Biostratigrafija zgornjekrednih pelagi~nih apnencev okolice Bovca v Julijskih Alpah Biostratigraphy of Late Cretaceous pelagic limestones from surroundigns of Bovec in the Julian Alps (Slovenia) Rajka RADOIČIC1 & Stanko BUSER2 1Kralja Petra I, 38, 11000 Beograd, Srbija i Crna gora 2Oddelek za geologijo NTF, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana, Slovenija Klju~ne besede: biostratigrafija, foraminifere, zgornja kreda, turonij-campanij, strati-grafski hiatus, paleogeografija, Julijske Alpe, Slovenija Key words: biostratigraphy, Foraminifera, Late Cretaceous, Turonian-Campanian, stratigraphie hiatus, paleogeography, Julian Alps, Slovenia Kratka vsebina V zahodnem delu Julijskih Alp so na mnogih mestih ohranjeni majhni erozijski ostanki zgornjekrednih pelagičnih svetlo sivih in rdečkastih apnencev ter laporjev (scaglia). Ti apnenci in laporji, ki vsebujejo izredno številne globotrunkane, ležijo jugozahodno od Bovca s hiatusom na spodnjejurskem pliensbachijskem oolitnem in biosparitnem apnencu. Med obema apnencema je značilna kotna diskordanca. Celokupna debelina zgornjekre-dnega apnenca in laporja je 8,80 m. Detajlno smo vzorčevali spodnjih 6,20 metrov profila. V komaj 6,20 m debelem profilu smo odkrili tri globotrunkanske cone: Helvetotruncana helvetica (3-5 cm), Dicarinella concavata (120 cm) in Dicarinella asymetrica (490 cm). Cona H. helvetica ni razvita v popolni debelini, ker je pod njo hiatus. Sedimentacija zgornjekrednih pelagičnih apnencev je pričela v turoniju in segala navzgor v campanij. Nad obravnavanimi plastmi ležijo v Bovški kotlini campanijsko-maastrichtijske flišne kamnine. Abstract In the western part of Julian Alps in many places small erosion remains of Late Cretaceous pelagic, light grey and reddish limestones and marls (scaglia) are preserved. These limestones and marls that contain very numerous globotruncanas overlie southwest of Bovec after a hiatus the Lower Jurassic Pliensbachian oolitic and biospariotic limestone. Between the two limestones appears an angular disconformity. Total thickness of the Upper Cretaceous limestone and marl is 8.80 m. The lower 6.20 m of the column were sampled in detail. In the scarcely 6.20 m thick section three globotruncana zones were established: Helvetotruncana helvetica (3-5 cm), Dicarinella concavata (120 cm) and Dicarinella asymetrica (490 cm). The H. helvetica zone is not developed in its entire thickness owing to the hiatus below. Deposition of the Late Cretaceous pelagic limestones started in Turonian and lasted into Campanian. The considered beds in Bovec basin are overlain by Campanian-Maastrichtian flysch beds. Uvod Na širšem prostoru zahodnega dela Julijskih Alp, posebno še v širši okolici Bovca, se pojavljajo številni majhni erozijski ostanki zgornjekrednih rdečih in svetlo sivih pela-gičnih apnencev in laporjev. Ti ležijo s stra-tigrafskim hiatusom neposredno na oolitnem in biosparitnem spodnjejurskem pliensbac-hijskem ali celo na zgornjetriasnem dach-steinskem apnencu. Leta 1976 smo pri geoloških raziskavah Kaninskega pogorja odkrili blizu kraškega izvira Glijun jugozahodno od Bovca manjši izdanek svetlo sivega do rožnatega zgornje-krednega pelagičnega apnenca in laporja (scaglia), ki sta s hiatusom odložena neposredno na spodnjejurski plitvomorski apnenec. Na podlagi predhodnih najdb globotrun-kan v obravnavanih kamninah, smo leta 1977 posneli detajlni profil in ga vzorčevali za določitev globotrunkan v zbruskih apnencev in laporjev. Celokupna debelina na površini odkritih plasti je 8,80 m. Detajlno smo vzorčevali spodnjih 6,20 m profila. V komaj 6,20 m posnetega profila so bile odkrite kar tri globotrunske cone. Sedimentacija zgor-njekrednih plasti je pričela v turoniju in segala navzgor neprekinjeno v campanij. Podatke smo dopolnjevali vse do leta 1998. Vendar jih zaradi različnih razlogov doslej nismo objavili. Rezultati naših raziskav pa so po nekaj letih še vedno pomembni in aktualni za objavo. Dosedanje raziskave zgornjekrednih plasti v Julijskih Alpah Pelagične zgornjekredne rdečkaste apnence in laporje je na širšem prostoru Bovca, Krna in Kobarida v Julijskih Alpah prvi zasledil Kossmat (1908) in jih pod imenom scaglia uvrstil v zgornji senon. Winkler (1921, 1924) je poročal o teh plasteh iz Krnskega pogorja in okolice Bovca, v nasprotju s Kossmatom je menil, da so jurske starosti. Šele z najdbo globotrunkan v teh kamninah v dolini Soče, jih je 1936 prištel spodnjemu senonu. Selli (1953) je v zgornjem delu Soške doline opravil pionirsko delo pri detajlni raziskavi globotrunkan v scaglijskih laporjih in apnencih. Ugotovil je, da pripadajo obdobju zgornji cenomanij-coniacij. Za vrhnji del teh plasti, ki prehajajo navzgor v zgornjesenon-ski fliš, pa je menil, da pripadajo spodnjemu santoniju. Leta 1954 (objavljeno 1957) je tudi Nedela Devidé v okolici Bovca v rdečih laporjih ugotovila številne globotrunkane spodnjega senona in santonija. Globotrun-kane je našla tudi v ploščastih volčanskih apnencih pri Tolminu in je s tem prva dokazala, da so spodnjesenonske in ne spodnje-kredne starosti kot so menili do takrat. Kuščer in njegovi sodelavci (1974) so med Kobaridom in Bovcem zgornjekredne sedimente ločili na dve facialni območji. V okolici Bovca so te prikazali tudi na geološki karti v dolini Slatenika, južno od Cezso-če, pri Glijunu in severno od Bovca. Izdvojili so jih kot rdeče laporaste apnence in laporje z rožencem (scaglia). V njih so našli v Slate-niku globotrunkane, ki kažejo na turonijsko in spodnjesenonsko starost. Pri raziskavah nanoplanktona okolice Bovca je Pavšič (1979) v flišu ugotovil bio-cono Tetralithus trifidus, ki obsega najvišji del campanija in maastrichitija. Na podlagi tega je sklepal, da je nastal rdeči laporasti apnenec, ki leži pod flišem v času santonija do nižjega dela zgornjega campanija. V tolmaču h geološki karti lista Tolmin je Buser (1986) navedel več podatkov o starosti pelaških rdečkastih apnencev in laporjev v Krnskem pogorju in iz okolice Bovca. Blizu planine Predoline na Polovniku je našel enake kamnine iste starosti kot jih dobimo na obravnavani lokaliteti pri Bovcu. Na geološki karti lista Tolmin (Buser, 1987) so prikazani vsi erozijski ostanki kre- Sl. 1. Položaj golice zgornjekrednih plasti pri Bovcu Fig. 1. Detailed location map of the outcrop in the Late Cretaceous beds at Bovec Sl. 2. Kontakt med spodnjejurskim (J) in zgornjekrednim apnencem (K) pri Bovcu Fig. 2. Contact between Lower Jurassic (J) and Late Cretaceous limestones (K) at Bovec dnih pelaških plasti v južnem delu Julijskih Alp in s tem tudi v okolici Bovca. Te plasti so na raznih mestih različne starosti in so uvrščene v obdobje turonij-campanij. Jurkovšek in sodelavci (1990) so raziskali zgornjekredne pelagične plasti v razvoju scaglije na Mangartskem sedlu, Plešiv-cu, Čistem vrhu, v Vrsniku in Bavšici. Večinoma so v tektonskem stiku z ostalimi kamninami in pripadajo senonu. Le na Ple-šivcu ležijo transgresivno na zgornjejursko-spodnjekrednem biancone apnencu. Na podlagi globotrunkan pripadajo zgornjemu turoniju in spodnjemu senonu. Geografska lega vzorcevanega profila Obravnavane zgornjekredne pelagične plasti se nahajajo na vzhodnem pobočju hriba Poljanica južno od vasi Plužna oziroma 3 km zračne črte jugozahodno od Bovca (sl. 1). Razkrite so ob dovodnem pokritem kanalu, po katerem je voda speljana iz kraškega izvira Glijun preko majhnega akumulacijskega bazena do hidroelektrarne Plužna. Odkrite so med dvema predoroma, skozi katera je speljan del kanala. Površinski izdanek obsega okoli 200 m2. Detajlni profil v zgornje-krednih plasteh je bil posnet na južni strani njihovega izdanka. Geološki opis vzorcevanega profila Vidni hiatusni stik med plitvomorskim spodnjejurskim biosparitnim in oolitnim ter zgornjekrednim pelagičnim apnencem je viden na dolžini 7 metrov (sl. 2). Je neraven s plitvim mikroreliefom v spodnjejurskem apnencu, ki ga nakazujejo plitvejše vdolbine. V spodnjejurskem apnencu ni opaziti razpok, katere bi zapolnjeval zgornjekredni apnenec v obliki neptunskih daj kov. Kontakt med obema apnencema vpada pod kotom 40° proti severovzhodu. Enak vpad imajo tudi pelagični kredni apnenci (50/40). Kredne plasti vpadajo v severnem delu golice proti jugovzhodu. Tako sestavljajo te plasti manjšo skledasto sinklinalno oziroma brahisinklinalno strukturo. Možno je, da je bil kredni apnenec sprva odložen v večjo paleokraško vrtačo v jurskem apnencu in so se ploščasti kredni apnenci zaradi kompak-cije skledasto upognili. Podoben pojav je Buser (1986) opisal iz Predoline na Polov-niku. Plasti spodnjejurskega apnenca, ki ležijo pod zgornjekrednimi pelaškimi apnenci, so vodoravne. Tako je izražena med apnencema različne starosti jasna kotna dis-kordanca. Na nekaterih mestih so plasti jurskega apnenca rahlo nagnjene proti jugovzhodu in zaključujejo zahodno krilo Bovške sinklinale oziroma brahisinklinale. Spodnjejurski svetlosivi apnenci so skla-dnati z debelino plasti 50 do 100 cm. Vsebujejo številne majhne megalodontide. Nedaleč od obravnavanega profila so bile v apnencu najdene velike litiotidne školjke vrste Lithiotis problematica, ki jih uvrščajo v 2 3 4 irËZFF 6 zgornji pliensbachij (Buser &Debeljak, 1996). Na več mestih so bile v apnencu najdene alge vrste Palaeodasycladus barrabei (Buser,1986). Nižji del zgornjekrednih plasti začenja s 4,80 m debelo skladovnico svetlo sivega do zelenkastega apnenca. Šele višje leži nad tem apnencem rožnati do rdeči apnenec in lapor. Najnižji del zgornjekrednega apnenca debeline 75 cm, ki leži na spodnjejurskem plast-natem apnencu, je masiven, zato se makroskopsko težko loči od jurskega apnenca. Mikroskopsko je mejo lahko določiti, saj vsebuje pelagični zgornjekredni apnenec že v najnižjem delu prav kamnotvorne globo-trunkane. V zbruskih najnižje ležečega apnenca so vidni apnenčevi odlomki, ki kažejo na odnašanje s strujanjem ali podvodno plazenje na globljemorskem dnu. Ti procesi so povzročili horizontalno odebelitev ali iz-klinjanje najnižjega dela cone Helvetoglobo-truncana helvetica, ki je tukaj debela komaj 3-5 cm. Nad masivnim zgornjekrednim apnencem sledi 4,05 m svetlosivega in zelenkastega ploščastega apnenca z debelino plasti 2 do 5 cm. Navzgor sledi okoli 4 m rdečega ploščastega lapornatega apnenca in laporja, ki postane v vrhnjem delu masiven. Meja med svetlosivim in rdečim apnencem je ostra, vendar ne predstavlja stratigrafske meje, saj se v rdečem apnencu navzgor nadaljuje cona Dicarinella asymetrica. Avtorja pričujočega članka ne uporabljava termina "scaglia", ker je preveč splošen. Pelagične zgornjekredne plasti opisujeva z litološkimi izrazi. Ime "scaglia" uporabljava le pri citatih dosedanjih raziskovalcev in za možnost primerjave teh plasti s podobnimi kamninami v sosednji Italiji. Na rdečem lapornatem apnencu in laporju so v Bovški kotlini normalno odložene zgornjecampanijske in maastrichtijske Sl. 3. Stratigrafski stolpec v zgornjekrednih plasteh pri Bovcu 1 rdeči lapor, 2 rdeči ploščasti apnenec, 3 svetlo sivi in zelenkasti ploščasti apnenec, 4 svetlo sivi masivni apnenec, 5 debeloplastnat spodnjejurski apnenec, 6 hiatus. Fig. 3. Stratigraphic column of Late Cretaceous beds at Bovec 1 red marl, 2 red platy limestone, 3 light-grey and green platy limestone, 4 light-grey massive limestone, 5 thick-bedded Lower Jurassic limestone, 6 hiatus. £ I 10 - 50 - 100- 1514" 20 -15 -10 -10 -15 ■ 15 -25 - 30 - 109876 5 4 IS ÍD