- sic Instinct. Leta 1996 je bila nominirana za oskarja, Zlati globus pa je prejela za drama- tično upodobitev ženske, uje- te v mrežo organiziranega 1^- minala in iger na srečo, Id jo je upodobila v uspešnici Casino. NMS St.2.-14.ionuar1999 44 ZA AVTOMOBILISTE Volvo in Ford skupaj? v zadnjem času se izjem- no pogosto govori o načrto- vanih združitvah različnih avtomobilskih tovarn, pri če- mer je jasno, da je »virus« prinesla združitev Daimler Benza in Chryslerja. Tako naj bi se po nekaterih podat- kih predstavniki Volva v zadnjih mesecih večkrat sre- čali s pomembnimi ljudmi Forda. Prav zaradi teh govoric je vrednost delnic na stock- holmski borzi precej poskoči- la, kajti preprosto dejstvo je, da je Volvo ta hip najmanjša evropska avtomobilska tovar- na, ki je še povsem samostoj- na. Pred leti se je Volvo, kar je še vedno dovolj znano, name- raval združiti z Renaultom, vendar je bilo »poroka« zad- nji hip odpovedana - odpove- dal pa jo je Volvo zaradi dom- nevnega strahu pred neorga- niziranostjo Renaulta. Neka- teri ob tem menijo, da do popolne združitve Forda in Volva ne more priti, pač pa je švedska avtomobilska tovar- na zainteresirana za sodelo- vanje na različnih področjih proizvodnje avtomobilov. Kaj naj bi to sicer pomenilo, pa ni preveč jasno. Daimler Benz in guard vozila Morda ni dovolj znano, vendar se ve, da se nemški Daimler Benz z izdelavo posebnih oziroma blindi- ranih avtomobilov ukvar- ja že skoraj sedem deset- letij. V zadnjih letih je posel s tovrstnimi vozili skoraj iz- jemno poskočil, kar je Daimler Benzu v prid, po svoje pa kaže na spreme- njene okoliščine v Evropi in svetu. Pred nedavnim je to- varna tako predstavila nove izvedenke blindiranih vozil (guard) razredov S, E in G. Izdelava teh avtomobilov je povsem ločena od siceršnje proizvodnje, saj so vse spremembe v avtomobil vgrajene serijsko in ne po tistem, ko je avto že nare- jen. Zanimivo je, da neka- teri blindirani avtomobili, denimo tisti serije B6/B7, ponujajo tudi zaščito pred protioldepnimi izstrelki. Volvo S40 Osemvaljnilc tudi za audija A6 Nemški Audi nenehno povečuje svojo ponudbo. Po novem bo najmočnejši audi A6 tisti i oznako 4,2 quattro, kar pove tako rekoč vse. Ta avtomobil bo namreč poganjal osemvaljnik V oblike in z gibno prostornino 4,2 - litra ter močjo 300 KM. Zraven je seveda dodan stalni štirikolesni pogon quattro. V omenjeni avtomobil višjega srednjega razreda pa bodo začeli vgrajevati tudi nekoliko posodobljen ni 3,7-litrski motor, ki bo odslej zmogel 260 KM bodisi samo s pogonom na prednji kolesni par ali pas pogonom 4x4. Vsaj za Nemčijo so znane tudi cene, saj bo tako audi A6 4,2 v limuzinski podobi stal dobrih 103 tisoč mark, medtem ko bo avant nekaj dražji, in sicer 10Z300 mark. ZA AVTOMOBILISTE 45 Daimler-Chrysler v številkah Lani se je veliko govorilo o združitvi Daimler Benza in Chryslerja v enotni koncem Daimler-Chrysler. Sedaj pa je omenjena korporacija že naredila prvi, sicer približni obračun svoje lanske poslov- ne preteklosti. Tako naj bi bila njuna pro- daja v letu 1998 vredna neka- ko 260 milijard mark, kar naj bi bilo približno za 13 odstot- kov več kot predlani. Po ne- katerih ocenah naj bi imela korporacija lani za približno 10 milijard mark čistega do- bitka, kar naj bi bilo za dobre tri milijarde več kot leto prej. Še letos pa naj bi veliko pri- hranili, in sicer 1,4 milijarde dolarjev, v naslednjih letih pa naj bi bili ti prihranki še bis- tveno večji. Lani sta obe to- varni skupaj prodali 4,4 mili- jona osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil, pri čemer je Daimler Benz prodal okoli 850 tisoč različnih osebnih avtomobilov in 480 tisoč gos- podarskih vozil, Chrysler pa je prodal skoraj tri milijone osebnih avtomobilov in gos- podarskih vozil. Obe tovarni skupaj zaposlujeta 434 tisoč delavcev. Zelo dobro je šel lani v promet mercedes M, ki ga sicer izdelujejo v ZDA, kjer je postal med tako imenova- nimi trucki eden najuspešnej- ših avtomobilov. To je za kon- cem zelo pomembno, saj si Daimler Benz želi še povečati svoj delež na ameriškem trgu, ki je zanj vsekakor izjemno pomemben. Za delničarje obeh tovarn, sedaj združenih v korporacijo, pa je pomem- bno tudi obvestilo, po kate- rem jim bodo za leto 1998 izplačali 4,5 marke dividende na delnico. Na sliki: mercedes razreda M. VW postal lastnik AutoEuropa še lani smo nekajkrat pisali, da si nemški Volkswagen prizadeva postati popolni lastnik tovarne AutoEuropa. V tej tovarni, ki stoji na Portugalskem, namreč Volksvvagen in Ford skupaj izdelujeta enoprostorske avtomobile VW sharan, ford galaxy in seat alhambra. Obe tovarni sta bili doslej solastnici, pred časom pa je VW od Forda kupil 50-odstotni delež. Pri VW pravijo, da bodo tako laže povečali produktivnost in zmanjšali stroške, hkrati pa dodajajo, da to ne pomeni spremembe proizvodnega programa. Tam naj bi torej še naprej nastajali sharani, galaxyji in alhambre. Vendar ta lastniški prevzem še ni dokončen, kajti potrditi ga mora še evropska komisija pri EU. Na sliki: VW sharan. Toyota širi svojo mrežo čeprav uradno in javno še nikjer ni bilo povedano, je znano, da je japonska Toyota v Sloveniji ustanovila novo podjetje Toyota Adria. Omenjeno podjetje bo pri nas skrbelo za uvoz in s tem tudi prodajo japonskih toyot. Vse doslej je bil generalni uvoznik teh avtomobilov ljub- ljanski Center, ki pa po nekaterih spremembah ostaja zgolj trgovec. Bo pa v drugi polovici januarja v Ljubljani toyote začelo prodajati tudi podjetje AC Cosmos, in sicer ob pomoči Autocommercea d.d.. Kot pravijo, si bo mogoče pri AC Cosmos omisliti tako nove kot rabljene toyote, na voljo pa bodo še rezervni deli, nakup pa naj bi bil »podprt« tudi z ugodnimi lizingi in seveda posojili. Št. 2.-14. januar 1999 46 IZ OTROŠKEGA SVETA STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV Pred poskusno devetletko Letos se začenja poskusno uvajanje devetletke za učen- ce, ki bodo zaključili 5. razred osemletne osnovne šole. Ti učenci bodo vstopili v 7. raz- devetletne osnovne šole (zadnje triletje devetletke). Lahko rečemo, da bodo opravljali program »5 -t- 3«, torej program osnovne šole, sestavljen iz petih razredov osemletke in zadnjih treh razredov devetletke. V letu 1999 bodo tak »preskok« opravili učenci na nekaj deset šolah, v letu 2000 je takih šol lahko 100 ali več, število se še poveča v letu 2001, v letu 2002 in 2003 pa bodo vsi ali skoraj vsi učenci 5. razreda osemletke vstopili v zadnje triletje devetletke. Tak prehod iz osemletke v devetletko bo obvezen za vse učence sedanjega 1. razreda osnovne šole in za vse otroke, ki se bodo v prihodnjih štirih letih vpisali v 1. razred osemlet- ke. Večina učencev sedanjega 2. in 3. razreda in manj kot polovica učehcev sedanjega 4. in 5. razreda pa naj bi bila vključena v poskus. To pome- ni, da bodo njihovi starši odlo- čali, ali vključijo otroka v devet- letko ali ne. Čeprav se o prenovi osnovne šole veliko piše in govori, si veliko staršev želi več informa- cij o novi devetletki. Mislim, da je še vedno premalo znanega o tem, kaj Čaka učenca, če se namesto v 6. razred osemletke vključi v 7. razred devetletke. Predmetnik: določa, kateri predmeti in koliko ur tedensko se poučujejo v posameznem razredu. Učenci, Id gredo sedaj iz 5. v 6. razred osemletke, dobijo dva nova predmeta (od 9 na 11 predmetov), število ur pouka na teden se jim poveča za tri (s 23.5 na 26.5). Pri preho- du iz 5. razreda osemletke v 7. razred devetletke pa se bo šte- vilo predmetov povečalo za pet (z 9 na 14), ker bodo učenci poleg obveznih dobili še tri ob- vezne izbirne predmete. Števi- lo ur pouka pa se bo povečalo najmanj za eno uro dnevno (za pet ali šest ur tedensko na 28.5 ali 29.5). Obvezne izbirne pred- mete šola ponudi, vsak učenec izbere najmanj tri (po eno ali dve uri tedensko). Učni načrt: določa, kaj bo učitelj pri posameznem pred- metu poučeval in kaj bo od učenca zahteval. Učenci, ki bor do iz osemletke prešli v zadnje triletje devetletke, naj bi imeli za vse predmete nove učne načrte. Splošna ocena je, da so ti učni načrti bolj sodobni kot dosedanji. Pri nekaterih pred- metih so razlike med učnimi načrti osemletke in devetletke zelo velike. Zaenkrat pa ni do- kazov, da bi pri novih učnih načrtih prišlo do razbremeni- tve učne snovi, če jih primerja- mo z osemletko. Veliko obvez- nih izbirnih predmetov pa se uvaja čisto na novo, torej se v osnovni šoli tak predmet še nikoli ni izvajal. Najboljše rešitve iz učnih na- črtov devetletke pa bodo v pri- hodnjih letih vključene tudi v učne načrte osemletke. Tako naj bi bili tudi učni načrti v osemletki razbremenjem^, po- sodobile naj bi se učne vsebine, način dela. Številčno ocenjevanje: v 6. razredu osemletke je učenec opisno ocenjen (zu, u, mu) pri petih predmetih: likovna vzgo- ja, glasba, tehnična vzgoja, športna vzgoja, gospodinjstvo. V devetletki pa je številčno oce- njevanje obvezno pri vseh predmetih. Obvezni izbirni predmeti se ocenjujejo enako kot ostali predmeti. Urniki: zaradi večjega števila ur, obveznih izbirnih predme- tov in nivo j skega pouka (učen- ci se delijo v različne skupine) je v zadnjem triletju devetletke veliko težje pripraviti urnike kot v osemletki. Pouk se bo tako za posamezne učence za- čenjal 1. ali 2. šolsko uro, trajal pa občasno do treh popoldan ali še dlje. Okrog enih naj bi imeli učenci 25 ali 30 minut odmora za kosilo. Ker so umiki različni glede na predmete, ki jih izbere učenec, in ker so tudi med šolami velike razlike, sve- tujem staršem, ki se odločajo za vključitev svojih otrok v po- skus, da na šoli zahtevajo urni- ke in jih temeljito preučijo. Ko- ristil bi tudi pogovor s šolsko zdravnico - ustreznost umika z vidika otrokovega bioritma. Nivojski pouk, zunanja di- ferenciacija: ob koncu 7. raz- reda se bodo učenci razporedili v dve ali tri skupine (nivoje, ravni zahtevnosti) in to pri treh predmetih: slovenščina, mate- matika, tuji jezik. Tako bodo ločeni boljši, povprečni in slab- ši učeni, ki bodo imeli različno zahteven pouk. V 8. razredu imajo učenci po zakonu pravi- co prehajati med nivoji po pos- vetu s starši, učitelji in šolsko svetovalno službo. V 9. razredu je možno le prehajanje na os- novi ocen. 2^ključno preverjanje zna- nja: ob koncu 9. razreda os- novne šole bodo učeni obvez- no opravljali zaključno prever- janje znanja - tako imenovano »malo maturo«. Kdor te »male mature« ne bo opravil, ne bo imel zaključene osnovne šole. Rezultati »male mature« se bo- do upoštevali tudi pri vpisu v srednjo šolo. Po sedaj veljav- nem zakonu se opravlja »mala matura« iz petih predmetov (slovenščina, matematika, tuji jezik, en naravoslovni in druž- boslovni predmet). Vladni predlog za spremembo zako- na zmanjšuje število predme- tov na tri (slovenščina, mate- matika, en predmet po izbiri učenca). Za učence, ki bodo sodelovali v poskusu, »mala matura« še ne bo obvezna. Še nekaj nasvetov: število ur za tuji jezik se zelo poveča, zaradi nivojskega pouka pa bo šola potrebovala še pol dodat- nega učitelja. Dodatni učitelji bodo potrebni tudi za matema- tiko in slovenščino, pa tudi za nekatere izbirne predmete. Za- to je pred odločitvijo za poskus pametno preveriti, kako bo z učitelji na posamezni šoli - ka- ko bo z novimi učitelji, pa tudi kakšni učitelji so na šoli sedaj. Motivacija za vključitev šole v poskus je lahko različna. V šolskih krogih velja, naj bi se za poskusno uvajanje devetletke odločile dobre šole. Šola, ki se bo vključila v poskus, bo lažje dobila sredstva za adaptacijo, za obnovo, za opremo itd. Uči- telji bodo bolje nagrajeni. Ne- katere šole so prisiljene v po- skus, ker imajo premalo učen- cev, zato jim ostajajo prazne učilnice, nekateri učitelji bi iz- gubili službo itd. Zato svetujem staršem, da pred odločitvijo za poskus osebno govorijo z enim ali več učitelji, za katere so prepričani, da bodo predno- sti in slabosti devetletke preso- jali predvsem z vidika otroka. Šole morajo zbrati soglasja staršev do konca marca 1999. Do takrat pa bo že bolj jasno, kako bo izgledalo zadnje trilet- je devetletke. ■ dr. DARJA PICIGA, članica Nacionalnega kurikulamega sveta Pesmica za rojstni dan 20. decembra 1998 je praznovala svoj 93. rojstni dan Naraksova Tonika iz Galicije. 01 rojstnem dnevu smo jo obiskali otroci iz vrtca Galicija in jo z otroško pesmico in prepevanjen za droben hip prestavili v njena mladostna leta. Z veseljem smo prisluhnili njenim pripovedim skupaj pa smo v njeno veliko veselje zapeli pesem Fantje po polj gredo, katero sama še danei najraje prepeva, mi pa smo se jo naučili le za njo. Narekšove Tonike, kot ji po domače pravijo i vasi, nismo spraševali, kaj je jedla, kaj pila in kako živela, da je dočakala tolikšno starost; vsi p; si želimo, da bi jo dočakali tako krepostni, kot je ona sama, tudi mi. Zaželeh smo ji velike zdravja, nasmejanih dni in sreče, svoj obisk pa smo ji že najavili za prihodnje leto. Žehmo si - n; svidenje, Tonika! Otroci iz vrtca Galicija in vzgojiteljica METODA ANTLOG/ luna Ko noč se spusti na zemljo, luna mi zašepeta na uho. Lepa brez ličil in šminke, bela kot samo snežno drevo. Počasi se me z mrzlimi ročicami dotakne, me boža nežno z mehko dlanjo, pravi mi vedno: »Ana, vse dobro še bo.« ANA KOTNIK, 5. a, OŠ Polzela Vesel in žalosten copat Oh, kako lep dan! Jaz pa sem tako žalosten copa- tek. Zakaj? Zato, ker sem še vedno v trgovini. Tako sem lep, pa me nihče ne mara. Ojoj, približuje se mi ne- ka deklica. Mogoče me bo pa kupila?! Zagledala me je. Všeč sem ji. Kupila me je! Tako sem srečen. Tudi pri njej doma sem bil nekaj časa srečen in vesel. Dekli- ca me je redno čistila, pazi- la me je, da se nisem strgal, pa tudi pospravila me j« vedno na polico k ostaliir copatom. Kar naenkrat pa so se začeli hudi časi. En- krat sem ležal tu, enkral tam in to tako dolgo, do- kler nisem obležal v naj- temnejšem kotu. Deklict ni več skrbela zame. Ver jetno se me je naveličala Postal sem umazan in str gan. Počutil sem se osam Ijenega. Nekega večera pc je prišla Muca Copataric« in me odnesla v svoj dom Tam me je očistila in zakr pala. Sedaj sem zopet sre čen in vesel copat. INGRID PERE, 3.1 ' OŠ Petrovčf Otroke je treba vzgajati, jim kupovati, kar potrebujejo in kar želijo, jih voziti na razne treninge. (Jaka) Ko pride mamica iz službe, vidim, da je utrujena. Ampak najprej poskrbi za kosilo. Na- to se že loti čiščenja. Ker se mi smili, ji večkrat pomagam. (Ana) Otroci starše večkrat izsilju- jejo, da jim kupijo kakšno stvar. Pred starši je večkrat kak- šna težka odločitev. (Simon) Pomislim na svojo mamo, ki mi mora vedno ustreči: po- magati pri nalogi, iti z mano k zobozdravniku, v Celje, v Ža- lec... nima časa, da bi se od- počila, ko pride iz službe. (Nenad) Starši morajo hoditi v služ- bo, doma pa vzdržujejo red in čistočo. (Brigita) Od rojstva otroka imajo skrb in obveznosti. (Nena) Mislim, da je vzgoja zelo težka starševska naloga. (Marko G.) Tudi denar morajo znati dobro obračati. (Laura) Starši skrbijo ne le za hrano in obleko, pomagajo nam tu- di pri učenju in reševanju te- žav. (Marko O.) Pregovor; majhni otroci - majhne skrbi, veliki otroci - velike skrbi. Prav gotovo dr- ži! (Luka R.) UČENCI 5. a OŠ Šempeter v Savinjski dolini Prebujanje Ko zjutraj se zbudim, v novi dan se zaletim. Le kaj prinesel mi bo ta dan, ki ves je s soncem obsijan? Ko zjutraj se zbudim, v kopalnico pohitim, skrtačko umijem si zobe, s prsti počešem si lase. Ko zjutraj se zbudim, z obleko se zamudim, nogavice pravi so problem, superge super fenomen. S kolesom v šolo odhitim, garderoba, copati čakajo me, da v razred ponesejo me. ALEŠ RAKUN, 6. b OŠ Polzela Ciril Zlobec - na moj način Medtem ko sem se v knjižni- ci Dijaškega doma Celje pri- pravljala na obisk velikega pe- snika Cirila Zlobca, sem bila priča pogovoru dveh dijakinj. »Kdo pride danes v knjižni- co?« »Ah, neki Ciril.« »Ciril... Ciril Kosmač?« »Menda. Greva na en čik?« »Greva.« »Ciril Zlobec!« sem strupeno zarjovela s svojega fotelja. Dekleti sta demonstrativno zapustili knjižnico. Njuna igno- ranca kaže na odnos, ki ga ima večina najstnikov do poezije. Zato me dejstvo, da je k pogo- voru z gospodom Cirilom Zlobcem prišlo manj dijakov kot je prstov na obeh rokah, niti ni presenetilo. Tega se do- bro zaveda tudi Ciril Zlobec sam, zato je tudi poprosil vods- tvo doma, naj na razgovor z njim pridejo le tisti, ki jih on kot pesnik resnično zanima. Ob prebiranju pesmi Cirila Zlobca me je navdal občutek. da je človek, ki je sposoben izliti svoja čustva v takšne verze, »nadčlovek«, o kakršnem je go- voril Nietzche v svoji filozofiji. »Nadčlovek« je lahko le umet- nik, ki ni več v »čredi« navadnih ljudi. Prav tak se mi zdi Ciril Zlobec. Čeprav bi ga lahko po prvem obisku označili kot pri- jaznega, strpnega, tolerantnega možakarja, ne smemo pozabiti, da v sebi nosi posebno slikovit svet, katerega drobce razbere- mo v njegovih pesmih. Njegovo osebnost bi l^ko opisali kot glasbeno skrinjico, ki igra različ- ne pesmi, vendar nikoli zagoto- vo ne vemo, kakšen je mehani- zem, ki jo poganja. Pogovor s pesnikom, ki so ga v Španiji nekoč celo predla- gali za Nobelovo nagrado, je bil zelo zanimiv. Govoril nam je o svojem otroštvu, mladostniš- tvu, o strašnih pogojih, v kate- rih je živel, o svojem očetu... Ne vem, kako so te njegove pripovedi sprejeli ostali udele- ženci pogovora, toda jaz sem se počutila kakor obiskovalec, ki se mu pred očmi odkrivajo novi svetovi. Ciril Zlobec mi je, ne zavedajoč se tega, dal upa- nje, da so življenjske težave prehodne, in da jih vsakdo lah- ko premaga, pišoč pesmi ali ne. Nekdo je pesniku postavil vprašanje, kakšen nasvet bi dal mladim. Žal nisem zrpožna ci- tirati njegovih besed, vendar sem prepričana, da je bistvo njegovega odgovora zajeto v zadnjih dveh tercinah' soneta Treba je verjeti: Vsak mora skoz vse svoje letne dobe in z njimi rasti, usihati, umreti, sdmoumevno, strog s seboj, brez zlobe do sebe in drugih. Jr^a je verjeti / brez upanja, da to, kar zdravi in bolni zdaj sanjamo, se nam kdaj res izpolni. TATJANA-TANJA CVITKO, Dijaški dom Celje Št. 2.-14. iaiiuar1999 v MODNEM VRTINCU 47 Ledena modna zgodba Bela barva - kraljica ledeno mrzlih mesecev Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Melanholično ponovolet- no opravilo - pospravljanje bleščečega okrasja, je za na- mi. Pred nami pa - topeči se kupčki rjavega snega ob ce- stah, ki prebujajo željo po sveži zavesi padajočih sne- žink, pričakovanje zimskih počitnic in - posezonske raz- prodaje. Pravzaprav so ta hip že v največjem razcve- tu... Sicer pa, da je januar v modi pust mesec, sem že zapisala. Seveda je v mod- nem koledarčku jesen-zima 1998/99 ostalo še nekaj tem, ki jih nismo osvetlili z po- sebnim reflektorjem, res pa ni nobena izmed njih tako spektakularna, da bi me za- radi tega žrl črv slabe vesti. No, do februarja, ko se bo- mo začeli sprehajati med pomladno-poletnimi no- vostmi, bi vendarle kazalo nameniti nekaj prostora še eni tipično zimsko obarvani novosti: beli barvi. Bela,, ki bo poleg sive in kamel barve menda tudi obeležila zače- tek novega modnega tisoč- letja, je v letošnji zimi pre- krila dobršen del modne scene. Zakaj prav na preho- du v novo tisočletje? Morda za dobro popotnico, saj bela simbolizira notranje sožitje. milino, spokojnost, nedolž- nost in podobne lepe reči. Tudi stara, nerazumljiva miselnost, da bela ni zimska barva, je končno popolno- ma ovržena. Le zakaj bi bila bela oblačila za čas, ko je narava odeta v belo odejo, neprimerna? Po tej logiki bi morala biti tudi zelena bar- va spomladi in poleti skraj- no nenavadna. No, torej. Naj tej preprosti ugotovitvi sledi preprost namig: pope- strite januarsko oblačilno monotonijo z svežino beli- ne! Bela se lahko, kot njen nebarvni antipod - črna, kombinira z vsemi barvami, lahko je dodatek ali osnova. Tokrat nastopa najpogosteje kot enotna celota ali total- look. Od glave do čevljev, od jutra do noči, od spodnjic do plašča, od šala do laka za nohte. Belo na belo - modna belina Bela kot led, na katerega pade jutranja slana, bela kot vroče mleko s smetano, bela, ki se zliva v golobje sivo - s tem novomodna bela barvna paleta seveda še zdaleč ni zaokrožena. Pazite le, da ne boste med sabo kombinirali več različnih belih odtenkov, saj lahko daje takšno druže- nje vtis predizajniranosti. In še ideja, upoštevajoč uvodoma omenjene pose- zonske razprodaje - poiščite v trgovinah kakšen ali več ko- sov belih oblačil in preseneti- te svojo okohco z povsem svežo podobo. S sabo vzemi- te le še mini trendovski vodič, da bo kupljeno aktualno tudi prihodnjo hladno sezono: pu- loverji so večinoma oprijeti z viskoznimi patentnimi ovrat- niki, še vedno so cenjeni kompleti pletenih majčk in jo- pic. Poleg do gležnjev segaj o- čih plaščev so aktualni ravni, do kolen - in takšni bodo v modni milosti zagotovo še čez nekaj mesecev! Obleke - geometrijsko oblikovane, kot bi jih potegnih iz modne za- kladnice 70. let, so iz futuri- stičnih, tudi tehno materialov, brez ali z rokavi, ki se konča- jo nekaj centimetrov pod ko- molci. Spodaj pa - bel ali črn tanek pulover. Elegantna po- poldanska moda v stilu zgod- njih 20. in 50. let, se gotovo uvršča med modno klasiko, v kateri ne boste zlepa videti »zastarele«. Kar kupite si kak- šno ravno krojeno jakno ali jopico - še posebej, če vas oprijeta moda zaradi tega ali onega razloga ne mika. Pletenine. Neskončen vir inspiracij so in poglejte, poti- pajte jih, ko greste mimo njih. Pleteno plahutalo ogrnjeno čez zimski površnik ali dolg pleten brezrokavnik čez plašč je gotovo ideja, vredna po- snemanja. Seveda, če vas standardni oblačilni kalupi dolgočasijo, če s svojo vizuel- no podobo rade eksperimen- tirate in če ob takšnih preo- brazbah tudi vaša leta in kilo- grami rečejo: »Seveda!« Belo na belo, volna na krzno... ali krzno na volno. Chanelova brezčasna belina. Nagradno vprašanje KAJ POMENI IZRAZ »CUL DE PARIŠ«? a) pariški zadek - opora iz žic, ki je v 19. stoletju služila kot osnova, na kateri se je drapiralo krinolinasto krilo; b) modni časopis, ki je izšel v Prizu, namenjen le aristokrat- ski meščanski smetani. Za nakup čevljev si je treba cas vzet... Ljudska modrost pravi: »Brez muje se še čevelj ne obuje.« Vendar, šele ko se obuje, včasih nastopijo tego- be, sprevržene v hudo nadlež- ne in boleče reči. Zato, če smem dopolniti Šifrerjevo misel - za prijatelje in za na- kup čevljev »si je treba čas vzet«. Tudi ko kupujemo to obvez- no modno pritiklino na pose- zonskih razprodajah. Ali pa še posebej zato. Saj veste - z vsem spoštovanjem do trgov- cev, vendar prav ob tem času se tako rade med aktualno po- nudbo vrinejo še kakšne za- prašene reči s sumljivo rojstno letnico... Da o tem, kako je lahko na- pačno izbran čevelj izvor nebo- digatreba otiščancev, niti ne iz- gubljam besed. Torej, da ne bo barometer vašega razpoloženja po takšnih nakupih ob prihodu domov ali kakšen dan pozneje, zdrknil od evforičnega navdu- šenja na oznako »katastrofal- no«, si vzemite pet minut časa za premislek. Vsaj toliko časa tudi hodite v novih čevljih po trgovini. Pa dobro si jih oglejte. Še enkrat analizirajte novomod- ni fihn s trendovsko obutvijo in - Če menite, da bo model, ki ga nameravate kupiti, aktualen še prihodnjo sezono, ni razloga. da ne bi odšli iz trgovine z nakupovalno vrečko v roki. Krokousnje-toje prava stvar... Na katere podrobnosti kaže torej biti pozoren? Zgodba o letošnjem zimskem modnem .obuvalu, ki je tako zelo tren- dovski, da bo zagotovo cenjen še čez nekaj mesecev, je ena izmed najbolj zabavnih v zad- njih letih. V modi so namreč poleg črne, sive in rjave klasi- ke »nezimske« barve z belo in rdečo na čelu, škornji z visoko ali poMsoko peto v kontrastni barvi, zimski čevlji, celo san- dali iz filca oziroma ostalih tekstilnih materialov (z obvez- no usnjeno podlogo, seveda), mokasini iz konjskega krzna, krzno kot obroba gležnjarjev, zašiljene ali asimetrično prire- zane konice čevljev. Kot rdeča nit med vso obutveno modo pa se vleče - kroko usnje. Kro- kodilčki so prisotni tudi na večerni obutvi, dodatno okra- šeni s krzneninimi cofki ali steklastim kamenjem. Brez pomislekov, da jih bo- ste obuli »danes in nikoli več«, lahko posvojite tudi večerne sandale iz prestižne žametne tkanine ali večerne natikače z atraktivno oblikovano peto. Št. 2.-14. januar 1999 48 KRONIKA S CEUSKEGA Med skalpelom in klavirjem Kandidatinjo za Slovenko leta so učile nune - Priložnostni glasbeniki ustanovili klub, direktorjev ded gradil Narodni dom, kontrabas ožulil Zimska - Doktor na kvadrat naj osebnost letu v celjski vojašnici so nove- ga poveljnika Alojza Završni- ka namesto častne čete Slo- venske vojske (bila pa je na finalni prireditvi Janine akci- je Slovenka leta) čakali po- slanci, ki zadnji mesec ne na- stopajo več v dvojni vlogi. Med petnajstimi kandidati- njami za Slovenko leta je celjski konec zastopala dr.Cvijeta Pahljina iz Loč, ki že dobro desetletje vodi klic za pomoč v duševni stiski in je tudi sloven- ska predstavnica v mednarod- nem odboru svetovne mreže pomoči po telefonu, v zasebno ambulanto v Celje pa se vedno vozi z avtobusom. Zdravnico in psihiatrinjo so na rojstnem Ra- bu učile tudi slovenske nune, stažiranje je opravila na Koso- vu, že četrt stoletja pa sta z možem Božidarjem (prav tako zdravnik, ki se je dolgo naokrog vozil s Ifičkom, čeprav je zelo zajeten možakar) v Ločah. Ima- ta kar šest otrok: najstarejši sin Jakov je gradbenik, Kristina biokemik, Barbara študira me- dicino, Josip vodi administraci- jo zasebne ambulante, najmlaj- ši hčerki Maja in Marina pa sta gimnazijki. Pred novim letom je spet za- čel delovati Kulturni klub Ivana Cankarja, ki ga je sredi osem- desetih vodil Tomaž M. Jeglič, Nekdanji občinski strokovnjak za urbanizem je zdaj vladni svetovalec v ministrstvu za oko- lje in prostor, še vedno pa so njegova posebnost naramnice. Cankarjev klub (sinoči je bila prva prireditev v Atriju, kjer je bila pred mnogimi leti pekarna) so zdaj med drugim ustanavlja- li fotograf in že skoraj legendar- ni trobentač pri Žabah (lani so igrali na elitnem slovenskem plesu na Dunaju) Roman Fon- da, direktor Aurodenta in odli- čen saksofonist Andrej Cimer- man (igral je v prvi celjski ročk skupini Feros), županski kandi- dat in občasni pianist Mile Ce- pin, nekdanja frizerka in stran- karska prvakinja Majda Žličar (njen stric je Dolfe Vojsk, ve- leuspešni direktor Elana iz ča- sov Ingemarja Stenmarka), ki je tudi predsednica kluba. Glasba pa je še bolj doma v Zagradu. Direktor Založbe ka- set in plošč Ivo Umek (vsak dan se vozi v Ljubljano in nazaj) je po osnovni izobrazbi arhitekt in je sodeloval pri revitalizaciji sta- re Ljubljane, končal pa je tudi višjo glasbeno šolo. Igrati je za- čel v kavarni Evrope skupaj z Emilom Leskovškom, ki je imel harmonikarsko šolo, nato pa je bil klaviaturist pri Belih vranah in Šoku. Žena Git^ je hčerka žnanega celjskega zdravnika dr. Ivana Kopača, sin Luka pa pri tačas najbolj popularni celj- ski skupini Nude igra kitaro in je že četrti rod Umekov, ki se je uveljavil v glasbi. Glasbenik je bil tudi Ivov brat Avgust (trobentač pri Nočni iz- meni, Obvezni smeri in Žabah) in na družinskih porokah še vedno odigrata kakšno skladbo. Pred mnogimi leti je z njima igral tudi bivši celjski župrni Jože Zimšek, ki je na kontrabas brenkal s takšno vnemo, da je imel naslednji dan mehurje na prstih. Ivov in Avgustov oče Ivan je imel v petdesetih letih celo svoj ansambel Čim bum, s katerim je nastopal na skoraj vseh prireditvah v Narodnem domu, mama Stanka pa je bila skoraj trideset let biljeterka v celjskih kinematografih. Narod- ni dom, ponos Celja, je še v prejšnjem stoletju gradil tudi ded, ki je ravno tako rad prei- graval na različne inštrumente. Avgust Umek je med študi- jem igral trobento skupaj z nek- danjim ministrom Miho Jaz- binškom in Hotimirjem Lešni- čarjem, ki je zdaj predstojnik oddelka za radioterapijo na On- kološkem inštitutu v Ljubljani. Klavir je igral v Žabah in nato v Greentovvn Jazz Bandu, njegov mlajši brat Gorazd pa je v celj- ski bolnišnici predstojnik infek- cijskega oddelka, kjer je pred šestimi leti zamenjal očeta Jan- ka. Vsi trije so doktorji medicin- skih ved, Gorazda pa je lani biografski center v angleškem Cambridgeu uvrstil v biografski leksikon in ga kot edinega Slo- venca oklical za častnega za- stopnika direktorja za Evropo. A to še ni vse. Ameriški biograf- ski inštitut iz Severne Karoline ga je izbral za priznanje The man of the year 1998 in uvrstil med 500 vodilnih osebnosti leta na svetu. Gorazd je tako kot brat igral klavir in je bil eden najboljših umetnostnih drsal- cev in tekačev na srednje proge v Jugoslaviji, zato se že skoraj dvajset let udeležuje tradicii nalnega teka v Tivoliju. Pred tednom dni se nam pomotoma zapisalo, da je t dolgoletni direktor Uniorjevej turizma Maks Brečko slušate politične šole v Kumrovcu. D datno znanje si je nabiral r manj znanih šolah tedanjega r žima, pač pa je njihova domači pri Stranicah stara že skoraj 3( let in jo zdaj uspešno vodi sin. ŽEUKO ZUI Foto: GREGOR KATl Tomaž M. Jeglič Dr.Cvijeta Pahljina Ivo Umek Luka Umek Roman Fonda Dr.Gorazd Lešničar Brigadir in Icurat Zadnji dve leti sta vodilna moža in direktorja celjske bolnišnice dr.Samo Fakin in dr.Štefan Tisel (z leve). Prvi je zdravnik splošne prakse in ti- sti ta pravi direktor, drugi pa urolog in strokovni direktor. Dr.Samo Fakin je Trbovelj- čan in je na zadnjih volitvah postal občinski svetnik. V mladosti se je tekmovalno uk- varjal s plesom in strelstvom, na Kozjanskem je bil zdravnik mladinske popotresne briga- de, nato se je zaposlil kot rud- niški zdravnik. Kmalu je po- stal direktor Zdravstvenega doma Trbovlje, odkoder je od- šel za svetovalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in iz Ljubljane za direktorja Splošne bolnišnice Celje. Na direktorski mizi je imel sprva zvonček, pred ča- som pa ga je zamenjala utež, ki je darilo travmatološkega oddelka. Dr.Štefan Tisel je doma s Planine; z družino pa živi v Šentjurju, kjer je predsednik občinskega Rdečega križa. V študentskih letih je v Domu študentov medicine v Ljublja- ni s še petimi kolegi ustanovil Štajerski glavni štab (razpoz- navni znak je bila mačeta), kjer so ga izbrali za kurata. Njihova posebnost je bilo tudi zbiranje pivskih etiket, s kate- rimi so prelepili vse stene apartmaja, zdaj pa je eden nje- govih hobijev tudi petje in medse ga je kot priložnostne- ga gosta sprejel celo oktet Stu- denček. Foto: ŽEUKO ZULE Št. 2.-14. fomr 1999