ZGODOVINA/HiSTORY
Zgodovina medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva
History of the MedicohistoricaL Section of SLovenia within the Slovenian Medical Association
ELko Borko,i ViLjem Brumec,^ Boža Janžekovič,^ Gregor Pivec^
1	Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor
2	Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
3	Univerzitetna knjižnica Maribor, Univerza v Mariboru
4	Univerzitetni klinični center Maribor
Korespondenca/ Correspondence:
Prof. dr. Elko Borko, dr. med., Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
Ključne besede:
zgodovina medicine, zdravniško društvo
Key words:
history of medicine, medical association
Citirajte kot/Cite as:
Zdrav Vestn 2010; 79: 870-6
izvleček
Prispevek prikazuje 40 let delovanja Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD) v obdobjih treh predsednikov društva.
MHS SZD so ustanovili v Ljubljani leta 1951. Po smrti prvega predsednika doc. dr. Ivana Pintarja, dr. med., je leta 1963 sekcija prenehala delovati. Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva (SZD) pa je leta 1968 obnovil delo MHS SZD in določil njen sedež v Mariboru. Dolgoletni predsednik prim. Eman Pertl, dr. med. je natančno opisal prvih deset let delovanje sekcije (19681978), drugo obdobje (1979-1998) je prikazal naslednji predsednik prof. dr. Edvard Glaser, dr. med., ki je vodil sekcijo vse do svoje smrti 2007.
V prispevku opisujemo povezanost MHS SZD s sorodnim, Znanstvenim društvom za zdravstveno kulturo Slovenije (ZDZZKS), ko je bil prof. dr. Edvard Glaser tudi predsednik mariborske podružnice ZDZZKS.
Poročilo o delovanju sekcije v zadnjem obdobju (1998-2007) dopolnjuje pregled 40-letnega delovanja MHS SZD.
abstract
Presented is a detailed history of the Medico-historical Section of Slovenia and its activities throughout 40 years, a period of time marked by the work of three presidents.
The Medicohistorical Section of Slovenia within the Slovenian Medical Association was founded in 1951 in Ljubljana. In 1963, after the demise of its first President Asst. Prof. Ivan Pintar, MD, PhD, the activities of the Section were discontinued. In 1968 the Executive Committee of the Slovenian Medical Association restored the activities of the Medicohistorical Section and decided to move its headquarters to Maribor. Chief Physician Eman Pertl, MD, Section President of many years (1968-1998), described the first ten-year period of its activities in detail. The second period (1979-1998) was presented by the next President Prof. Edvard Glaser, MD, PhD, who led the Section until his demise in 2007.
Our paper also describes the association between the Medicohistorical Section and a related professional society, the Scientific Society for Health Culture of Slovenia, at the time when Prof. Edvard Glaser was also the President of its Maribor branch.
The report on the Section's more recent activities (1998-2007) serves to complete the overview presenting 40 years of activities of the Medico-historical Section of Slovenia.
PrispeLo: 1. mar. 2010, Sprejeto: 28. maj 2010
Uvod
Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD) ima kar dolgoletno zgodovino. 1 O začetkih MHS SZD je Borisov zapisal: »Iz skopih arhivskih virov povzemamo, da so bili že okoli leta 1930 resni poskusi, da bi ustanovili Sekcijo za zgodovino medicine SZD v Ljubljani. Dr. Ivan Pintar je namreč ta čas pritegnil k sodelovanju dr. Franca Derganca, prvega urednika Zdravniškega vestnika, precej pozneje pa še dr. Mirka Karlina. Toda vsi ti poskusi se žal niso uresničili. Pintar je ostal v Ljubljani osamljen«.2
V	razvoju zgodovine medicine je zelo pomembno leto 1934, ko so imenovali Pintarja, zdravnika ginekologa Bolniške blagajne pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje, za honorarnega predavatelja zgodovine medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1939 se je Pintar habilitiral z disertacijo »Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, njegov nastanek, razmah in konec« in postal privatni docent.^
Septembra 1945 so se morali zdravniki združiti v Zdravniško strokovno znanstveno sekcijo pri enotnih sindikatih, po izrednem občnem zboru 24. 10. 1947 pa so društvu vrnili stari naziv (Slovensko zdravniško dru-štvo).4 Po zapisih Borisova so Sekcijo za zgodovino medicine ustanovili že leta 1945, ni pa zaživela, predvsem zaradi težav v zvezi s pomanjkanjem zdravnikov po vojni.^
V	prvi polovici leta 1951 je bil v Ljubljani ustanovni sestanek sekcije za zgodovino medicine, ki so se ga udeležili trije zdravniki (Pintar, Mušič, Karlin) in študent medicine (Borisov). Sprejeli so poslovnik, ki je med drugim določal, da je član sekcije lahko vsak zdravnik, ki je član SZD in se ukvarja z zgodovino medicine.2
Tedaj so oblasti zahtevale tesnejše sodelovanje podobnih društev v bivši Jugoslaviji in 27. oktobra 1955 so v Beogradu ustanovili »Jugoslovansko društvo za zgodovino medicine, farmacije in veterine«. V prvem upravnem odboru sta bila iz Slovenije Franc Mi-narik in Ivan Pintar.^ Leta 1963 se je na tretji redni skupščini v Sarajevu društvo preimenovalo v »Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije«.Dne
17. 3. 1963 pa sta takratna vodilna člana MHS SZD predsednik Ivan Pintar in tajnik Peter Borisov aktivno sodelovala pri ustanovitvi slovenske sekcije Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije (ZDZZKJ). Sekciji je predsedoval Mirko Karlin, sekretar je bil Ante Stefančič, blagajnik Janez Kremer, v odboru pa so bili tudi člani MHS (Borisov, Mušič, Minarik, Pertl, Modriljan in Nučič).^
Novo ustanovljena sekcija Znanstvenega društva je bila zasnovana širše, v njej pa so lahko sodelovali tudi nezdravniki. Kljub temu, da »so člani iz obeh sekcij bili v resnici iste osebe, je sekcija za zgodovino medicine SZD po tem sestanku praktično prenehala obstajati«.2 Podobno je slovenska sekcija ZDZZK uspešno delovala le do leta 1968, ko je njeno delovanje zamrlo, njen drugi predsednik Drago Mušič je odstopil, člani sekcije pa so se razšli.2'6'7
Izvršni odbor SZD v Ljubljani, ki ga je vodil Anton Dolenc, je aprila 1968 obnovil MHS in določil, da se sedež sekcije prenese v Maribor, kjer je bilo za to dejavnost večje zanimanje kot v Ljubljani.®'^
Za prvega predsednika novoustanovljene MHS je bil izvoljen Drago Mušič, njegov namestnik je postal Eman Pertl, tajnica pa Marija Berčič.®
Na občnem zboru 13. aprila 1969 je bil za predsednika MHS SZD izvoljen mednarodno priznani zgodovinar farmacije Fran Minarik, mag. farm., prvi pomočnik za ljubljanski okoliš je postal Drago Mušič, drugi pomočnik za mariborski okoliš Eman Pertl in tajnica Marija Berčič.®
Na občnem zboru MHS SZD 3. 4. 1971 v Ljubljani je navzočih 22 članov ugotovilo, da ni primerno, da sekcija deluje na dveh mestih in se odločili, da bo sedež sekcije v Mariboru. Tam naj bodo redni sestanki, po potrebi pa se lahko organizirajo tudi v drugih zdravstvenih središčih.
Predsednik enotne sekcije je postal Eman Pertl, ki jo je vodil do svoje smrti 6. 9. 1987. Za podpredsednika je bil izvoljen Edvard Glaser, ki je po smrti Emana Pertla postal predsednik. Tajnica društva je bila Marija Berčič, blagajnik Friderik Pušnik, odborniki pa M. Kotnik, M. Kozinc, in V. Zavrnik. Na tem sestanku so tudi imenovali Frana Mi-
narika za častnega predsednika. Nekoliko kasneje so bili v vodstvo MHS SZD izvoljeni še Drago Mušič (Ljubljana) in Branko Šalamun (Koper).®
MHS SZD je uspešno povezovala slovenske medikohistorike z zveznim odborom ZDZZK za celotno Jugoslavijo, saj so številni člani MHS aktivno sodelovali pri njihovih sestankih, kongresih in drugih dejavnostih. Vedno pogosteje so se pojavljale zahteve tudi po obnovi republiške sekcije ZDZZKJ, ki je omogočala članstvo tudi nezdravni-kom. Prav tako so se pojavljale pobude, da se MHS SZD kot celota vključi v ZDZZKJ, vendar to zaradi statuta ni bilo možno.®
Na sestanku MHS SZD, dne 25. oktobra 1975, je bila imenovana delovna skupina, v kateri so bili zdravnik D. Mušič, veterinar M. Dolenc in farmacevt A. Podvršič, ki so po osmih letih ponovno pripravili ustanovni občni zbor slovenske sekcije ZDZZKJ.® 13. decembra 1975 je bil ustanovitveni - ali kot so ga imenovali obnovitveni - občni zbor ZDZZK Jugoslavije - sekcija Slovenije,®'^ ki je tako po 8-letnem premoru ponovno zaživela.® Že po enem letu, 11. 12. 1976 (in ne 1978, kot je zapisal Glaser v svojem pregle-du),7 je iz sekcije Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Jugoslavije nastalo samostojno društvo ZDZZK Slovenije z nalogo, da spodbudi in organizira znanstveno raziskovalno delo na področju zgodovine zdravstva in zdravstvene kulture slovenskega naroda.®'®'® V naših strokovnih publikacijah imamo številna poročila o delovanju tega društva, ki so jih pripravili dolgoletni in vodilni člani društva Borisov,^ Pertl,® Glaser,7 Vulikič,® Štolfa® in Kocijan-čič.10
Glede sožitja in sodelovanja med obema društvoma je še danes zanimiva naslednja izjava Emana Pertla, s katero je vodstvo MHS SZD podprlo ponovno ustanovitev sorodnega društva: »Ustanovitev Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture ne ogroža obstoja MHS SZD, ker imata obe društvi svoj posebni delokrog in se oba med seboj precej razlikujeta, saj obravnava MHS SZD specialna področja zgodovinskih strok, osebnosti itd., medtem ko ima ZDZZK širši delokrog, ki posega v kulturno in splošno zgodovino, ljudsko medicino, etnologijo,
sociologijo itd., ter se povezuje z zgodovino farmacije, veterine in raznih naravnoslovnih panog. S tem se oba delokroga dopolnjujeta in na ta način je omogočeno obema koristno in uspešno sodelovanje«.® Tudi kasneje je bilo sodelovanje obeh društev izvrstno.®
Po ustanovitvi matičnega društva ZD-ZZKS 11. 12. 1976 v Ljubljani je matični odbor posredoval pobudo, da se tudi v Mariboru ustanovi podružnica, ki bi zajela severni del Slovenije. Nova podružnica je bila ustanovljena 20. januarja 1980, prvi predsednik pa je postal E. Glaser. V novem odboru so delovali številni člani MHS SZD." Podobno društvo so ustanovili leta 1982 tudi v Novem mestu, vendar je njegovo delovanje po šestih letih povsem prenehalo.®'®
Pomembne dogodke med delovanjem MHS SZD od ustanovitve leta 1968 pa do leta 1978 je zelo natančno in po posameznih letih opisal Eman Pertl.® Prav tako imamo iz tega časa natančen pregled publikacij iz zgodovine medicine, farmacije in veterine.^^ Seznam skupnih sestankov in drugih dejavnosti je v tem obdobju obsežen.
7. 9. 1987 je umrl dolgoletni predsednik MHS SZD, aktivni odbornik in član ZD-ZZKS Eman Pertl. Po njegovi smrti so se na skupnem sestanku obeh društev 17. marca 1988 dogovorili o nadaljnjem delu in izvolili nova odbora.i3
Predsednik obeh društev je postal Edvard Glaser. V odbor MHS pa so bili izvoljeni Davorin Valenti (podpredsednik), Marija Berčič (tajnica), Viljem Brumec, Peter Borisov, Zora Konjajev, Srečko Vogrin, Robert Lipovec (odborniki), Breda Žvokelj-Križan, Milan Kotnik (nadzorni odbor), Viljem Brumec, Milan Kotnik (častno razsodišče). V Znanstveno društvo pa sta bila izvoljena še podpredsednika Fidelj in Dermota, tajnik Pušnik ter člani odbora Predin, Polanec, Le-skovec in Mlinarič.^^
Iz poročila lahko ugotovimo, da so soglasno sprejeli sklep, da se za častnega predsednika MHS SZD posmrtno imenuje Eman Pertl, Drago Mušič pa za častnega člana iste sekcije.i3 Slednji je na naslednjem strokovnem sestanku 16. 6. 1988 v prostorih mariborskega mestnega arhiva poročal o freskah Franca Jelovška na Sladki gori.^^
Iz zapisnikov in drugih dokumentov je razvidno, da so bile strokovne dejavnosti obeh sorodnih društev skupne.
Na 1. Pintarjevih dnevih, ki so potekali od 14. do 15. 10. 1994 in so bili posvečeni 60-letnici uvedbe študijskega predmeta Zgodovina medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani, je sodelovala tudi MHS SZD. Edvard Glaser je predstavil delovanje MHS SZD od leta 1979 pa do leta 1994, kar je bilo objavljeno v zborniku.^
Da se ohrani pregled sestankov in sodelavcev, ki so delovali v MHS, objavljamo pregled vseh dejavnosti MHS SZD od leta 1998 pa do leta 2007 (Tabela 1) na podoben način, kot sta to zapisala Eman Pertl (za obdobje od leta 1968 do leta 1978) ® in Edvard Glaser (za obdobje od leta 1979 do leta 1994 ).7
10. in 11. novembra 1995 je MHS SZD v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino medicine Medicinske fakultete v Ljubljani, Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in s podružnico v Mariboru organizirala znanstveni simpozij z mednarodno udeležbo »Sto let rentgenskih žarkov« v okviru Pintarjevih dnevov. Prispevke s tega sestanka je uredil Edvard Glaser in MHS SZD je izdala publikacijo z naslovom: »Sto let rentgenskih žarkov skozi prizmo medicine, veterine in medikohisto-rikov«. Zanimivo je, da je v publikaciji in vabilu zapisano, da gre za druge Pintarjeve dneve, čeprav so bili drugi Pintarjevi dnevi od 20. do 21. aprila 1995 v Ljubljani, na njih pa so obravnavali medicinske in socialne poglede na ljubljanski potres leta 1895.1^
V arhivu ni nobenih dokazil o dejavnosti sekcije od leta 1996 pa do druge polovice leta 1998. Tega leta je bila ponovno registrirana Medikohistorična sekcija Slovenije - Slovensko zdravniško društvo. Statut je oblikoval E. Glaser in obsega 31 členov.i MHS je organizacijska enota Zveze društev z imenom Slovensko zdravniško društvo. V njem MHS kot svoj operativni kraj delovanja navaja naslov Maribor, Ljubljanska 5, ki ni več začasni domicil, ampak stalni sedež strokovnega združenja.i^
Po smrti dolgoletnega predsednika MHS in ZDZZZKS Edvarda Glaserja, 30. novembra 2007, je delo sekcije skoraj povsem zamrlo, saj je tudi večina odbornikov, ki so
bili izvoljeni na zadnji volilni skupščini leta 1988, umrla ali pa so se umaknili iz javnega življenja.
Na pobudo Viljema Brumca in predsednika Zdravniškega društva Maribor Martina Bigca ter nekaterih drugih ljubiteljev zgodovine medicine smo 26. junija 2008 pripravili volilno skupščino Medikohistorič-ne sekcije s strokovnim programom.
Na skupščini je bil izvoljen novi odbor sekcije, ki ga vodi Elko Borko, podpredsednica je Mirjana Glaser, člani odbora pa so Viljem Brumec, Aleksander Kruščic, Gregor Pivec in Zmago Turk. Tajnica odbora je Boža Janžekovič. Sledil je strokovni program s predavanjem Razvoj mariborske bolnišnice od leta 1918 do leta 1928. Predavanje sta pripravila Elko Borko in Gregor Pivec.
Po izvolitvi je predsednik predstavil okvirni program, ki predvideva predavanja in druge oblike strokovnega druženja s področja medicine, veterine in biologije. Pri svojem delu načrtuje tesno sodelovanje z drugimi podobnimi društvi in ustanovami, ki se ukvarjajo z zgodovino medicine.
O ustanovitvi sekcije in novem vodstvu je bila seznanjena javnost v dnevnem časopisju, članstvo Slovenskega zdravniškega društva pa s prispevkom v ZV.i^ Med dejavnostmi novega vodstva sekcije moramo omeniti, da smo na svojem rednem sestanku 26. 6. 2008 imenovali za častno članico naše sekcije predstojnico Inštituta za zgodovino medicine MF v Ljubljani prof. dr. Zvonko Slavec-Zupanič, ki ima že dvajset let vodilno vlogo med našimi strokovnjaki za zgodovino medicine in se je uveljavila tudi v mednarodnem okolju.
Novo vodstvo MHS SZD je tudi obudilo delovanje mariborske podružnice Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, ki je dobila novo vodstvo na sestanku 26. 11. 2009 v Mariboru. V njem bodo delovali vsi, ki jih zanima bogata zgodovina zdravstvene kulture slovenskega naroda.
Datum	Naslov	Predavatelj
21.12.1998	Sto Let rentgenskih žarkov - predstavitev knjige	Dr. Edvard GLaser
20.5.1999	1.	Spomin na dr. Friderika Pušnika; 2.	Akademik prof. dr. Jože MLinarič; 3.	Malteški red in njegove postojanke na Slovenskem; 4.	Predstavitev nove tajnice Bože Janžekovič.	Dr. Edvard GLaser Akad. dr. Jože MLinarič
22.6.1999	Razvoj zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji	Marijan Stenovec
21.10.1999	Predstavitev informacijskih virov v UKM s področja medicine in zdravstvene nege	Boža Janžekovič
1.3.2001	Lekarne v Celju do leta 1941	Prim. Franc ŠtoLfa, dr. stom.
23.3.2000	Zdravniki v deželnem stolnem mestu Ljubljana pred stotimi leti	Mag. Mario Kocjančič
24.5.2001	Avgust Hribovšek: Človek ni naključno bitje - predstavitev knjige	Dr. Edvard GLaser
14.6.2001	Slovenska partizanska saniteta na Štajerskem in Koroškem	Dr. Davorin VaLenti
27.9.2001	1.	Partizansko zdravstvo na Pohorju 1941-1945; 2.	Partizanske bolnišnice na zahodnem Pohorju.	Mag. Zvone Cajnko Mag. Marjan Linasi
24.10.2001	Kratek sprehod skozi zgodovino slovenskega partizanskega zdravstva	Jože Berce (v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve)
30.11.2001	Družinska povezanost lobanj grofov Celjskih	Dr. Zvonka Zupanič-SLavec
6.2.2002	Sv. Apolonija - zaščitnica zdravstvenih delavcev	Prim. Franc ŠtoLfa, dr. stom.
25.4.2002	Biološki determinizem	Dr. Franc Janžekovič
30.5.2002	Novejši razvoj porodništva	Dr. Viljem Brumec
27.6.2002	1.	Prof. dr. Peter Borisov - 80-Letnik; 2.	Predsedniku ZDZZKS dr. Francu Štolfi - 70-Letniku; 3.	Znanstveniku, zobozdravniku in pisatelju dr. VeLimirju VuLikicu ob 70-letnici.	Dr. Viljem Brumec Dr. Edvard GLaser Dr. Edvard GLaser
19.9.2002	Spomini in srečanja - predstavitev knjige	Dr. Andrej FideLj
24.10.2002	Richard Wagner, življenje in delo Richard Wagner, patografija	Dr. Manica ŠpendaL Dr. Viljem Brumec
1717 2002	Medikohistoričar prim. dr. sci. dr. med. Jože Zadravec	Dr. Edvard GLaser
12.3.2003	1.	Hugo Wolf, življenje in delo; 2.	Hugo Wolf, patografija.	Dr. Manica ŠpendaL Dr. Viljem Brumec
15.5.2003	Dr. Milan Dolenc - slovenski veterinar - predstavitev knjige	Dr. VeLimir VuLikic
12.6.2003	Znanstvenik, primarij, medikohistorik dr. sci. Jože Zadravec, dr. med.	Dr. Edvard GLaser
23.10.2003	Zdravje knjig	Jožica Červek
20.11.2003	Pokrajinski arhiv Maribor v sliki in besedi	Mag. SLavica Tovšak in Ivan Fras
18.12.2003	Zdravstvo v Mariboru v času prevratnih dogodkov koncem Leta 1918	Dr. Miroslav Novak
18.3.2004	Prehrana pri Žičkih kartuzijanih v 18. Stoletju	Dr. Jože MLinarič
22.4.2004	EneoLitsko kolišče Hočevarica	Dr. Franc Janžekovič
20.5.2004	Sanitarne razmere na mariborskih dvoriščih v 19. in 20. stoletju	Mag. Jerneja FerLež
17.6.2004	Simpozij, posvečen prof. dr. Sergeju Vrišerju: 1.	Vrhunski zgodovinar prof.dr. Sergej Vrišer; 2.	V Saksonovem svetu - predstavitev razstave; 3.	Film: V Saksonovem svetu.	Dr, Edvard GLaser Vesna Koprivnik
Tabela i: Datumi, nasLovi predavanj ter predavatelji na strokovnih sestankih MHD in ZDZZKS v obdobju od decembra 1998 do oktobra 2007. 874	Zdrav Vestn | december 2010 | Letnik 79
30.9.2004	Jubilej dr. davorina Valentija	Dr. Edvard GLaser, Jože Berce, Marjan Žnidaršič, Gregor Pivec, ALojz Kovačič, Martin Bigec
21 10.2004	Medikohistorična sekcija slovenije sZD in Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture siovenije - podružnica Maribor -zgodovinski pregled od začetkov do 2004	dr. Edvard GLaser
18.11.2004	1.	Življenjska pot podpredsednika ZDZZK -pMb Andreja FideLja od 11.11.1914; 2.	Živinozdravnik dr. Andrej FideLj.	Dr. Edvard GLaser Dr. Gregor Pen
16.12.2004	1.	Dr. Gregorij Burmicki, specialist pediater v splošni bolnišnici Maribor; 2.	Dr. Brumicki zdravnik v Venezueli, vedno povezan z Mariborom: zdravnik, slikar in Ljubitelj Maribora.	Dr. Edvard GLaser Branko in Jože Nemec
17.3.2005	sifilis v življenju znamenitih Ljudi	Prim. Franc ŠtoLfa dr.stom.
20.5.2005	Pobreško pokopaLišče - evropska kuLturna dediščina	Dr. Edvard GLaser in predavateLji v sodeLovanju z Zavodom za varstvo kuLturne dediščine in JZ Pobreško pokopaLišče
10.10.2005	Nemški zdravstveni sistem na preLomnici	sašo PeteLin (KoLn, Nemčija)
16.3.2006	Ptičja gripa	Mag. Gregor Pen
20.4.2006	ČLoveško teLo ne dovoLjuje ocenitve	Mag. Barbara Nerat
22.5.2006	VLoga nevLadnih organizacij na področju zdravstva: Društvo za zdravje srca in ožiLja za Maribor in Podravje	Mirko Bombek, dr. med.
15.6.2006	KonvencionaLne in nekonvencionaLne obLike zdravLjenja v sLovenski medicini	Dr. Zmago Turk
25.10.2007	MrzLica Q	Mag. Gregor Pen
Literatura
1.	Statut Medikohistorične sekcije Slovenije Slovenskega zdravniškega društva. In: Register statutov strokovnih združenj in sekcij Slovenskega zdravniškega društva XV-242-317/97.
2.	Borisov P. Nastanek in razvoj slovenskega društva za proučevanje zgodovine zdravstvene kulture. In. Pertl E. Jubilejna spomenica Medikohistorične sekcije 1968-1978. Maribor: Pedagoška akademija; 1980. p. 2-12.
3.	Zupanič-Slavec Z. Doc.dr. Ivan Pintar, življenje in delo - uvodnik. In: Zupanič-Slavec Z, ur. Med medicino in literaturo. 1. Pintarjevi dnevi. Srečanje medikohistorikov Alpe-Jadran; 14.-15. oktobra 1994; Ljubljana, Slovenija. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine; 1995. p. 275-86.
4.	Zupanič-Slavec Z. Jože Jakša (1895-1954) Graditelj prve povojne klinike. In: Zupanič-Slavec. Iz rok v roke, iz roda v rod: Slovensko zdravniško društvo in njegovi predsedniki. Ljubljana: Medicinska fa-
kulteta. Inštitut za zgodovino medicine; 2001. p 99-101.
Gavrilovic V. Dvadeset godina postojanja i rada naučnog društva za istoriju zdravstvene kulture Jugoslavije. Acta historica medicinae, pharmaciae, veterinae 1976; 16: 5-39.
Pertl E. Kronika Mediko - historične sekcije slovenskega zdravniškega društva v razdobju 1968 - 1978. In: Pertl E. Jubilejna spomenica Medikohistorične sekcije 1968 - 1978. Maribor: Pedagoška akademija; 1980. p. 13-35.
Glaser E. Arhivarji medicinske zgodovinske miselnosti v Sloveniji. In: Zupanič-Slavec Z, ur. Med medicino in literaturo. 1. Pintarjevi dnevi. Srečanje medikohistorikov Alpe-Jadran; 14.-15. oktobra 1994; Ljubljana. Ljubljana: Medicinska fakulteta. Inštitut za zgodovino medicine; 1995. p. 287-306. Vulikic V. Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Isis 2010; 19: 44-5. Štolfa F. Trideset let Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Isis 2006;
14: 55-6.
10.	Kocijančič M. Bilten Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije (Slovenian scientific society for history of health culture) Ljubljana 1990; 3: 1-12.
11.	Glaser E. Ustanovni občni zbor društva za proučevanje zdravstvene kulture Slovenije, podružnice Maribor. Maribor: Naša bolnišnica; 1980. p. 2-4.
12.	Zavrnik V. Pregled publikacij iz zgodovine medicine, farmacije in veterinarstva v obdobju 19681978. In: Pertl E. Jubilejna spomenica Medikohi-storične sekcije 1968-1978. Maribor: Pedagoška akademija; 1980. p. 36-63.
13.	Glaser E. Raziskovalcem Mediko-historične sekcije Slovenije in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Naše združeno zdravstvo, Maribor 1988; 3: 8-11.
14.	Glaser E, Mušič D. Medicinalia na freskar Franca Jelovška na Sladki gori. Združeno zdravstvo, Maribor 1988; 5: 8-9.
15.	Glaser E. Sto let rentgenskih žarkov skozi prizmo medicine, veterine in medikohistorikov. Maribor: Medikohistorična sekcija Slovenije SZD; 1998.
16.	Glaser E. Kratek pregled dogajanj okoli Medikohi-storične sekcije Slovenije Slovenskega zdravniškega društva in Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije-podružnice Maribor. Zdrav Vestn 1999; 68:759-60.
17.	Janžekovič B. Medikohistorična sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Zdrav Vestn 2008; 77:
648-9.