Ljubljana, 24. oktobra 1996 ☆ številka 49/50 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer CUK BREZ DRNOVŠKA NE BI MOGEL PETI! Svobodni sindikati v Podravju so ob napovedi stavke ugotovili, da so za polom kolektivnega dogovarjanja krivi tako delodajalci kot vlada in da sta v bistvu Čuk in Drnovšek družno stisnila zanko okoli vratu delavstva. Stran 3 stavkalo bo nw.m TISOČ ČlANOV ZSSS Kolje na današnji tiskovni konferenci povedal Dušan Semolič, bo jutri med 12. in 14. uro stavkalo prek 200.000 članov iz 18 sindikatov dejavnosti, povezanih v ZSSS. Solidarnost z njimi pa bo na sestankih, zborih in shodih pokazalo še 100.000 drugih članov ZSSS. V Svobodne sindikate se je danes včlanilo 600 zaposlenih. To kaže, da delavstvo sedanje aktivnosti ZSSS ocenjuje zelo pozitivno. Semolič je odgovoril tudi na očitke, da vodstvo ZSSS odpoved pogodbe izkorišča za lastne politične interese. To je Jožko Čuk, predsednik GZS, očital Svobodnim sindikatom tudi danes. Semolič je odgovoril, da ZSSS ni pogodbe niti odpovedala niti izbrala časa za to, ampak odpoved vseeskozi zavrača. V obdobju po odpovedi Semolič ni grajal ali hvalil nobene stranke. Odpoved je namreč sprožila klasični konflikt med delodajalci in delojemalci. Čeprav so sindikati sprva reagirali dokaj različno, zdaj odpoved že enotno zavračajo. Tudi glede oblik sindikalnega boja so pogledi že zbližani. Pripravljenost za boj je odvisna od marsičesa, tudi od moči posamezne sindikalne organizacije. Prav vsak sindikat v Evropi bi na predlog za zmanjšanje pravic zaposlenih reagiral najmanj tako ostro. Opozorilna stavka je v takem primeru legalna oblika sindikalnega boja. Volitve bi bile prav slab alibi, da ZSSS ne bi naredila ničesar. Delavci svojih sindikalistov, če v aktivnostih niso dovolj uspešni, ne obsojajo; ogorčeni pa so, če ne naredijo ničesar ali če ne reagirajo pravočasno. Rajko Lesjak je dodal, da bodo delodajalci morali stavkajočim plačati izgubljeni zaslužek, saj je jutrišnja opozorilna stavka legalna in legitimna. Delavci pa se upravičeno sprašujejo o legitimnosti gospodarske zbornice — številni menijo, da ne bo med podpisniki novih kolektivnih pogodb. Sekretarji sindikatov dejavnosti so dejali, da med opozorilno stavko kontinuirani delovni procesi ne bodo prekinjeni. , V stavkovnih odborih so se odločili tako, ker podjetjem nočejo preveč škodovati. I E K- SINDIKATI SE POČASI ENOTMO Za to gre zasluga delodajalcem, ker se z njimi niso hoteli sporazumeti. Tolminci spel za staro pravdo i V zimo brez Sukna Zmanjševanje pravic preti tudi delavcem v negospodarstvu * Podpore splošni opozorilni stavki l Okrogla miza o sodelovanju delavcev pri p^ani“ SOUPRAVLJANJE V Evropi NORMALNIH DRUŽBAH ONEMOGOČA KONFLIKTE, SPROŽA JIH LAHKO LE MED NERAZUMNIMI PARTNERJI Peter Scherrer: Tudi slovenski delodajalci in vlada morajo vedeti, da le socialni mir in sodelovanje vodi v stabilno družbo. Dušan Semolič: Velik del naših delodajalcev in menežerjev noče in noče dojeti pomena in prednosti soupravljanja. Milan Utroša: Svobodni sindikati hočejo sprejemati odločitve, ki so ugodne tako za uspešnost podjetij kot za varnost delovnih mest in položaj delavcev. Stran 6 24. oktobra 1996 Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, predsedniku Dušanu Semoliču Spoštovani kolega Semolič! Zdaj vas že lahko podrobno obvestimo o rezultatih našega obiska v Sloveniji. Ko smo se vrnili v Črno goro, smo našega predsednika, predsedstvo in svet temeljito seznanili z našimi izkušnjami s tega kar napornega potovanja. Sklicali smo tudi tiskovno konferenco in se tako obrnili na vso črnogorsko javnost. Skupna ocena vseh udeležencev seminarja, ki ste ga pripravili za nas, je zelo ugodna. Seminarje bil torej uspešen, vtisi vredni špomi^, na in vse skupaj tega, da prenesemo na čim širši krog ljudi. Upamo, da bomo sodelovanje nadaljevali in da boste čim prej naši gostje. Vam in vašim sodelavcem se zahvaljujemo za pozornost in gostoljubje, enako pa velja tudi za direktorja in osebje Izobraževalnega centra Radovljica, kjer smo bili na štiridnevnem seminarju. Prijateljski pozdrav in kmalu nasvidenje! v Budimir Sljivančanin, sekretar Zveze samostojnih sindikatov Črne Gore Dr. Pavletu Gantarju, ministru za okolje in prostor Javno vprašanje o ureditvi mejnih prehodov z Republiko Hrvaško Policijski sindikat Slovenije že več let opozarja na neustrezne delovne razmere na mejnih prehodih z Republiko Hrvaško. Eden od ključnih vzrokov za problematično stanje je tudi neurejena lastnina zemljišč, kjer so mejni prehodi, in njihova nelegalnost. Na podlagi naših opozarjanj, predlogov in zahtev smo se letos spomladi dogovorili s predstavniki Vlade RS za postopek reševanja navedene problematike. Na tej podlagi je Vlada RS na svoji seji 11.7. 1996 sprejela vrsto sklepov, določila nosilce in jim določila roke izvedbe. Sklep št. 3 se glasi: »Vlada RS nalaga Ministrstvu za okolje in prostor, da do 1.9.1996 izdela poročilo o izvajanju tretjega sklepa 117. seje Vlade RS z dne 8. 12. 1994.« V tem vladnem sklepu izpred dveh let je bilo Ministrstvo za okolje in prostor zadolženo: »da v najkrajšem možnem času izvede postopek za legalizacijo in dokončno ureditev mejnih prehodov z Republiko Hivaško«. Predvidena so bila tudi potrebna finančna sredstva. Gospod minister! Za poročilo, ki ga je bilo dolžno pripraviti ministrstvo, ki ga vodite, smo vas zaprosili štiri dni po preteku roka. Ker nam niste odgovorili, smo prošnjo ponovili 26. 9. 1996. Do danes je naše vprašanje ostalo brez vašega odgovora. Pričakujemo, da nosilci nalog izvajajo sklepe, ki jihsprejemaVlada RS. Sodim, da to velja tudi za vas oziroma za vaše ministrstvo, zato vam zastavljamo javno vprašanje: ali je Ministrstvo za okolje in pro- stor izdelalo poročilo o izvedbi postopka legalizacije in dokončne ureditve mejnih prehodov z Republiko Hrvaško, kot to določa sklep Vlade Republike Slovenije? Če je poročilo izdelano, vas javno pozivamo, da nam ga pošljete oziroma da nas seznanite z njegovo vsebino! Zdravko Melanšek, izvršni sekretar Policijskega sindikata Slovenije Izjava za javnost Nasilje, pometeno pod preprogo? Združena lista socialnih demokratov je 16. oktobra pripravila javno tribuncro nasilju v družini. Ob pogovoru z gosti iz raznih društev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s tem problemom, smo ugotovili, da je nasilje za vrati stanovanj vedno pogostejše. Lahko bi celo rekli, da postaja nasilje resen družbeni problem, ki pa ga država rešuje prepočasi. V vsakem slovenskem mestu bi morala biti hiša, kamor bi se lahko zatekli vsi,^ki so pretepeni in zlo-rabljani. Zal je takšnih zavetišč mnogo premalo oziroma jih sploh ni. V Ljubljani smo se že pred nekaj leti odločili za izgradnjo zatočišča. Sedaj smo prišli do točke, kjer se ponavadi zaplete. Denar, s katerim bi lahko opremili prostore. Združena lista je na javni tribuni o nasilju podpisala pogodbo o sponzoriranju tega doma. Poleg tega je javno pozvala tudi ostale stranke, naj se ji pridružijo. Združena lista socialnih demokratov Napoved splošne opozorilne stavke NSS V skladu z zakonom o stavki Neodvisni Sindikati Slovenije - s sedežem na Ptuju, napovedujemo enourno splošno opozorilno stavko za četrtek, dne 24. 10. 1996. Razlog za stavko je enostranska odpoved splošne kolektivne pogodbe s strani Gospodarske zbornice Slovenije in delodajalcev. Posledično s tem dejanjem je bila odpovedan tudi večina panožnih kolektivnih pogodb. Stavkovni zahtevi sta: 1. preklic odpovedi splošne kolektivne pogodbe in panožnih kolektivnih pogodb, 2. ohranitev pravic delojemalcev, ki izhajajo iz plač in njihovih nadomestil. Rastko Plohl, predsednik predsedstva NSS ...........................rž Težave z vojno zakonodajo Načelniki upravnih enot Domžale, Celje, Kranj, Krško, Litija, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Sevnica, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah in Brežice v sodelovanju z Upravno enoto Ljubljana in v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Upravo za sistem in delovanje državne uprave Ministrstva za notranje zadeve, so na sestanku dne 9.10.1996 v Brežicah, ko so obravnavali problematiko izvajanja Zakona o vojnih invalidih, Zakona o žrtvah vojnega nasilja in Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju »vojne zakonodaje«) sprejeli naslednjo Izjavo za javnost Državni zbor Republike Slovenije je z novo »vojno zakonodajo«, ki jo je sprejel na seji dne 17. 10. 1995 inkije začelaveljati 1.1.1996, na novo določil pravice vojnih invalidov in vojnih veteranov ter prvič v Republiki Slovenijo normativno uredil status in pravice žrtev vojnega nasilja. O priznanju statusa teh oseb in njihovih pravicah odločajo na I. stopnji na zahtevo strank upravne enote. Na začetku tega leta so upravne enote sprejele približno 102.000 vlog oseb, ki uveljavljajo status in pravice po »vojni zakonodaji«. Posebej veliko število vlog so sprejele posamezne upravne enote (Ljubljana, Maribor, Brežice, Nova Goriča, Krško), ki skupaj s prenesenimi zadevami po Zakonu o vojnih invalidih bistveno presegajo povprečje pripada teh zadev v Sloveniji. Upravne enote so začele reševati nove zadeve po »vojni zakonodaji« takoj po izdaji novih podzakonskih aktov, ki so bili sprejeti v večmesečno zamudo, in kljub temu, da niso še danes sprejeti vsi podzakonski akti. Tako so upravne enote prve odločbe o priznanju statusa in pravic izdale aprila - maja tega leta, v večjem številu pa junija - julija tega leta, ko so bile dorečene posamezne pravne podlage in revidirane prave odločbe. Zaradi izjemnega pripada zadev so se upravne enote v okviru danih možnosti organizirale na način, da bi delo steklo čim hitreje, vendar po predpisanih postopkih in v skladu z veljavno zakonodajo. Tako je bilo sprejeto tudi določeno število novih delavcev za določen čas, izvedeno njihovo usposabljanje, z organizacijskimi ukrepi pa so se skušali zagotoviti materialno-teh-nični pogoji za njihovo delo. Kljub temu pa ugotavljamo, da Protestna Ujava ' , Sindikati negospodarstva, podpisniki Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, izražamo solidarnost s sindikati gospodarstva V državi V njihovem boju za ohranitev de- SM iSJiS meljno civilizacijsko pravilo, daje pogodbe treba spoštovati, in določilo Ustave RS, daje Slovenija tudi socialna država. Ob dejstvu, da veljavna " „„,w„ mir/anja m arbitraže, ne pa ultimatov. ' ■is? ipnem boju uspešna » i » » » š-ŠišiŠ' Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:................ Naziv podjetja ali ustanove:.... Naslov:......................... Podpis naročnika: SKIBMKAD.I. ob velikem številu zadev in ob dejstvu, da zaradi omejenih finančnih možnosti državnega proračuna ni možno zagotoviti vseh pogojev, ki bi omogočili tistim upravnim enotam z nadpovprečno velikim številom zadev izvajanje »vojne zakonodaje« v pričakovanih rokih, posebej pa v rokih, določenih s pozitivnimi predpisi. Problemi se kažejo predvsem v naslednjih področjih: - ni zadostne količine računalniške opreme, -ni zagotovljene ustrezne pisarniške opreme za novo zaposlene, v večini upravnih enot tudi ni ustreznih pisarniških prostorov, - programske opreme v preved-benih zadevah ni, upravne enote so prevedbe delale ročno, nova programska oprema, ki se nanaša samo na žrtve vojnega nasilja, pa še ni dodelana, -zelo težko je zagotoviti ustrezno kadrovsko podporo, saj je premalo primernega - kvalificiranega kadra ipd. Z nastalim stanjem smo seznanili pristojna ministrstva in vladne službe, po sestanku načelnikov upravnih enot v Krškem 17.4. 1996 Jfrai/tlfcao enotnosti slovenskih sindikatov Igralo so bili dobri, predvsem pa boljši od režiserke. Odigrali so so,je vloge tako kotjunjih narekuje zgodovina slovenskega sindikalnega gibanja od tako imenovane demokratizacije dalje. Posebno lista stran, ki jo je zastopala lepa Alenčica, pomagal pa ji je človek, katerega imena si nisem zapomnil (za kar se mu resnično prisrčno opravičujem!), je svojo vlogo odigrala tako briljantno, da je lahko vsakemu proletarcu jasno, da bo boj s kapitalisti težak in dolgotrajen in brez kakega večjega upa na zmago... Nekoliko upanja sta nam sicer dala tovariša na nasprotni strani, Miklič in Rozman, : ampak pri tem ne smemo pozabiti na tisto v podnaslovu: pravljica o enotnosti..., posebno pa pravljica. Povod za vse skupaj je bila seveda odpoved splošne kolektivne pogodbe pri delodajalcih, glavno vprašanje pa, kaj se bo zgodilo v bližnji prihodnosti. Na začetku je bila enotnost. Pravzaprav celo dve. Ena enotnost je bila izražena že na začetku, potem pa malo bolj nejasno do popolne nejasnosti tudi na koncu: obe vrsti sindikata sta odločno proti samovolji delodajalcev in se strinjata, da je sedanja splošna kolektivna pogodba osnova za pogajanja in da pri pogajanju ne sme biti nobenega popuščanja na račun že tako obubožanih delavcev. Ampak... ja, vedno je pa vsaj en ampak: - ZSSSje za pogajanja, hkrati pa za učinkovito stopnjevanje pritiska: za opozorilno stavko, za opozorilno splošno stavko, za boj za de- ........ (zelo vetje,no za pogajanja prav do konca: do takrat, ko bodo de- vrednosti, da verjetno presega vrednost delavskih pravic oziroma se pravične delitve tega premoženja v boju za delavske pravice ne sko-krinunalno krilatico o tem, da družbena lastnina nima lastnika... m tako dalje do končnega cilja, ko je delavec obubožan ut brez pravic, t0^.Sl^VeC,Va..S^n]a^fl!l^ a nem Premozenlu m 0 eivuzuanem ■ ■ spustili. Posebno pa ne v boju za delavske pravice! No, vsaj to je pridruževal,. Gospodje, razumite vendar da se to ne spodobi...! In razumite tud, nekaj drugega, pa bo hitro vse jasno. Potreben je pogled nazaj. Ne daleč, le od začetka slovenske »demokratizacije«. Takrat je šlo vse skupaj lepo po nekakšnem vrstnem redu in vsekakor od zgoraj navzdol in dobrega k slabemu. Tako tudi enotnost slovenskih sindikatov. Ampak lepo po vrsti: - Najprej smo poslušali teze o tržnem gospodarstvu. Lepo se je slišalo in ponavadi je imelo rep in glavo, pa še kaj vmes. Kazalo je, da bo socialistično gospodarstvo oplemeniteno z elementi tržnega. Dalo naj bi mu nov zagon, zalet, polet... in ohranilo družbeni in osebni standard: skratka, kombinacija tržnega in socialnega. Zelo lepo seje slišalo in se spremenilo v pravljico... - Potem je bilo tržno gospodarstvo nenadoma premalo dobro in premalo kapital is lično. Preveč socialistično: Premalo demokratično. In tako se je nemudoma začela bleščeče črna, predvsem Črna bodočnost. Dobiti smo demokracijo in zgubili satnoupavljanje. Dobili smo kapitalizem in zgubili pravice. Dobili smo privatizacijo in zgubili svojo lastnino. Dobili smo denacionalizacijo in zgubili še več. Dobili smo celo fevdalizem in zgubili še tisto, kar je ostalo. In dobili smo Tomšičev separatistični sindikat iti potem še celo vrsto drugih sindikatov, dobrih in slabih, zgubili pa smo delavsko in sindikalno enotnost. In ničesar več nismo dobili, zgubiti smo pa moč. S tem smo pa zgubili vse. (0 pač, dobili smo oddajo Pro et contra in razlago, zakaj je tako. Tudi to je nekaj...) ; Bilo je pač tako, da so bili tisti, ki so nas peljali od zgoraj dol in od dobrega k slabemu, dovolj bistroumni, da so vedeli, da bodo težko uresničili svoje načrte, če bo delavski razred močan in če bo imel dober sindikat za seboj. Sindikat, ki bo dovolj složen, da se ga ne . bo dalo zlomiti. Izkoristili so znamenito slovensko lastnost, imenovano »sloga«, izumili so Tomšiča in njegovo konfederacijo, in dobili moč in oblast. Čestitam! To je vsekakor velik uspeh v boju proti svojemu narodu. Ampak šele prva runda, gospoda, šele prva runda! Ne pozabite... Tako kot mnogi še. nismo pozabili, kako je bilo nekoč. Brune Praprotnik in v Brežicah dne 9. 10. 1996-Načelniki upravnih enot so tudi ^ sproti opozarjali Ministrstvo za delo, \ družino in socialne zadeve kakor tudi vladne službe na probleme, ki so se na tem področju pojavljali v njihovih upravnih enotah. Na sestanku so bili sprejeti tudi predlogi rešitev, ki bi sicer lahko j pospešili delo na tem področju, ven- . dar pa je potrebno upoštevati, da ob tako povečanem obsegu dela, kljub vsem ukrepom, postopki trajajo več časa. Pri tem bodo upravno j enote izvajale »vojno zakonodajo« j v skladu s pozitivnimi predpisi in delo organizirale v skladu z delo- j vnopravno zakonodajo. Zahvala ministru Dne 23. septembra sem ministru za zdravstvo RS postavila poslansko vprašanje, zakaj so nekatera zdravita za otroke uvrščena na negativno listo, čeprav so pri preprečevanju oz. zdravljenju posameznih bolezni nujno potrebna. Očitno je minister hitro ukrepal, zato vam v prilogi pošiljamo zahvalo, namenjeno ministru, hkrati pa njemu in Zavodu za zdravstveno zavarovanje ponovno dajem pobudo, da bi postala vsa zdravila pod zdravniškim nadzorstvom za otroke zagotovljena v okviru obveznega zdravstvenega programa. Spoštovani dr. Božidar Voljč, zahvaljujem se Vam, ker so končno tudi z Vašo pomočjo kapljice AD3 (ki preprečujejo rahitis), nekatere j zdravila proti astmi ter še nekaj ! drugih zdravil za otroke (antibiotiki, antiepileptiki, železo...) z negativne uvrščena na pozitivno listo in da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi računov povrni! stroške za zdravila, ki so bila nekaj časa neupravičeno na negativni listi. Hkrati Vam in Zavodu za zdravstveno zavarovanje ponovno dajem pobudo, da je vsa zdravila, ki jih otroci potrebujejo pri vseh oblikah zdravljenja pod zdravniškim nadzorstvom, potrebno zagotoviti v okviru obveznega zdravstvenega programa, torej brez vmesnih iu negativnih list. S spoštovanjem Danica Simšič, poslanka Demokratov Slovenije v Državnem zboru RS Rolavcka onnlnncl ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 1000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predaj 279 • Direktor: Marjan Horvat, tel. 313-VCiaVMUl 942, 132-61-92, faks 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Tomaž Kšela (Sin- dikati), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotografija) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 300 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana e 24. oktobra 1996 SEDEM DNI V SINDIKATIH Delodajalci se niso hoteli sporazumeti SINDIKATI SE POČASI ENOTIJO Ponedeljkovih pogajanj s predstavniki delodajalcev sta se udeležila stavkovna odbora ZSSS in Per-gama. KNSS-Neodvisnost in Konfederacija 90 se vabilu nista odzvali. V torek se je vodstvo KNSS-Neodvisnosti oklicalo za stavkovni odbor in pričelo priprave na stavko. Iz Konfederacije 90, ki se razglaša za popolnoma apolitično, pa še naprej prihajajo le izjave o neprimernosti stavk v predvolilnem obdobju. Skei iz sestave ZSSS bo na dan opozorilne stavke organiziral le zbore delavcev, saj njihova kolektivna pogodba velja in bi bila s stavko ogrožena. Enotenje sindikatov je zdaj torej na polovici poti, po volitvah pa bi lahko prišlo tudi do skupne sindikalne fronte. Kot je na torkovi tiskovni konferenci povedal sekretar ZS SS Rajko Lesjak, ponedeljkova pogajanja med stavkovnima odboroma ZSSS in Pergama s predstavniki delodajalcev niso dala nobenih sadov. Delodajalci so namreč, namesto da bi se udeležili nadaljevanja pogajanj, poslali pisni odgovor, s katerim so zavrnili prav vse stavkovne zahteve. Propadel je torej kompromisni dogovor, ki bi omogočil preložitev stavke na kasnejši čas. Oba sindikata sta nasprotni strani predlagala, naj se pogajanja o spremembah in dopolnitvah veljavne splošne kolektivne pogodbe in pogodb dejavnosti začnejo po 15. novembru, ko bodo volitve končane. V času pogajanj naj bi vse pogodbe veljale, zaradi česar naj bi delodajalci preklicali vse odpovedi. Pogajanja naj bi sklenili najkasneje do izteka veljavnosti socialnega sporazuma, torej do 30. maja prihodnje leto. V času pogajanj naj bi bile stranke enakopravne; sindikati bi težili k varovanju pridobljenih pravic delavcev; predlogi za pogajanja naj bi bili pisni in obrazloženi. Delodajalci so vse to zavrnili, pristali so le na pogajanja po 15. novembru. Ker delodajalci kompromisa niso sprejeli, ZSSS nadaljuje priprave na napovedano opozorilno stavko. Lesjak je delodajalcem še očital, da iščejo rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva na napačni strani, le pri nemočnih in slabo plačanih delavcih. ZSSS je trdno odločena pravice zaposlenih zavarovati z opozorilno stavko. Ker gre za pravice vseh zaposlenih, ni nobenega razloga, da se napovedani stavki ne bi priključili tudi nečlani in članstvo drugih sindikatov. Sekretar sindikata trgovineSandi Bartolje dodal, da trgovci stavkajo zlasti zato, ker za odpoved pogodbe dejavnosti delodajalci niso imeli prav nobenih ekonomskih razlogov. Hilda Zežko, sekretarka sindikata prometa in zvez, seje vprašala, v čigavem imenu so predstavniki delodajalcev odpovedali štiri od šestih pogodb njihovih dejavnosti. Nihče od direktorjev, s katerimi se je pogovarjala, namreč odpovedi ne podpira. Zaradi tega bo sindikat organiziral soočenje med direktorji in sindikalisti v podjetjih. Zatrdila je tudi, da napoved stavke ni politično dejanje, saj sindikat prometa in zvez ni politično obarvan. Jovo Laba-nac, sekretar sindikata kmetijcev in živilcev, je dejal, da bodo v stavki sodelovali zaradi solidarnosti z drugimi delavci, njihove pogodbe namreč še niso odpovedali. Danilo Vedlin, predsednik sindikata lesarstva, je povedal, da so delodajalce opozorili na neveljavnost odpovedi pogodbe njihove dejavnosti, ti pa jim na opozorilo sploh niso odgovori-H. Če se delodajalci tudi po 15. novembru ne bodo hoteli pogajati, bo država dolžna intervenirati, je dodal Brane Mišič. Franček Kavčič Ciljali na vlado Kot je na torkovi tiskovni konferenci povedal predsednik Per- ^vk™! nUSPm’ kC: S° as mismtm socialnega sporazuma. Omenili so preveliko obremenjenost gospo- ““V0"«rr ’ **** bodo predlagali, naj razmislijo še o odstopu od socialnega .sporazuma. CUK BREZ DRNOVSKA NE BI MOGEL PETI ti ,e‘lra^' enostranske odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo bi morala ustrezno ukrepati uQi slovenska vlada, saj socialni sporazum, ki gh je vlada sopodpisala, jasno določa, da so delodajalci j .ni zaposlenim zagotoviti pravice po kolektivnih pogodbah. Se več: socialni partnerji so se c'- Pišu socialnega sporazuma sporazumeli, da bodo spoštovanje kolektivnih pogodb celo uzakonili, » V hi H fl V M T* t.1 L" C1 n 1 II t^ACn I 1 O Iz /V sv It m si n sv« ■ C C C - n ,1___* . ob po- česar . Po besedah Krašovčeve številna podjetja v Podra-viu že doslej niso spoštovala kolektivnih pogodb, vendar ^ so lahko delavci ob stečaju ali v različnih drugih Primerih svoje pravice izterjali po sodni poti.Tudi zaradi [ega je v Podravju še vladal socialni mir. Krašovčeva J® prav tako poudarila, daje okoli 70 odstotkov dela-v®ev v regiji razvrščenih od prvega do petega tarif-'tega razreda. Te bi zmanjševanje pravic najbolj pri-2adelo, saj že sednji dve delavski plači ne zadoščata več za pokrivanje minimalnih življenjskih stroškov, ul pa je v štajerski prestolnici čedalje manj družin, katerih sta zaposlena oba zakonca, sej je v regiji preko 0 tisoč registriranih brezposelnih. “Grdo je, da de-udajalci delavcem ne zagotavljajo plač, ki bi njiho-'ui družinam zadoščale vsaj za pokrivanje minimalnih lvljenjskih stroškov, še bolj grdo pa je, da jim ob tem P°skušajo zmanjšati še druge pravice,” je dejala krašovčeva. Predlagala je, naj se sindikati v bodoče faradi večje razvidnosti kljub sistemu bruto plač z Podajalci pogajajo samo o neto plačah. O bruto plačah Pu naj se delodajalci pogajajo z vlado. Stanislav Šajn je dejal, da se morajo delavci zo-P®t boriti za pravice, ki so bile pri nas že uveljavljene n ki si jih je delavstvo v razvitem svetu izborilo že Prad desetletji. Franc Bratuša je izrazil prepričanje, a kljub drugačnim izjavam vladi ustreza odpoved Prašne kolektivne pogodbe. “Čuk ne bi mogel peti rez Drnovška,” je dejal Bratuša. Branko Medik pa raje zavzel za enoten nastop vseh delavcev proti odločitvi Podajalcev. Predlagal je, naj bi delavci pripravili e'nonstracije na ulicah. Morda ne bi bilo slabo, če 'ob tem kdo prevrnil tudi kakšen avto ali kaj raz- 1 ’ saj se v tej državi na upravičene delavske prote-Je °eitno nihče ne odzove, dokler potekajo dostojan-v®no in brez ekscesov. Tudi Anton Bratuša se je avzel za to, da bi sindikati v središču Maribora or- °atiizirati množični protest delavcev, brezposelnih in Pokojencev. Dušan Detiček pa je spomnil, daje v °veniji 14 tisoč menedžerjev z individualnimi po-?®dbami Predlagal jim je, naj zmanjšajo svoje plače p Privilegije, delavske pravice pa pustijo pri miru. ranciToš je dejal, da imamo pri nas evropske cene, nat|evropske'prispevke na plače in afriške plače. Po ^egovi presoji je pri nas že takšna kriza, da lahko pride , klikih delavskih nemirov in celo sabotaž, saj številni ® avci nimajo več česa izgubili. "Samostojnost nam . c ne pomaga, če bomo delavci živeli v revščini,” je ^eJal Toš. Zinka Arnuš je dejala, da so politiki na mict*u devetdesetih let delavcem obljubljali med in IT1 ek°’ sedaj pa jih je čedalje več lačnih. Po njenem nenju bo vse več ljudi začelo krasti, saj se mnogi s "čarni ne bodo mogli več preživljati, koli 6 ^oro*ec Je poudaril, da do takšne odpovedi sdIk* VI1ih P0S°^b v razvitih in civiliziranih državah P oh ne more priti. Zavzel seje za to, da bi v času iP(0sne opozorilne stavke delavce čimbolj celovito je 0rrn>rali o posledicah odpovedi. DarinkaAvguštinar opozorila, daje država s spremembami v zakono-P Prevalila na delavske neto plače velik del bremena ^ez^ravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje, bo i*6 Prav'ce delavcev zmanjšale, se številni ne o več mogli dodatno zavarovati, dan |ranC Stepišnik je dejal, da morajo biti delavci anes pravi umetniki, da s svojimi plačami preživljajo družine. Kljub temu bi se veljalo z delodajalci najprej temeljito in trdo pogajati, je menil, splošno opozorilno stavko pa pripraviti šele, če bi bila pogajanja neuspešna. Stanko Ozim je spomnil, da številni delavci v Podravju že stavkajo za svoje pravice. Med njimi so tudi delavciTimberije iz Ruš, ki za svoje pravice stavkajo že mesec dni. Branko Šproger pa je menil, da bi morali sindikalisti še prav posebej pritisniti na tiste delodajalce, ki so v upravnem odboru Gospodarske zbornice in v združenjih delodajalcev dvignili roko za odpoved kolektivnih pogodb. Člani konference območne organizacije ZSSS za Podravje so se zavzeli, da se v razreševanje spora pritegne vlada. Vztrajajo, naj se ohrani sedanja raven neto prejemkov, med katere vključujejo tudi regres za prehrano, letni dopust in prevozne stroške. Vse sindikalne organizacije so pozvali, naj se pridružijo splošni opozorilni stavki. Območna organizacija ZSSS za Podravje pa bo 24. oktobra ob 12. uri naTrgu svobode v Mariboru organizirala protestni shod za brezposelne delavce, upokojence in delavce, ki ne bodo stavkali na delovnih mestih. Tomaž Kšela KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSTINSTVO VELJA Menedžerji pljuvajo v lastno skledo . . i . ' ' ' > ! j i i : ' ' : :: Na izredni seji konference so imenovali menedžerje, ki so na seji Združenja gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije za odpoved panožne kolektivne pogodbe dvignili roko. To so: Ivan Konečnik, GP Kozjak Radlje; Jana Spec, TPS Bled; Borut bovlje; Marjan Prelog, RTC Golte Mozirje; Helena Janša, TP Turizem in rekreacija Bled; Jože Duh, Zdravilišče Radenci; Janez Pergar, Kompas Turizem Ljubljana; Marko Taneer. Kompas Portorož in Ludvik Kerčmar, GSP hoteli Bled. Če delodajalci ne bodo preklicali odpovedi kolektivnih pogodb, gostinsko-turistični lokali v Sloveniji 24. oktobra med 12. in 14. uro ne bodo obratovali, ker bodo delavci v gostinstvu in turizmu stavkali. To so sklenili na izredni konferenci Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, kije bila sredi minulega tedna v hotelu Celea v Celju. Predsednik Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Iztok Bratož, ki je dejal, da je odpoved kolektivnih pogodb nerazumna poteza delodajalcev, saj vodi v socialne konflikte. Zavzel seje za skupni boj sindikatov za delavske pravice in poudaril, daje podlaga za pogajanja o novi kolektivni pogodbi lahko samo sedaj veljavna. Bratož je tudi dejal, da bodo sindikati problem internacionalizirali že na bližnji kon-fererenci sindikatov gostinsko-turističnih delavcev iz dežel Aple-Jadran, ki bo v Sloveniji. Nato je Gregor Miklič članom konference podrobno predstavil predloge delodajalcev za novo kolektivno pogodbo. Poudaril je, da sedanje pravice delavcev niso dediščina socializma, kakor nekateri pravijo, pač pa še vedno capljajo za delavskimi pravicami v razvitih evropskih državah. Delodajalci očitno želijo, da bi delavci plačali ceho za slabo gospodarsko politiko, neučinkovito poslovodenje, slabo organizacijo dela, neurejeno zakonodajo in podobno. Tega pa po Mikličevem mnenju Svobodni sindikati ne smejo dopustiti, ampak se morajo odločno postaviti v bran delavskih pravic. Ivan Jurše, sekretar sindikata gostinsko-turističnih delavcev, je dejal, daje Združenje gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije z načinom odpovedi panožne kolektivne pogodbe prekršilo 72. člen te pogodbe, ki natančno določa, kako je pogodbo mogoče dopolniti. Sicer pa po Juršetovem mnenju predstavniki menedžerjev gostinsko-turističnih podjetij pljuvajo v lastno skledo, saj bi ukinitev regresov pomenila tudi velik izpad prihodkov za slovensko gostinstvo in turizem. Z ukinitvijo regresov za malico bi gostinsko-turistična podjetja v Sloveniji prihranila 185 milijonov tolarjev, izgubila pa okoli 5 milijard prihodka, z ukinitvijo regresov za letni dopust pa bi ta podjetja prihranila 1,2 milijarde tolarjev, izgubila pa za okoli 32 milijard prihodka. Jurše je prepričan, daje ukinitev regresov hud udarec slovenskemu turizmu in gostinstvu, na kar je gostinsko-turistično združenje očitno pozabilo. Sicer pa se delodajalci po Juršetovem mnenju bojijo v prvi vrsti za lastne stolčke. Če ne bodo ustvarjali dobička, jih bodo novi lastniki odstavili. Najlažje pa je ustvarjati dobiček z zategovanjem delavskih pasov. Fanika Ilijaš iz Celja je dejala, da slovenska gospodarska zbornica ne opravlja svojega poslanstva, saj si premalo uspešno prizadeva za izboljšanje pogojev gospodaijenja in za drugačno gospodarsko politko. Zoran Vetrih iz Sindikata igralniških delavcev iz Nove Gorice seje zavzel za skupen boj vseh sindikatov za delavske pravice. Branka Jurak iz Maribora pa je menila, da bi morali v družbenih podjetjih in v tistih, kjer so delničarji delavci, menedžerje poklicati na odgovornost in jih povprašati, kdo jim je dal mandat za odpoved kolektivne pogodbe. Bogo Košnik z Gorenjske je potezo delodajalcev ocenil za prefinjeno, saj bodo delavci v socialni stiski začeli pod ceno prodajati delnice in tako izgubili še lastništvo nad podjetji. Anton Robnik je opozoril, da Združenje za gostinstvo in turizem sploh ni odpovedalo panožne kolektivne pogodbe, saj odpoved omenja v obrazložitvi sklepa, ki sicer govori samo o predlogu za prenovo pogodbe. Po Robnikovem mnenju je dopis združenja nekakšno nejasno skrpucalo, s katerim je želelo odpovedati kolektivno pogodbo, vendar pa mu to ni uspelo. Podobnega mnenja je bil tudi Milan Vačun iz Holmecr na Koroškem. Marjanca Onič iz Maribora seje zavzela za odločno in enotno akcijo za zaščito delavskih pravic, Marjan Stojko iz Nove Gorice pa je izrazi bojazen, da bodo nekateri delodajalci izvajali pred splošno opozorilno stavko pritisk na delavce. Zato je enoten nastop delavcev v vsej Sloveniji še toliko bolj pomemben. Za enotnost v sindikalnem boju seje zavzel tudi Oskar Komac iz Postojne. Tjaša Logar pa seje zavzela za to, da bi vse gostinsko-turistične delavce seznanili z imeni menedžerjev, ki so na seji združenja dvignili roke za odpoved panožne kolektivne pogodbe. Na koncu so člani konference ugotovili, da panožna kolektivna pogodba dejansko sploh ni bila odpovedana, saj združenje izrecnega sklepa o tem ni sprejelo. Žal pa združenje sindikatom hkrati ni poslalo predlogov sprememb oziroma dopolnitev za novo kolektivno pogodbo, kakor to določa 72. člen pogodbe. Sindikat delavcev gostinsta in turizma Slovenije zato meni, da ganožna kolektivna pogodba velja do 31. 12. 1997. Če delodajalci menijo drugače, lahko sprožijo spor pred ustreznimi organi. Konferenca je delodajalce pozvala, naj dosledno spoštujejo kolektivno pogodbo. Člani konfrenece so nato soglasno sklenili, da se bo njihov sindikat pridružil boju ZSSS za delavske pravice ter opozorilni stavki 24. oktobra. ^ , ... , lomaz Ksela 24. oktobra 1996 Sindikalno listo Prvi del oktober 1996 lili 1. Dnevnice ||l| — cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 ||1 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom H! delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 26. 7. 96 dalje) 24,84 ii 3. Ločeno življenje 47.760,00 fll! 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem I®! računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.940,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje maj-julij 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 76.445 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 38.223,00 -za 20 let 57.334,00 - za 30 let 76.445,00 2. Nagrada ob upokojitvi 229.335,00 3. Solidarnostne pomoči 76.445,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS m Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje sporazuma: 1. Minimalna plača za mesec oktober, november in december 1996 55.061 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje maj-julij znaša 119.401 SIT Strokovna služba ZSSS lil : H lili KAJ DELAJO V republiških odborih SKEI - Sindikat kovinske in elektroindustrije Sklepi RO SKEI ob napovedi opozorilne stavke ZSSS Republiški odbor SKEI je na seji IS. t. m. obravnaval odpoved Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, za kar seje odločila Gospodarska zbornica Slovenije. SKEI ugotavlja, da kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih tnaterudovtn livarn ter kovinsko in elektroindustrijo S!ou tuje, sklenjena 7. 6. 1996 m h,U, odpovedma, kljub temu pa ne mote mimo aktivnosti, povezanih s SKPg. Zniževanje pravic delavcem, kijih predlaga GZS, ni sprejemljivo in pomeni ogrožanje osnovne socialne varnosti delavcev, ki so že sedaj na meji revščine. Niti SKPg niti kolek- mu ne bo razrešilo. Razlogi so v neučinkovitem ravnanju vlade in državnega zbora, ki ga skušajo delodajalci prevaliti na delavce kot šibkejši člen. Problema seje treba lotit, s pogajanj,, v katera pa je nujno vključiti tudi tretjega partnerja, to je vlado. SKEI vztraja, da je SKPg pn ,uta konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zlasti pa: Zniževanje obrestnih mer, zniževanje proračunskt potuhe ustrezno davčno politiko m njeno kontrolo, pravno varnost in zaščito, zniževanje obremenitev bruto plač, omejevanje direktorskih plač in podobno. V nobenem primerit ne sme posegali v minimalne pravice delavcev. SKEI solidarnostno podpira zahteve sindikatov dejavnosti, katerih pogodbe so bile odpovedane, in predlaga, naj se tudi njihova veljav- glede izredne konference 15. 10. 1996. SKEI Slovenije ne bo izvedel opozorilne stavke, napovedane z.a 24. 10 1996 od 12 00 do 14 00 ure. ....... Albert Vodovnik, predsednik || Živahna mednarodna dejavnost Predsednik SKEI Albert Vodovnik seje kot član osrednje komisije (podko-miteja) za pravice delavcev pri Mednarodni organizaciji kovinarjev (IMF) udeležil dvodnevnega sestanka v Ženevi, na katerem so pripravljali osnutek dokumentov s tega področja za kongres IMF, ki bo prihodnje leto. Ob tej priložnosti je ta mednarodni forum seznanil s problematiko uresničevanja pravic delavcev v Sloveniji, pri čemer se seveda ni mogel ogniti aktualnim težnjam združenja delodajalcev in gospodarske zbornice po zmanjševanju že tako dokaj okrnjenih pravnih, materialnih in socialnih pravic delavcev v slovenskem gospodarstvu. Delegacija SKEI Slovenije, sestavljena iz predstavnikov zaposlenih v avtomobilski industriji, seje udeležila svetovnega kongresa proizvajalcev avtomobilov (Automobile World Congress), ki je bil v Miinchnu. V razpravi so predstavili problematiko te dejavnosti v Sloveniji (sodelovanje z mednarodnimi korporacijami, ustanavljanje svetov delavcev ipd.). Na dvodnevnem posvetu o ustanavljanju Evropskih svetov delavcev, ki ga je v Diisseldorfu pripravila Evropska zveza kovinarjev, je sodelovala tudi delegacija SKEI. Udeležence je informirala o ustanavljanju in delovanju svetov delavcev v Sloveniji ter o problemih (predvsem odporu delodajalcev), ki se kažejo pri tem. Vladimir Bizovičar, sekretar Sindikat upokojencev Jernej Jeršan - novi sekretar Republiški odbor sindikata upokojencev je v ponedeljek imenoval novega sekretarja. Namesto Vande Rešeta bo te naloge opravljal Jernej Jeršan, ki opravlja sekretarske naloge tudi za sindikat gradbincev. Kot nam je po seji povedal predsednik sindikata Ivan Kramer, so odpoved splošne kolektivne pogodbe ocenili kot grob napad na pravice delavce. Člani sindikata se bodo vključili v vse aktivnosti, s katerimi bo ZSSS skušala pritisniti na delodajalske organizacije. Dobro namreč vedo, da bi nižje plače zaposlenih ogrozile sedanjo raven pokojnin. Govorili so tudi o reformi pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Menili so, daje ta nujna, saj bo že čez dvajset let upokojencev več kot zavarovancev. E K. V ZIMO BREZ SUKNA h >0g »Kdaj in kako bomo dobili neizplačane dele plač?«To je bilo na petkovem, najbrž zadnjem zboru delavcev tovarne Sukno Zapuže vprašanje, ki ga je domala v en glas zastavljalo vseh 63 še zaposlenih delavcev. In odgovor: »Po razglasitvi stečaja lahko svoje deleže pričakujete iz stečajne mase!« Kdaj bo to, še ni jasno; bilo pa naj bi še letos... V Suknu je včasih delalo 300 ljudi, skupaj zpbratom v Jurjeviči pa skoraj 400. Že pred osamosvojitvijo Slovenije so težko »lovili« tehnološki razvoj, vendar so kljub temu sloveli po kakovostnih izdelkih. Po letu 1991 pa so se razmere zaostrile. Na zahodnih trgih so postajali čedalje manj konkurenčni, saj so bili stroški preveliki za ceno, ki sojo dosegali.Tako so si leta 1992 poiskali zavetje pod okriljem Sklada RS za razvoj. A kot seje izkazalo, je bilo upanje zaman. Sukno je vse bolj tonilo: z izgubo je prišla v podjetje nelikvidnost, tako da niso mogli več vzdrževati niti zastarele strojne opreme, kaj šele, da bi pomislili na novo; za nameček je začela zamakati še streha dotrajanega objekta in je zaradi obilne moče že začelo dvigovati parket v delavnicah. Inšpektorju za delo tako 27. julija letos niti ni preostalo drugega, kot objekt zapreti. To je bil začetek konca pet let trajajoče agonije Sukna, prepolne najrazličnejših lepih obljub, groženj in stavk, vzporedno pa kajpak tudi vztrajnega odpuščanja delavcev. Od dobrih 400 jih je do letošnje jeseni ostalo na spisku le še 63, med njimi 16 invalidov, precej mater samohranilk, 16 za- poslenih za določen čas ipd. Za upokojitev so premladi, za morebitne nove delodajalce pa prestari ... Direktor mag. Marjan Hribar, ki je v podjetju od lanskega oktobra, je na kranjskem okrožnem sodišču že vložil predlog za uve- esismm. lijonov to arjev »za izvedbo programa kadrovske prenove plač svojim delavcem... dbo stečajnega postopka Sukna, zadnje tovarne volnenih odej na Slovenskem, kije bila cenjena tudi po kakovostni preji in volnenem blagu. Pa tudi po marljivih delavcih, ki bodo zdaj še podaljšali seznam brezposelnih na Gorenjskem... D. K. ODSLEJ NA CESTI? - V Suknu se je ... . _______..j. z zadnjem obdobju fa,]ne‘jitb veliko direktorjev - nekateri so odšli zlepa, drugi zgrda (na sbkd dar nobenemu ni uspelo rešiti tovarne, zadnje v Sloveniji, kije ■ la volnene odeje... * H TOLMINCI SPET ZA STARO PRAVDO so formalnopravni lastniki vss|n: tega premoženja postali zaradhj | rodnosti«, ki jo je zagrešilo neku tim vodstvo zadruge in kobariške nytrj ne tovarne s podpisom spor^V, o pripojitvi k zagrebškenlU fL( djetju... n or ______________________________ V ponedeljek, dan, preden bi morali kobariški mlekarji stečajnemu upravitelju Kraševe Planike izročiti ključe »počiščene« tovarne konditorskih izdelkov, je upravni odbor Mlekarne Planika, ki ima tovarno v najemu, razglasil moratorij za vračilo ključev do 26. oktobra. Do tega dne naj bi se namreč slovenska vlada dokončno opredelila do problemov, ki tarejo kobariško mlekarno ter Kmetijsko zadrugo Tolmin in njene člane. Vlada naj bi odločila, kdo upravlja in kdo je lastnik velikega premoženja, kije vknjiženo kot last Kraša p. o. Zagreb. Upravni odbor zadruge zahteva, naj vlada do 26. t. m. izda odredbo, s katero naj se prenese vse Kraševo premoženje v upravljanje bovški, kobariški in tolminski občini. Če tega ne bo storila, bo podjetje v soboto (26. t. m.) organiziralo množično zborovanje, na katerem bodo predstavili vse probleme, ki izhajajo iz nerešenih lastniških odnosov med hrvaškim Krašem in zadružniki oziroma kmeti zgornjega Posočja. Zaradi teh je med drugim ogrožen obstoj okoli 800 v tržno proizvodnjo mleka usmerjenih kmetij. Problem lastništva dveh tovarn za predelavo mleka, vrste kmetij skih objektov na podeželju, upravnih in skladiščnih prostorov, bovške farme Bogati in velikih kosov kmetijske zemlje se vleče že pet let. Zagrebčani »Kar smo lahko, smo storili...« Kot nam je povedal sekretar Sindikata delavcev kmetijstva in ži^ , industrije Slovenije Jovo Labanac, je ključ za razrešitev prob1 M tike Kraša Planike v rokah vlade, saj vzrok tiči v neurejenih odi' , medSlovenijo in Hrvaško. Sindikat KŽI je po svojih najboljših namreč, storil vse, kar je bilo (ali bi lahko bilo) v njegovi doi« . pogovarjal se je z vodstvom Kraša Planike in predstavniki zagret? •» Krašaijvendar brez večjega uspeha), v najtežjih trenutkih (l-iLk 1995) pa pomagal Svojim 87 članom z enkratno finančno pomoU , / višini 870.000 tolarjev. ffipi »Ponavljam: razrešitev tega problema ni odvisna od pnzad6 |rc s BUMI .. .. •• s S"- s- • ■ :■ • * « "■ » ' v.v.v.v.v.%%v.-..v.-.-.-.-. ....••■••••••• . • | KONEC DOBER - VSE DOBRČ Kakšen mesec bo tega, kar se je v pisarni Sindikata delavcev trgovine Slovenije oglasila delavka Nataša Kejžar iz Ljubljane, zaposlena v firmi TARA Pvt. Ltd. Potožila je, da še ni dobila regresa za letni dopust 1995 in 1996 in poprosila sekretarja Sandija Bartola, naj s svojo avtoriteto posreduje pri poravnavi tega dolga. Rečeno-storjeno! Direktorica Tare Pvt. Ltd., gospa Manjula Hiti, je že kar naslednji dan dobila pisemce, v katerem jo Sandi Bartol najprej kratko pouči, »da je izplačilo regresa ena od temeljnih pravic delavcev iz kolektivne pogodbe in zakona o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96)«, nato pa predlaga, naj ga takoj izplača, »sicer bo Sindikat delavcev trgovine Slovenije pozval ustrezno inšpekcijo, sam pa v imenu prizadete delavke sprožil postopek preko pristojnega delovnega in socialnega sodišča«. Na končuje še pripisal, naj ga v desetih dneh obvesti, na kakšen način namerava poravnati terjatev do svoje delavke. »Vaš dopis nas preseneča in je za nas žalitev, ker ste poslali dopis brez poprejšnjega razgovora z delodajalcem delavke. Razmišljamo o tem, da bi vas tožili. Delavko pa zaradi blatenja ugleda firme, ker je lažno predstavila, da ji ne želimo izplačati regresa,« je v odgovoru, ki ga je poslala v predlaganem roku, dobesedno zapisala direktorica Tare d.o.o. Manjula Hiti, in z mastnimi črkami dodala: »Delavka vam očitno ni omenila, da izplačilo regresa ni bilo nikdar vprašljivo. Bilo ji je jasno, da bo regres dobila, počakati smo morali le na zadostna sredstva!« V nadaljevanju je gospa Hitijeva »pojasnila«, daje krivda za zamudo pri izplačilu regresa »izključno« na strani delavke Nataše Kejžar. »Sredstva niso bila zagotovljena izključno zaradi njene slabe storilnosti in nezainteresiranosti, torej zaradi slabega priliva sredstev«(?!?). Dalje: »Domnevamo, da delavka Sindikatu ni omenila, da dolguje firmi 78.000,00 SIT. Vse, kar jo zanima, je le njen regres. Iz vašega dopisa je razvidno, da tudi vas to ne zanima, ne glede na to ali vam je delavka povedala o svoji obveznosti. Sindikat očitno podpira nedelavnost in se sklicuje zgolj na pravice delavcev, prav malo pa isti!1? ga brigajo njihove dolži^pjs obveznosti. Iz vašega dopis3 ,1]S| sklepamo, da Sindikata tud1 ne zanima to, da mora P°ic imeti za izplačilo regresov usl j sredstva. Obveznosti Pocyjjivjr uspešnega poslovanja, izgleV sindikat seveda niso Porne ,j. . Rniimn cp iicnrln slO^ i/J Bojimo se za usodo slove TJ' ga gospodarstva«. In sQ,_.ci ga gospodarstva«, in ^. J stavek: »Omenjeni dela je izplačali regres danes, 2- iu- «51 Da je lahko dobila izpDV .T; greš je zasluga zgolj velik porov drugih zaposlenihv bti d.o.o.« »To je tipičen primer ciranja med novodobnin11, Jo) dajalci in sindikati,« komentiral že vsega hudega .ibe Sandi Bartol. »Ampak gl^ Jrg daje delavka prišla do sy J :$p| Torej: konec dober-vse dot^L ZMANJŠANJE PRAVIC PRETI TUDI delavcem v negospodarstvu KAJ DELAJO V republiških odborih Murski Soboti je bila v ponedeljek razširjena seja konfe-. območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov v Po-, rJu> na kateri so ocenili razmere v pomurskem gospodarstvu ■j odpovedi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo ter se P s°vorili za izvedbo opozorilne stavke. I iDr V°^omaje članom konference l ogovoril sekretar območne or-l|n,zacije Janez Kovač. Pouda-1 da so delodajalci enostransko ^Povedali splošno kolektivno Sodbo za gospodarstvo in več Rožnih kolektivnih pogodb. I, 'kkati na to ne smejo prista-Č^Pak morajo vztrajati, da bodo lit ■ za pogajanja med sin-, atl in delodajalci o novih ko-pogodbah sedaj velja-L .'delodajalci se izgovarjajo, Jih v zmanjševanje delavskih I^VlC S''' žeiJa P° konkurenčnosti w-v?a gospodarstva na evropskih ^'scih. Po Kovačevih besedah .delodajalci enostransko prika-| Jejo razmere v Evropi. Pou-^ajo samo tisto, kar je njim v I . > spregledujejo pa pravice, ki L lrnaj° delavci v številnih razvi-|"dVroPskih državah. Kovač je [ koncu pozval delodajalce v L^rju, naj dosledno spoštujejo Javne kolektivne pogodbe in Učijo zahteve, ki so zapisa-napovedi opozorilne stavke. .^Marko Milič je izrazil prepri-L Jp» da bo odpovedi splošne ko-. tlvne pogodbe za gospodar-če ne bo preklicana, prej kot teJ sledila tudi odpoved kolek-L ne Pogodbe za negospodarstvo. da se sindikati lahko učin-eVlt0 uprejo diktatu delodajal-e ' Samo če bodo enotni. Zato ^delavce v šolstvu, kulturi, avni upravi in drugih nego-^°darskih dejavnostih pozval, ■1 ua odpoved splošne kolek-L ^Pogodbe za gospodarstvo ^Ta§irajo tako, kakor da bi odpo-njihovo kolektivno pogo-/ot^0'Milič je vsem sindikalnim “Pnikom predlagal, naj s svoji-Protestnimi akcijami sezna-^di javnost, letake o opo-(Se| 1 n' stavki pa nalepijo na vho-j»( pVrata podjetij, d^i^lc Vrhovnik je povedal, da tiK ...kat kovinske in elektroindu-tuk ^ '’e bo izvedel opozorilne tf, |ke, bo pa pozval sindikalne .hižnice, naj v primeru opo-^ est ne stav^e skličejo članske ^ ' anke in stavkajoče podprejo. lSte%8*.v,. i ^>.0. Poudaril je, da bi morala država konkurenčnost slovenskega gospodarstva izboljšati z zniževanjem obrestnih mer, z zniževanjem proračunske porabe, z ustrezno davčno politiko in njeno kontrolo, z manjšo obremenitvijo bruto plač, z omejevanjem direktorskih plač in s podobnimi ukrepi, nikakor pa ne z zmanjševanjem delavskih pravic. Solidarnost med delavci še živi Jože Turki je dejal, da so zaradi enostranske odpovedi splošne kolektivne pogodbe ogorčeni tudi delavci v Muri. Zato se bodo pridružili opozorilni stavki, če delodajalci ne bodo preklicali svoje odločitve. Da bi lahko v stavki sodelovali delavci obeh izmen, jo bodo v Muri organizirali 13. do 15. ure. Podobno so se odločili še v nekaterih tekstilnih tovarnah, kjer delo poteka v izmenah. Zdenka Bobovec je povedala, da se bodo opozorilni stavki pridružili tudi gradbeni delavci v Pomurju, čeprav večina podjetij v tej panogi uresničuje določila kolektivne pogodbe. Gradbeni delavci se zavedajo, daje solidarnost med delavci nujna. Mnogi izmed njih bodo stavkali kar na deloviščih, zato se bodo morali sindikalisti pošteno potruditi, če bodo želeli vse celovito informirati. Še več težav pa bodo imeli šoferji v prevozniških in avtobusnih podjetjih, ki se prav tako želijo pridružiti boju za delavske pravice - kako, pa se bodo še dogovorili. Marjeta Benko je dejala, da se bodo tudi delavci v trgovini še podrobno dogovorili, kako se bodo vključili v opozorilno stavko, saj so zaradi predlaganega zmanjšanja že tako in tako skromnih pravic delavcev zelo ogorčeni. Problem je zlasti, da so poslovalnice trgovskih podjetij raztresene po podeželju, med zaposlenimi pa niso vsi člani Svobod- c-s , T' * nih sindikatov. Nastaja tudi problem varovanja objektov v času stavke, saj ima samo Potrošnik preko 100 poslovalnic. Danilo Šipoš pa se je vprašal, kako bi delavci (pre)živeli, če bi se zaradi zmanjšanja pravic njihovi mesečni dohodki zmanjšali za več kot 20.000 tolarjev. Že plače po veljavni kolektivni pogodbi številnim delavcem in njihovim družinam ne zadoščajo za normal- no življenje. Šipoš je zato pozval k enotnemu nastopu v boju za delavske pravice. Člani konference so nato sprejeli sklepe s katerimi so izrazili vso podporo dosedanji borbi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za delavske pravice. Prav tako so se zelo konkretno dogovorili, kako se bodo delavci v Pomurju danes vključili v opozorilno stavko. Tomaž Kšela i Podjetje, ki ne spoštuje KP, ima nesposobno > r——------------- i/rtrlcfisr* vodstvo | »V veliki večini podjetij v Pomurju uresničujejo kolektivne pogodbe. Pred | tremi leti je sicer veliko podjetij izpla-: j Ujetij vse manj. Na osnovi tega je mogoče j reči, da se je realni standard delavcev v. Pomurju v zadnjih treh letih zmanjšal,« | » ________________ pravi sekretar območne organizacije Zve- | Janez Kovač: Od ISO ze svobodnih sindikatov v Pomurju Ja- • direktorjev srednjih in nez Kovač. »Probleme z uresničevanjem I večjih podjetij v rontu- kolektivne pogodbeso imeli letos v Indipu | rju nuje samo eden de- v Lendavi, v Mesni industriji v stečaju | I jal, da se zavzema za v Murski Soboti in še v nekaterih manjših 1 ukinitevsplosne kolek- podjetjih. Stečajni upravitelj Mesne in- 1 I "'"e f,°S0< e dustrije sicer trdi, da podjetje v stečaju 1 | dobro posluje, vendar to ne drži. Podjetje, ki ne ustvarja takšnih -j T rezultatov, da bi lahko delavcem izplačevalo plače po kolektiv- * ' m pogodi’ 1 nem vsa p | padla.« , »Regrfcs za malico prejemajo domala vsi zaposleni v Pomurju, 5I | Regres za letni dopust pa številni delodajalci izplačujejo na obro- | 1 ke, ne da bi se o tem dogovorili s sindikati. Zato delavci v mar- I | sikaterem podjetju ne vedo, kdaj bodo dobili regres v celoti.« 1 | Alt so delodajalci v Pomurju napovedovali, da nameravajo > I odjiovedati splošno kolektivno jiogodbo? »(XI 150 direktorjev f | srednje velikih in velikih pocijctij v Pomurju mi je samo en di- J | rektor dejal, da se zavzema za.ukinitev splošne kolektivne po- j j godbe. Svobodni sindikati so v gospodarsko življenje v Pomu-| fju uspeli vcepiti miselnost, da tisti direktotji, ki ne spoštujejo J I kolektivnih pogodb, niso sposobni. Prepričan sem, da večina | direktorjev srednje velikih in velikih podjetij v Pomuiju žago-| varja današnjo kolektivno pogodbo, ker le-ta zagotavlja social- f | ni mir v podjetju. Socialni mir pa je predpogoj za sodelovanje š | 1 tujimi partnerji in za povečevanje izvoza,« pravi Kovač. »Pred | | dnevi mi je direktor enega od pomurskih podjetij povedal, da J 1 je tuji partner pred podpisom pogodbe terjal tudi zagotovilo, 1 t da v podjetju vlada socialni mir. Poslovneži iz tujine namreč 1 | natančno vedo, da bodo pravočasno dobili naročeno blago samo, | | če bo v podjetju vladal socialni mir. Zato je Gospodarska zbor- | | niča S lovenije z enčstransko Odpovedjo splošne kolektivne pogodbe f 1 za gospodarstvo, kije porušila socialni mir v Sloveniji, povzročila 1 veliko škodo slovenskemu gospodarstvu in še zlasti izvoznikom.« Sindikat poklicnih gasilcev V gosteh Makedonci V ponedeljek sta bila pri na obisku Vančo Muratovski, predsednik, in Slavica Ugrinovska, sekretarka Sindikata pravosodja ter državnih in družbenih organov Makedonije. V ta sindikat so vključeni tudi poklicni gasilci. Stike z njimi je navezal naš predsednik Bogdan Godnič med evropsko konferenco gasilskih sindikatov v Romuniji. V Ljubljani jih je na pogovor sprejel predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudaril je pomen obnove stikov s sindikati držav nekdanje Jugoslavije, gostje pa so ga seznanili z organizacijo in aktivnostmi svojega sindikata. Nato jih je v Ajdovščini sprejel domačin Godnič. Podrobneje so bili seznanjeni organizacijo, aktivnostmi in problemi sindikata poklicnih gasilcev, izmenjali pa so tudi nekaj izkušenj. V Ajdovščini so si gostje ogledali še tovarno pohištva Lipa, ki bo prav sedaj odprla prodajni salon v Skopju. Dogovorili so se, da se bodo videli že na promocijski otvoritvi salona. Sledil je ogled Vipavske kleti in degustacija njihovih kakovostnih vin. Gostje so od nas odšli z najlepšimi vtisi. Miloš Mikolič, sekretar M območnih organizacijah .. V drugih sindikatih iiiiillš »a »OSTALA NAM JE LE ŠE ZADNJA MOŽNOST Jg-—. ___________________________________________________________________________ eIi, ------------------------------------------------------------------------ iiiiini 50 v Smdikatu delavcev trgovine Slovenije prejeli »zlogla-ijofjg'dopis št. 1664/96, s katerim jih je Združenje za trgovino pri ile. obvestilo, da s 1. 1. 1997 odpoveduje kolektivno pogodbo lenosti, s 1.4.1997 pa še njeno tarifno prilogo, seje po njihovih ei .iorih kajpak razlegel val ogorčenja, ki so ga telefonski klici I.. onih sindikalnih zaupnikov iz vseh koncev in krajev Slove-✓ Jesamo še stopnjevali. t. [Natalu po prvem šoku pa so Oovedeli in se med razmiš-Lnjern> kaj storiti, oklenili sta-J sareka^ p0 katerem naj bi lepa >iemeda lepo mesto našla. Svo-■ Irit U.Partnerju, Združenju za ii2n?.pri gzs’ s° naPisaii žiNn,< Jg retar Sandi Bartol (navaja- |Sflserin’ k‘sta ga P°dPisala Pre-dn'ca Kristina Antolič in treslo): iMnfX?mdikatu delavcev trgo-^pMovenije smo se bili ved- nslaje 'Prav,jeni pogajati in usk-4dnoo"aneme!JU.partnCrSkih jsk.., v- Dosedanja pogajanja |jjL ‘enitev kolektivne pogodbe i*1 Wa Vn°st‘ trgovine so bila z naše fiS0 kooPerativna' sit 1 %(, £ein pogajalska izhodišča L- °blikovali tako na osnovi življenskih stroškov 4T tudi ekonomskega po-Panoge. Posledica take-|ttteri'L saje zmanjšana razlika 'T 'Tdiščno plačo dejavnosti s,I!mc in izhodiščno plačo po i2Sktivnipogodbizag°- Tudi pri dolžini letnega dopusta smo poskušali razumeti delodajalce, saj smo v spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine lemi dopust omejili na največ 35 delovnih dni. Take določbe nima nobena druga pogodba dej avno-sti, niti ne splošna kolektivna pogodba. V letošnjem letu smo se želeli s teh izhodišč pogajati. V zvezi s tem smo vam že v mesecu juniju pisno posredovali pobudo za pričetek pogajanj za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Celo več, pobudo smo še dodatno konkretizirali, tako v normativnem kakor v tarifnem delu. Odgovori Združenja delodajalcev Slovenije so vsebovali elemente zavlačevanja, odgovori Sekcije za trgovino pa so bili povsem odklonilni. V sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo prepričani, da predlagatelji odpovedi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine niste upoštevali dejstev, daje ekonomski položj trgovine boljši kot v gospodarstvu. Podatki za poslovno leto 1995 kažejo, daje 13 odstotkov zaposlenih v dejavnosti trgovine ustvarilo več kot petino vsega čistega dobička v gospodarstvu. Čista izguba, ki seje v tem obdobju v gospodarstvu povečala za skoraj 15 odstotkov, seje v trgovini zmanjšala skoraj za 4 odstotke. Nedvomno je tak ugodnejši rezultat od gospodarstva posledica spremenjenega in do delavcev neprijaznega delovnega režima, ki se kaže v višji delovni intenzivnosti in produktivnosti. Z nameravano ukinitvijo ali občutnim zmanjšanjem nekaterih prejemkov bodo glede na naravo dela nedvomno najbolj prizadeti delavci v dejavnosti trgovine. S spremenjeno podjetniško plačno politiko, kjer se pri določanju osnovne plače ne upoštevajo vsi elementi, pa se bo materialni in socialni položaj teh delavcev še dodatno poslabšal. Taka plačna politika in nameravana ukinitev drugih prejemkov v zvezi z delom bo pri delavcih povzročila nemotiviranost, nato pa odkrito nezadovoljstvo in ustvarjanje konfliktnega ozračja. To pa vsekakor ni v interesu ne sindika- ta in še manj delodajalcev. V sindikatu delavcev trgovine želimo, da bi se dejavnost trgovine, ki ima vsekakor perspektivo in zaposluje preko 62.000 delavcev, odvijala in razvijala z motiviranimi delavci in v socialnem miru. V zvezi s tem vam predlagamo, da prekličete odpoved kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije in sprejmete naše že nekajkrat ponujene predloge za pričetek pogajanj za spremembo in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. V pričakovanju vašega odgovora vas spoštljivo pozdravljamo.« Ker odgovora ni bilo, so se v SDT začeli intenzivno pripravljati na »zgodovinsko« nalogo, kot je v pismu sindikalnim zaupnikom zapisal sekretar Sandi Bartol, hkrati pajih pozval, naj se »zavejo svoje odgovornosti«, saj so pričakovanja članstva »ogromna«. KristinaAntolič in Sandi Bartol sta pisala tudi vsem direktorjem. Pojasnila sta jim, da so se za stavko odločili šele potem, ko so »po demokratični poti izkoristili vse možnosti«, da do nje ne bi prišlo... D. K. SrNKSK AT »JiJLAVČJfiV TttfGOVtNE «? '(#jf . & Stavkovni odbor SPOŠTOVANI KUPCI Žal vam moramo sporočiti, tla bo naša prodajalna v četrtek, 24, 10. 1996 od 12, do 14. ure ZARADI OPOZORILNE STAVKE ZAPRTA r Za to skrajno obliko sindikalnega boja smo se žai morali odločiti. ker nam delodajalci h kolektiv:«; pogodbe vzeti ali zelo « nekatere tened te tako nizkih prejernko, V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo se s predstavniki deSodajalcev dejavnosti trgovine Slovenije žeieK pogajati in usklajevati na osnovi sedanje kolektivne pogodbe, vendar so z njeno enostramko odpovedjo to zavrnili. Hkrati, ko vas vljudno prosimo za razumevanje, vata zagotavljamo, da vas bomo vedno z veseljem in prijazno t s1 ■ Hvala za razumevanje! Stavkovni odbor Ljubljana in okolica Krmilo prevzela Maja Kavec Prejšnji teden je tudi območna organizacija ZSSS za Ljubljano in okolico imela volilno konferenco. Namesto Mira Podbevška, ki jro devetih letih profesionalnega dela v sindikatih odhaja med upokojence, bo sekretarske naloge opravljalaMaja Kavec. Poklicno sindikalno pot je začela pred desetimi leti na nekdanjem občinskem svetu ZSS Ljubljana Vič. Zadnja leta je bila sekretarka območnih odborov sindikatov KNG in lesarstva. Na tajnih volitvah je dobila potrebno število glasov že na prvem glasovanju in tako premagala so-kandidata Valterja Zavca in Staneta Zupančiča. Kot nam je povedala po izvolitvi, bo še naprej opravljala sekretarsko delo za ista območna odbora. Sekretarsko delo območne organizacije pa si zamišlja le kot koordinacijo sposobne in prekaljene ekijie, ki ima tudi dobro pravno službo. Območna organizacija ZSSS za Ljubljano in okolico ima več kot 60.000 članov, 30,000 manj kot leta 1990. Zmanjšanje ni posledica izstojiov, saj je zaradi njih odšlo le 2400 članov, prišlo pa veliko več, ampak zaradi stečajev in odpuščanja presežnih delavcev. Kar 18.000 članom članstvo sedaj miruje, saj so na čakanju ali na zavodu za zaposlovanje. Konferenca je sprejela tudi nove akte območne organizacije, s katerimi je organiziranost uskladila s statutom ZSSS. Maji želimo veliko uspehov, Miru pa veliko prostega časa. F. K., foto: S. B. Neodvisni sindikati Slovenije Dovolj igračkanja! Predsedstvo Neodvisnih sindikatov Slovenije oslro nasprotuje manipulacijam v zvezi z odpovedjo SKP, drugih panožnih pogodb in igračkanju z delavskimi pravicami. Ne dovoljujemo, da se pravice delavcev zmanjšujejo, ker so že tako ali tako minimalne in praktično ni kaj zmanjševati. Nikakor ne razumemo odnosa GZS nasproti delavcem. Odreka jim še tiste osnovne pravice, ki sojini ostale, pase z njimi komaj preživljajo; o zmanjševanju pravic menedžerjev in o zmanjševanju njihovih plač pa ni govora. Delavci so edini sloj, ki dejansko nosi vse breme tranzicije: 130.000 brezposelnih, 50.000 predčasno upokojenih, minimalna plača nekaj deset tisoč tolarjev in druge življenjske tegobe kažejo, da Slovenija ni ravno naklonjena svojim državljanom. Na osnovi dejstev bomo Neodvisni sindikati Slovenije nadaljevali skupne proteste in akcije slovenskih sindikatov za delavske pravice, ki so se začele jeseni 1995 in se nadaljujejo z odpovedjo SKP. Rastko Plohl, predsednik 1111 El ss« 24. oktobra 1996 NATRZNEM PREPIHU Okrogla miza o sodelovanju delavcev v upravljanju pri nas in v Evropi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je ta teden skupaj z Evropsko konfederacijo sindikatov in nemško fundacijo Hans-Bockler Stif-tung priredila dvodnevno okroglo mizo »Delavska participacija v Evropi in Sloveniji«. Poleg sindikatov in domačih ter tujih strokovnjakov so se je udeležili tudi predstavniki parlamenta, vlade in delodajalskih organizacij. Prav slednjim bodo, upamo, ob okrogli mizi oblikovane ugotovitve še kako prav prišle. SOUPRAVLJANJE V NORMALNI DRUŽBI ONEMOGOČA KONFLIKTE, SPROŽA JIH LAHKO LE MED NERAZUMNIMI PARTNERJI Namen sklicaje pojasnil Dušan Semolič: »Res smo v slovenski ustavi sindikati uspeli uveljaviti normo, ki delavcem jamči pravico do soupravljanja. Tudi zakon je predvsem po naši zaslugi kolikor toliko naravnan po delavčevi meri. Praksa pa žal še vedno ubira svoja pota in velik del delodajalcev in menedžerjev noče in noče dojeti pomena in prednosti delavskega soupravljanja. Spopadamo se z miselnostjo, da je souprava ovira, da le strahovlada prinaša uspeh podjetij, da sta si souprava in sindikalizem v nasprotju. .. Doživljamo celo poskuse revizije obstoječe zakonodaje, seveda v smeri še manjših delavskih pravic... Zavedamo se, da sta ustava in zakon brez akcije le papir, da ne gre za samodejen proces, ampak da bomo morali krepko poprijeti. Pri tem nam bodo v pomoč tudi evropski standardi, znanje in izkušnje.« Peter Scherrer, predstavnik nemške fundacije Hans Bockler Stif-tung, seje strinjal, da kaže tudi na takšne načine-spodbujati, pospeševati in utrjevati pozitivne izkušnje s soupravljanjem delavcev. Brez stalnega izobraževanja bi namreč tudi nemški delodajalci in menedžerji težje dojeli, da priznanje dela kot proizvodnega dejavnika v proizvodnem procesu ni moteč dejavnik: »Tudi slovenski delodajalci in vlada morajo vedeti, da le sodelovanje in socialni mir vodi v stabilno družbo in s tem omogoča njen razvoj! Krepitev socialnega dialoga, normalni odnosi enakopravnih partnerjev, uveljavljanje nove kulture podjetij in družbe v celoti so dandanašnji pač prvi temelji uspeha!« Milan Utroša je nujnost uveljavitve evropskih zgodovinskih izkušenj in sodobnih standardov, vključno s soupravljanjem delavcev in pravšnjo vlogo sindikatov, poudaril tudi z vidika vključevanja Slovenije v Evropo. Še posebej je opozoril na pomen stalnega izobraževanja in usposabljanja, saj sindikati brez novih znanj tem zahtevni m procesom ne bodo kos. Nemške izkušnje s participacijo delavcev pri upravljanju je potem v uvodnem referatu strnil dr. Roland Kostler, vodja pravnega oddelka fundacije Hans Bockler Stif-tung: »Čeprav sežejo zametki delavskega soupravljanja, v nekaterih dejavnostih in obdobjih poimenovanega tudi 'samoupravljanje’, že v čas po 1. svetovni vojni, velja sistem, tak kot je danes, od leta 1976. Tudi v Nemčiji je soupravljanje po dvajsetih letih delovanja še vedno pomembna in stalna tema tako za sindikate kot njihove partnerje. Delavsko soupravljanje temelji pri nas na sistemu kolektivnih pogodb in soupravljanja v podjetjih. Seveda sindikati svojo politiko uveljavljajo še v svetih delavcev. Tudi po tej poti namreč skušajo za delavce doseči več in večje pravice od tiste ravni, ki jo sicer že jamči kolektivna pogodba. Prav s sindikalnim delovanjem v svetih delavcev pogosto odpravijo probleme, kijih niso zmogli v panožnih kolektivnih pogajanjih. V Nemčiji je res večina tega področja temeljito urejena v zakonih. Življenje pa vedno prinaša odprta vprašanja in prav vloga sindikata v teh procesih je eno med njimi .Tu vidim slovensko prednost, saj vse ureja en zakon. Pri nas pa je zakonodaja razdrobljena, zato težje pregledna in že položaj nadzornih svetov urejajo trije različni zakoni. Tako v interesu sindikatov kot vlade je, da se ta zakonodaja ure- di na novo, da se strne, posodobi in izboljša. Pri tem smo si pridobili izkušnjo, na katero bi rad opozoril tudi slovenske kolege: Bodite pozorni, da bi različna organiziranost posameznih podjetij ne vplivala na moč zakona, ki velja zanje. Ne sme biti različnih meril in teže, pa naj .gre za delniško družbo, zasebno podjetje, državno, za družbene dejavnosti... Ne glede na organizacijsko obliko ne poslovanje podjetij in korist za vse, ki izvira iz tega. Sindikalna strategija do soupravljanja mora torej biti vsestransko podpiranje širjenja in delovanja sistema soupravljanja (kar sindikati že počno). Predvsem pa je treba spremeniti miselnost ljudi in njihov odnos do soupravljanja. Dr. Bogdan Kavčič z ITEO je predstavil analizo uresničevanja zakona o soupravljanju. Naročilo jo je ministrstvo za delo, sofinancira- omogoča, so delavske svete že izvolili, desetina vprašanih direktorjev ima pozitiven odnos do soupravljanja, manj kot desetina negativnega, preostali pa pasivnega. Kar 67 odstotkov vprašanih direktorjev je dejalo, da so z delom sveta delavcev zadovoljni. Tretjina predsednikov delavskih svetovje menila, da se zakon o soupravljanju dobro uresničuje, 29 odstotkov, da zadovoljivo, in le 3 odstotki, da se zakon uresničuje zelo dobro. Milan Utroša, član predsedstva ZSSS, je opisal dosedanja prizadevanja sindikata za sprejem zakona bi smelo prihajati do razlik pri pravicah s tega področja!« Roland Kostler je večkrat ponovil izjemen pomen delovanja sindikatov v sistemu soupravljanja, življenjsko in logično povezanost ter soodvisnost obeh področij uveljavljanja delavskih interesov. Ne le po logiki, v Nemčiji je svet delavcev tudi po zakonu varuh kolektivnih pogodb in sploh je vloga sindikatov v organih soupravljanja tako vsebinsko kot pravno utemeljena. »Kakršno koli razdvajanje sindikatov in soupravljanja je v Nemčiji že davno davno povsem preživela tema!«je poudaril uvodničar in slovenske kolege temeljiteje seznanil z organiziranostjo področja soupravljanja. Ena od njegovih temeljnih značilnosti je, da deluje po sistemu enakopravnega partnerstva in konstruktivnega dialoga, ki konflikte praktično onemogoča, ne pa da bi jih celo ustvarjal oziroma sprožal. Mato Gostiša iz Studia parti-cipatis je v nadaljevanju posveta opozoril na razlike med slovenskim in nemškim sistemom soupravljanja in na posledično neprenosljivost nemškega sistema, ki je bil vzor našemu, na naša tla. Temeljna razlika je v vlogi in položaju sindikata. V Nemčiji se je sindikat, taktično, kot pravijo nemški sindikalisti, umaknil iz podjetij. Pri nas so še sindikalne organizacije v podjetjih, včasih tudi s statusom pravne osebe. Zato se funkcije in pristojnosti sveta delavcev pri nas in v Nemčiji razlikujejo. V Nemčiji funkcijo sindikata v podjetjih opravlja svet delavcev, in sindikati skušajo posegati v soupravljanje prek svetov delavcev. V naših podjetjih delujeta oba, vsak sicer s svojimi nalogami in pristojnostmi, toda sindikat je prisoten tudi v svetu delavcev. Svet delavcev je v očeh mnogih menedžerjev samo še en sindikat, tokrat z zakonskimi pooblastili, zato pri njih zbuja odpor. To pa ni dobro za razvoj soupravljanja, ki potrebuje konstruktiven odnos vseh sodelujočih, je menil Mato Gostiša. Kajti poglavitni cilj soupravljanja je boljše li pa še svobodni sindikati, gospodarska zbornica in združenje delodajalcev. Dr. Kavčič je predstavil razmere, okoliščine in ozadje nastajanja zakona o sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarskih družb. Na tej osnovi je treba določiti pričakovanja in ovrednotiti rezultate ankete, je dejal dr. Kavčič. Zatem je predstavil izsledke raziskave in komentiral še odprta ključna vprašanja in tista, o katerih so delodajalci in delojemalci različnega mnenja. O anketi bomo še pisali, zato tokrat samo na kratko o izsledkih: v približno tretjini podjetij, ki jim zakon o soupravljanju in njegovo izobraževalno akcijo za člane soupra-vljalskih organov iz vrst sindikatov. Poudaril je, daje za svobodne sindikate najpomembnejša vsebina dela članov souprave, ker sindikati hočejo sprejemati odločitve, ki so ugodne za uspešnost podjetja in varnost delovnih mest. Sveti delavcev naj bodo soustvarjalci poslovne uspešnosti podjetij. Za to je potrebno znanje, in svobodni sindikati so razvili svoj lastni izobraževalni sistem. V njem so doslej za delo v soupravnem sistemu izobrazili nad 800 svojih članov. Willy Buschak: V multinacionalkah morajo ustanavljati evropske svete delavcev, ki še povečajo učinek soupravljanja in so koristni tudi za kapital. Utroša je ovrgel nekatera najbolj stereotipna mnenja o sistemu soupravljanja, ki izvirajo iz pretiranega poudarjanja veljave kapitala. Soupravljanje na primer ne zmanjšuje pritoka tujega kapitala, kar je dokazano v več primerih.Mendžerji bi se lahko šli posvetovat h kolegom v tujino, kot smo se šli sindikalisti k svojim, kaj je soupravljanje in kako lastniki kapitala in menedžerji, denimo v Nemčiji, gledajo nanj, je poudaril Utroša. Arthur Horvvedl iz miinchen-ske centrale IG Metali je menil, da v Sloveniji delajo dobro, ker ne posnemajo slepo nemškega sistema soupravljanja. Tudi v Nemčiji delamo napake, je dodal in poudaril pomen srečevanja sindikatov iz različnih držav. Sindikati so še vedno le nacionalni, kapital pa je že zdavnaj postal mednaroden. Roland Kostler je navrgel, da v Nemčiji tujega kapitala ne ovirajo soupravljanje in iz njega izvirajoče pravice zaposlenih in da celo ameriški investitorji čez čas ugotovijo, da s soupravljanjem lahko dobro shajajo. Večja ovira za naložbe so davki. Zadnji dan okrogle mize je dal dva zanimiva referata. Willy Bu- Strah razjeda tudi duše šefov (4.) GLAVNI VZROK NEKONKURENČNOSTI JE TEHNOLOŠKO ZAOSTAJANJE Slovenija je za razvitim svetom v dokaj velikem tehnološkem zaostanku. V tem grmu tiči zajec naše slabe konkurenčne sposobnosti, ne pa v prevelikih izdatkih za zaposlene. V vseh pogledih se moramo zgledovati po boljših od nas in jih posnemati. Menda ne bodo naš vzor tisti z nizkimi plačami. Toda če se hočemo zgledovati po boljših od nas, moramo čimprej nadomestiti na začetku omenjeni tehnološki primanjkljaj.To bo pa možno samo s pridobivanjem in uporabo novih znanj. To je vprašanje ki morajo skupaj rešiti država in delodajalci, pri čemer bi jim moral pomagati tudi sindikat. Saj gre za obstoj in razvoj podjetij in s tem delovnih mest, ali ne? Piše: Rudi Kropivnik Misliti globalno, delovati lokalno Drugi veliki izziv, kije pred nami, je internacionalizacija slovenskega gospodarstva. Ta proces seje že na veliko začel z odpiranjem Slovenije v svet in odpiranjem sveta Sloveniji. Pri tem mislim na vse tiste sporazume o prosti trgovini, kijih je Slovenija že sklenila ali jih še bo z različnimi državami. To za naša podjetja ne pomeni samo hujše konkurence na domačem trgu, ampak tudi lažjo prodajo našega blaga na tujih trgih, kar je za Slovenijo, ki ima majhno gospodarstvo, izrednega pomena. Blaginjo si lahko povečamo predvsem s povečano prodajo na tuje, pa tudi z ustanavljanjem lastnih podjetij v tujini ali soudeležbo v tujih podjetjih. Vendar neustavljivi proces internacionalizacije gospodarstva terja od menedžmenta drugačno ravnanje, drugačno poslovno filozofijo, po načelu: misli globalno, deluj lokalno. Menedžer misli globalno, kadar ne dela več razlike med prodajo doma in prodajo v tujini, kadar razmišlja v dolgoročnih kategorijah, ker se aktivnosti v tujini planirajo praviloma dolgoročno. Praksa je pokazala, da mora upoštevati lokalno deželno in podjetniško kulturo, če želi doseči optimalne rezultate svojih poslovnih aktivnosti v tej deželi. Takšna nova usmeritev terja, seveda zlasti od menedžerjev nova znanja. Tako bodo npr. v bodoče za zasedanje menedžerskih položajev zelo pomembne mednarodne izkušnje in znanje tujih jezikov. Za uspešno uveljavljanje v kateri koli poklicni karieri so poleg dobrega strokovnega znanja potrebna še nekatera druga znanja in sposobnosti. Pri nas se verjetno tudi temu zaenkrat, vsaj pri nekaterih znanjih, posveča premajhna pozornost. Znanja, o katerih je tu govor, pomagajo, tudi če se posameznik odloči za poslovno preusmeritev. Na prvem mestu je sposobnost komuniciranja.Tisti ki ima to sposobnost, zna dobro formulirati (pisno in ustno) svoja stališča, drugim postavljati prava vprašanja, razumeti in ocenjevati drugačna stališča, zna razpravljati o njih in je seveda sposoben tudi dobro sodelovati v različnih skupinah. Na drugem mestu je sposobnost delaš številčnimi podatki: razumevanje obsega in smisla številčnih podatkov, sposobnost v množici podatkov poiskati tiste, ki so pomembni, ugotoviti težnje v priho- dnjih gibanjih določenih kategorij ali pojavov itd. Danes je obvladovanje informacijske tehnologije tako pomembno, kot je bila včasih pismenost. Poleg dela z računalnikom je potrebno poznati tudi sisteme prenosa podatkov, razvrščanje podatkov ter njihovo hranjenje in sposobnost uporabe Interneta. V skupino navedenih temeljnih znanj spada tudi sposobnost reševanja problemov. Kdor ima to sposobnost, lahko problem odkrije, ga opredeli, razčleni, najde možne rešitve, o tem zna razpravljati z zainteresiranimi (prizadetimi), zna uveljavljati naj ugodnejšo rešitev in meriti pričakovane izzide uveljavljane rešitve. Končno je pomembna tudi sposobnost prepoznavanja značajev ljudi, njihovih pozitivnih in negativnih lastnosti, ter sposobnost komuniciranja s temi različnimi značaji. Na koncu bi lahko dejali, da stalne spremembe v gospodarstvu in družbi zahtevajo nova znanja.Tisti ki bodo to vzeli resno, jih bo v življenju čakalo manj neprijetnih presenečenj, ker se bodo lažje prilagajali vedno novim spremembam. Vsak mora sam imeti veselje do izobraževanja, nobena diploma nam ne zagotavlja znanja za celo življenje. Menedžment v podjetjih in država bi pa morala to spodbujati in podpirati, saj je naša gospodarska uspešnost odvisna od našega znanja. Sicer se pa svet tako hitro spreminja, da bodo bolj redki srečneži, ki v svojem aktivnem življenju ne bodo spreminjali poklicne usmeritve. schak, politični sekretar konfederacije evropskih sindikatov (ETUC) je pripovedoval o ustanavljanju tako imenovanih evropskih svetov delavcev, ki so nadgradnja svetov delavcev. Dr. Zvone Vodovnik z Instituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani pa je govoril o pravnih normativih, ki urejajo področje soupravljanja pri nas, o njihovem bodočem razvoju in o razmerjih do tovrstne evropske zakonodaje, saj bomo prej ali slej trčili obnjo. Evropski sveti delavcev so za nas novost, čeprav so se z njimi že srečali v podjetjih, ki so v tuji lasti. Ker pa so nastali na podlagi direktive Evropske unije, ki dobi, potem ko jo v posameznih državah članicah sprejmejo, status zakona, je zanimiva tudi za nas, ki čakamo na članstvo v uniji. Ustanavljati jih morajo delniške družbe, ki imajo vsaj 1000 zaposlenih in obrate (v vsakem vsaj 150 zaposlenih) vsaj v dveh drugih državah. V Evropi je kakih 1200 multinacionalk, ki so zavezane k temu, četrtina pa je doslej evropske svete delavcev ustanovila. Kaj je namen teh svetov? Predvsem pretok informacij skozi celotno multinacionalko do zaposlenih in nazaj do vodstva. S tem se kajpak zagotavlja boljši vpliv svetov delavcev v posameznih podjetjih multinacionalke, tudi tistih, ki so daleč od centrale, na poslovne odločitve. Evropski sveti delavcev imajo samo posvetovalno pravico in pravico biti obveščeni, ne morejo pa tudi soodločati. Vendar morajo delodajalci poslušati nji-hovo mnenje že med pripravo kakega ukrepa. Tako zaposleni prek tega organa lahko sporočijo delodajalcem kako svojo zamisel o rešitvi nastalega problema, ki je lahko primernejša kakor delodajalska. Delodajalci pogosto mnenje zaposlenih upoštevajo. Vsekakor pa si bo treba prizadevati za širitev pristojnosti evropskih svetov delavcev. Ti sveti so tudi veik izziv za sindikate, je zaključil Willy Buschak. Po vsakem referatu je bilo precej vprašanj, pogosto tudi polemičnih, o čemer bomo podrobneje poročali v naslednjih številkah našega časnika. C. B„ B. R. 24. oktobra 1996 ŽIVLJENJSKA RAZPOTJA Številnim gospodarskim težavam, ki pestijo slovenske železarne, se v zadnjem času pridružuje Vse bolj pereča invalidska Problematika. Razmere so Se tako zaostrile, daje bilo letos junija v tej panogi trikrat več brezposelnih invalidov, kot to velja za slovensko povprečje. O tem snio se pogovarjali z Albino Tušar, vodjo projekta za invalidsko problematiko v Slovenskih železarnah, in Gorazdom Tratnikom, Ganom uprave. Medtem ko število zaposlenih v Slovenskih železarnah že peto leto Zapored strmo pada, se število in-^aHdov ne zmanjšuje. Tako je bilo leta 1992 med 12.255 zapošleni-nn 1143 ali dobrih 9 odstotkov invalidov, leta 1994 pa med 9315 ?aposlenimi 1099 ali 11,8 odstotka 'nvalidov. Po zadnjih podatkih iz letošnjega junija je bilo v železarstvu le še 8266 zaposlenih, od tega Je bilo 1100 ali 13,4 odstotka invalidov. Produktivno zaposlenih je Silo v zadnjih treh letih povprečno e 7,4 odstotka invalidov, preostali Pa... ^sak drugi invalid brez dela Napovedujejo, da se bo do konca leta to razmerje še poslabšalo, saj Po zakonu podjetja ne smejo odpuščati invalidov, razen v primeru stečaja. Ob koncu leta bo tako v Slovenskih železarnah skoraj 15 °dstotkov invalidov med vsemi zaposlenimi in vsak drugi med njimi o° brez zaposlitve. Že sedaj jih je urez dela 500 ali 45 odstotkov vseh. Zvečine so na čakanju in se nadejajo boljših časov. Za invalide mora namreč po sedanji zakonodaji v največji meri skrbeti podjetje samo. Med vsemi zaposlenimi v železarstvu je bilo junija 7,3, v Sloveniji kot celoti pa 5,3 odstotka invalidov. To je veliko več kot, naj Njih po predlaganem kvotnem sistemu (ta je 5,5 odstotka) zaposlovala slovenska podjetja. In kako zdaj rešujejo invalidsko Problematiko v koncernu železarn na Ravnah, Jesenicah in v Štorah? »Zelo pomembneje, da imamo na vseh treh lokacijah tako imeno-vana namenska podjetja, kamor Usmerjamo trajno presežne delavce ze od leta 1990 naprej,« je rekla Albina Tušar. Ko v podjetju ugotovijo trajno Presežne delavce, jih za šest mescev, ko čakajo odpovedni rok, Pošljejo v namensko podjetje, kjer So na čakanju tudi tisti invalidi, ki s° trajno presežni, a jim zaradi Zakonske zaščite ne more prenehati delovno razmerje. Med 1100 invalidi J® Približno 500 takšnih, ki »delajo« v namenskih podjetjih. Za brezpo-selne invalide ima koncern v postopku tri invalidska podjetja, za ŽELEZARNE TOVARNE INVAUD0V Albina Kušar: »Približno 500 invalidov dela v namenskih podjetjih...« 37 odstotkov vseh stroškov. Preostalih 300 milijonov stroškov pa lahko pomembno vpliva na poslovne rezultate v koncernu. In to je tudi jedro problema, ki bi ga v koncernu težko sami rešili in kličejo na pomoč državo s sistemskimi rešitvami. Najtrši oreh so ravno invalidi brez zaposlitve. Vsak drugi med njimi je namreč nekvalificiran, star od 40 do 50 let, z 20 do 30 leti delovne dobe. Le dobra tretjina med njimi je še primerna zadelo. Po oceni projek- Gorazd Tratnik: »Med vsemi invalidi je le 8 odstotkov takih, ki so postali invalidi na delovnem mestu...« tne skupine za več kot polovico invalidov ni druge rešitve kot čakanje na pogoje za predčasno upokojitev, ki jih bodo lahko izpolnili šele čez 8 do 18 let. Kaj pa do takrat? Država preveč pasivna Po oceni Albine Tušar bi morali imeti invalidi kakšne prednosti pri upokojevanju, čeje ugotovljeno, da ni več nobene možnosti za zaposlitev. Zdaj mora zanje skrbeti Od 163.000 invalidov, kolikor jih je po oceni v Sloveniji, jih je na trgu dela 21 odstotkov, zaposlenih pa je Ic 17 odstotkov. Preostalim so zagotovili rente. Mnogi med njimi bi lahko še delali, če bi vpeljali prožnejše možnosti zaposlovanja tudi za invalide. Zaradi togosti sistema izgubljamo pomemben del kadrovskega potenciala. Vlada in parlament v novi sestavi bosta morala čim prej sprejeti ukrepe, ki bodo izravnavali zaposlitvene možnosti tudi za invalide. Drugače lahko pričakujemo socialno in politično zaostrovanje tudi na področju zaposlovanja invalidov. podjetje, in to toliko časa, dokler se ne upokojijo. Skrb za iskanje ustreznega dela je prepuščena le namenskemu podjetju, kar je ob tako velikem številu invalidov za podjetje skorajda brezizhodno. Država je na tem področju preveč pasivna in bi morala v prihodnje izdatneje sofinancirati primerna delovna mesta za invalide in hkrati prispevati ustrezen delež pri odprtju novega delovnega mesta zanje. Nadzorni svet Slovenskih železarn je na zadnji seji, ko je obravnaval invalidsko problematiko, sklenil tole: prvič, ministrstvo za delo naj pospeši vse postopke, ki so potrebni, da invalidska podjetja v Slovenskih železarnah dobijo soglasje vlade za ustrezen položaj; drugič, ministrstvo za delo naj v okviru nacionalnega programa, ki bi razreševal invalidsko problematiko, poišče ustrezne sistemske rešitve za invalide, ki kot trajni presežki nimajo ustrezne zaposlitve v podjetjih. Nekateri invalidi so v železarstvu že štiri leta brez dela. Zanimivi so tudi podatki, ki govorijo o vzrokih nastanka invalidnosti. Kot je rekel GorazdTrat-nik, je med vsemi invalidi v Slovenskih železarnah le 8 odstotkov takih, ki so postali invalidi zaradi poškodbe na delu, 1,8 odstotka invalidov ima poklicne bolezni, vsi drugi pa so postali invalidi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Do takšnih ugotovitev so prišli na podlagi dela invalidskih komisij. Ali so takšne ugotovitve tudi najbolj merodajne, je pa drugo vprašanje. Prej bi lahko sklepali, daje zanemarjanje delovnih razmer, ki se zdaj kaže v velikem številu invalidov, kot bumerang udarilo nazaj tudi v železarstvo. Marija Frančeškin katera pa še nima na voljo vseh potrebnih soglasij, ki jih daje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. »Čeprav so dosedanji postopki za dodeljevanje statusa invalidskih podjetij začasno ustavljeni, je treba storiti vse, da začno ta podjetja čimprej normalno obratovati,« meni AlbinaTušar. Za 300 invalidov nobenih možnosti Kot je povedal Gorazd Tratnik, bodo v okviru koncerna sami poskrbeli za 40 odstotkov invalidov, za preostalih 60 odstotkov pa menijo, da bi morala priskočiti na pomoč država s sistemskimi ukrepi. Gre za kakšnih 300 invalidov, za katere ne vidijo možnosti rešitve znotraj koncerna. Sofinanciranje invalidov na trajno ukinjenih delovnih mestihje namreč začasna, ne pa sistemska rešitev, ki je v pristojnosti ministrstva za delo. Začasnost takšnega sofinanciranja pomeni, da lahko preneha takoj, najkasneje pa s postopki privatizacije državne lastnine v slovenskih železarnah. Od 480 milijonov tolarjev letnih stroškov za nadomestilo plače invalidov brez zaposlitve prispevajo podjetja 180 milijonov tolarjev ali Zavod za varstvo pri deluje te dni na Brdu pri Kranju organiziral enodnevni posvet, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki s tega področja, predvsem pa vodje služb varstva pri delu iz posameznih podjetij. Na njem so bili seznanjeni s pripravo novega zakona o varnosti in zdravja pri delu, temeljnimi izhodišči za pripravo reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, novostmi na področju zakonodaje o varstvu pred požarom ter z drugimi aktualnimi vprašanji varstva pri delu. V uvodnem referatu je Vojislav Adamič, vodja pravne službe zavoda za varstvo pri delu, poudaril, da koncept bodočega zakona o varnosti in zdra-vju pri delu prenaša odgovornost za zdrave delovne razmere na vodstvo posameznega podjetja, ki je dolžno varstvo pri delu organizirati tako, kot zahtevajo predpisi. S tem v zvezi mora vsako podjetje pooblastiti odgovornega delavca za strokovne naloge varstva pri delu. Vsako podjetje bo moralo imeti po novem tudi pooblaščenega zdravnika medicine dela. Varstvo pri delu, ki smo ga doslej dokaj zanemarjali, mora postati sestavni del organizacije dela. Kazni za kršilce bodo visoke. Delodajalec mora poskrbeti za to, da so delovne razmere varne, da se opravljajo zdravstveni pregledi dela- vcev. Vsi tisti, ki se bodo poklicno ukvarjali z varstvom pri delu, bodo morali biti bolj strokovno podkovani kot doslej. Varnostni ukrepi morajo biti napisani v pravilniku o varstvu pri delu, ki se ga morajo držati tako delodajalci kot delavci. Delavci morajo varstvene predpise spoštovati, z vsemi varstvenimi ukrepi pa morajo biti predhodno dobro seznanjeni. Večji nadzor bo po novem tudi nad uvozom tujih tehnologij, saj nam je tujina dozdaj pogosto podtikala ekološko škodljive in zastarele tehnologije, kijih šamane uporablja več. Gre za zdravje in okolje škodljive učinke, ki se pokažejo šele čez leta. Vojislav Adamič je spregovoril tudi o izvajanju zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki bo začel veljati že čez slab mesec. Zakon prepoveduje kajenje v delovnih prostorih, oziroma ga dovoljuje le na določenih mestih. Vsak zaposleni ima pravico od delodajalca zahtevati, da mu omogoči delo v ne-zakajenih prostorih. Po zakonu bodo morali imeti tudi vsi javni prostori poseben del za kajenje. M. F. Uvodni referat na posvetu o varstvu pri delu je imel Vojislav Adamič POKOJNINE PO SVETU Pogost način financiranja pokojnin je tudi tako imenovani na-°*beni. V svetu se je naložbeni sistem uveljavil predvsem v sistemih dodatnih zavarovanj oziroma v drugem stebru sistemov pokoj-htnskega in invalidskega zavarovanja. bistvo naložbenega sistema financiranja pokojninskega in inva-Gskega zavarovanja je v tem, da ^ mesečni prispevki (premije) ajagajo na zavarovančev osebni annn in se obrestujejo po dogo-v'°j'jeni obrestni meri ali glede na °biček, ki ga upravljalec sklada a°seže z naložbami. Ko nastopi zavarovalni primer, ® mesečna renta oziroma pokojna izračuna glede na višino do ^rat zbrane zavarovalne vsote •kupaj z obrestmi ali udeležbo na običku in ob upoštevanju staro-nh °Z'rorna Pričakovanega števila brokoy, kijih bo zavarovanec prejel P0 ajarističnih predvidevanjih. Možne so številne različice tega Tlošnega koncepta, ki so podob-e različnim zavarovalnim oblikam, odenim po različnih zavarovalno paničnih načelih. Naložbeni sistem ^aanciranja seje razvil predvsem dodatnih sistemih zavarovanja 'roma v drugem stebru‘sistemov pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poznamo tako imenovana podjetniška zavarovanja, v katerih podjetje za svoje delavce izbere način dodatnega zavarovanja, določi višino prispevkov, ki jih plačuje za delavce in obseg ter pogoje za pridobitev pravic. Poleg tega pa se jahko dodatna zavarovanja izvajajo tudi v obliki osebnih zavarovanj kot sistem osebnih pokojninskih računov, ki se vodijo v posebnih pokojninskih skladih, ali v v obliki življenjskih zavarovanj. Obe obliki se pojavljata v številnih različicah. V večjem ali manjšem obsegu se uporablja naložbeni sistem v vseh razvitih državah s tržnim gospodarstvom. Za države, kjer se večji del sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja financira po naložbenem načelu, zlasti za Švico, Veliko Britanijo, ZDA in nekatere latinskoameriške države je značilno, da nimajo težav pri financiranju tega dela zavarovanja. Nasprotno, sredstva na pokojninskih računih, ki v teh državah skoraj dosegajo celotni letni domači proizvod, predstavljajo izredno močan spodbujevalec investicij in gospodarske rasti nasploh. Obseg zavarovanja Glede na obseg zavarovanja ločimo sisteme, ki zagotavljajjo ljudem podoben materialni položaj kot so ga imeli v času, ko so bili še zaposleni in sisteme, v katerih je ljudem zagotovljena samo minimalna socialna varnost. Predvsem za kontinentalne sisteme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so v nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in tudi pri nas, je značilno relativno visoko razmerje med povprečno starostno pokojnino iz obveznega zavarovanja v prvem stebru zavarovanja in povprečno plačo. Glede na visoko raven pokojnin je v teh državah visoka tudi stopnja obremenitev s prispevki za financiranje pokojninskega zavarovanja, kar posredno omejuje možnosti za dodatne oblike zavarovanja oziroma takšne oblike zavarovanja niso zanimive za zavarovance. V državah, kjer je uveljavljen sistem enotnih nacionalnih pokojnin oziroma kjer je raven pokojnin in obremenitev s prispevki iz obveznega zavarovanja v prvem stebru zavarovanja relativno nizka, so se razvila dodatna zavarovanja v drugem stebru zavarovanja tako, da pokojnine iz obeh stebrov skupaj znašajo približno od polovice do dveh tretjin povprečne plače, to je toliko kot odpade za nek standard skupnih prejemkov starosti. Na takšen način so sestavljeni skupni pokojninski prejemki upravičencev v Švici, Švedski,Veliki Britaniji, Nizozemski in drugih državah, kjer uporabljajo sistem nacionalnih pokojnin. Glede na to dejstvo so v tranzicijskih državah srednje in vzhodne Evrope, vključno z drugimi državami na ozemlju nekdanje SFRJ, kjer so se po letu 1989 bistveno znižale realne plače, razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo pa je padlo pod polovico poprečja plač, nastale realne možnosti za uvedbo drugega, po naložbenem načinu financiranega stebra zavarovanja, za katerega bi se zavarovanci prostovoljno odločali. Način odmere pokojnin Glede na način določanja pokojnin oziroma drugih dajatev ločimo sisteme, v katerih so pravice vnaprej določene in se tem pravicam prilagajajo prispevki za financiranje zavarovanja in sisteme, v katerih so pravice neposredno odvisne od vnaprej vplačanih in obrestovanih oziroma z dohodki od naložb oplemenitenih prispevkov. Pravice so vnaprej določene praviloma v sistemih, ki se financirajo po dokla-dnem sistemu, torej v nemškem, avstrijskem, francoskem in tudi v slovenskem sistemu. V sistemih, ki se financirajo po naložbenem načinu, so pokojnine neposredno odvisne od vsote vplačanih prispevkov skupaj z obrestmi oziroma z dohodki iz naložb, ki so ob upokojitvi zbrani na zavarovančevem osebnem pokojninskem računu. Zanimivo rešitev so sprejeli v Italiji po zadnji pokojninski reformi, v kateri so odločili, da se ob nespremenjenem dokladnem načinu financiranja pokojnine določajo glede na vsoto vplačanih in ustrezno revaloriziranih prispevkov in glede na starost ob upokojitvi. S tem je bilo prekinjeno prejšnje pravilo, da so pokojnine v sistemih, ki se financirajo po dokladnem način vedno vnaprej določene, v sistemih, ki se financirajo po naložbenem načinu, pa so pokojnine beposredno odvisne od vplačanih prispevkov. S pokojninskim in invalidskim zavarovanjem skušajo države doseči, da se amortizirajo posledice zavarovalnih rizikov (zavarovalna funk- cija), da posamezniki v svoji aktivni dobi varčujejo (varčevalna funkcija), da se zagotovi jamstvo za privarčevane prihranke (jamstvena funkcija) ter da se razpoložljivi dohodek prerazporedi od bolj produktivnih k manj produktivnim članom družbe (redistribucijska funkcija). Iz pregleda sistemov pokojninskega in invalidskega zavarovanja je očitno, daje pri konkretni izvedbi navedenih smotrov vsaka država razvila lasten sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zato ni možno postaviti nekega vzorčnega modela, ki bi ga lahko v celoti prevzele države, ki šele postavljajo ali reformirajo svoje sisteme socialne varnosti. Iz pregleda tujih sistemov pa je možno ugotoviti prevladujoče standarde in merila pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so minimalna starost za upokojitev, določitev kroga obvezno zavarovanih oseb, določitev invalidnosti in drugih zavarovanih primerov, razmerje med pokojninami in plačami, način financiranja in organizacije zavarovanja. Navedeni standardi veljajo kot splošna civilizacijaska pridobitev, saj se vedno bolj krepi mnenje, da države ne smejo pridobivati prednosti na svetovnem trgu na račun izrazito nizke ravni socialne varnosti svojega prebivaLstva. Marko Štravs 8 24. oktobra 1996 NAGRADNA KRIŽANKA Delavsko enotnost št. 49/50 SRBSKI SKIADATEU (Stevon) PROUČEVALEC I JAŠKE FRANCOSKI PISATELJ GRŠKEGA RODU (Jeon) PH*; «1**4- Avtor. Borvt SMRADUIVEC Levec .r' ..yt. VEČERNA Zenska obleka PREDUJEM, NADAV mms ANTIČNO MESTO VGRClJI ŠESTI SKLON PASIVNI PEDERAST AFRIŠKO NASLADILO MESTO V NEMČIJI PREGOVOR GRŠKI JUNAK PRED TROJO GLAVNO MESTO GANE POIZVEDBA JAVNEGA MNENJA INDIJSKI DROBIŽ PEVKA LENOK NIKOLA TESLA GRM Z LEŠNIKI FRANCOSKI KOMIK (Joques) SLOVENSKI PISATELJ Uonez) ARGON SLOVENSKI RADIJSKI SPIKER (Sobodon) SMUČARKA DOVŽAN VELIKA POSODA ZA TEKOČINE SKOTITEV STOPNJA TISKARSKIH CRK SILEN IZ GRŠKE MITOLOGIJE STAROGRŠKI SREBRNIK KOKOŠNJAK MESTO V ITALIJI JEZERO V TIBETU DUBROVNIK PLES KORČULE INDUSTRIJSKA RASTLINA MESTO V TURČIJI SLOV. OPERNA PEVKA (Cvetka) GOMILA NEMŠKI PISATEU OVHhelm) REŽISER PEČKI NPAH ESKIMSKA KOCA IZ SNEGA SEKSUS ENICA STREHA IGRALEC PACINO NEMŠKO IME ZAADlZO ARHITEKT SAARINEN OCET POKLON NEIMENOVANA OSEBA REKA NA PELEPONEZU STARI OCE DNEVNI METULJ POMIJE HARRY TRUMAN ALUMINIJ AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA Češka FILMSKA IGRALKA AMERIŠKI DRAMATIK (Moss) Črtalo, RAVNILO ŠPANSKI PISATEU (Angel) POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. Nagradna križanka št. 49/50 _ Rešitve nam pošljite do 11. novembra 1996 na naslov-Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljan2 p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagfa' dna križanka št.49-50 Nagrade za rešeno križanko so: (1) - ura Etic Quartz, (2) - 5.000 SIT, ■ (3) -3.000 SIT, ' (4) - 2.000 SIT, (5) - knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 47 POSTOJNČANI, ASTON MARTIN, RTINA, STONE, TRPINKA, MIS, JOŽE, ODD, AS, KANE, ROM, ARNI, PRAPOR, KLAPA, SEKT, LOKARDA, IKONA, GEA, AMARO, ROČAJ, STARR, NA, ŠPALIR, KARL, IRA, ERBEN LIMA, PŠ, NIKICA CUKROV, KERČ, COTA, HIMEDŽI, TATI Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 47 1. Janja Pajnič, Kolodvorska c. 13, 1330 Kočevje 2. Helena Juvan, Hafnerjevo naselje 99, 4220 Škofja Loka 3. Milena Petek, Bevkova 4, 2105 Maribor 4. Petra Draganič, Smetnova 29, 2000 Maribor 5. Bernarda Koroša Pantarič, Prosenjakovci 97b, 9702 Prosenjakovci Nagrade bomo poslali po pošti r---------------------------------------- l I ■ Ta teden je praktično nagrado uro Etic Quar- J tz v naš nagradni sklad prispevalo podjetje ZODIAC d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2. I Program: CASUCCI, ZIPPO, MEGALVTE, | I URE: CITIZEM, CASIO... V._____________________________________J NAGRADNI SKLAD Križanko pripravil SALOMONOV UGANKAR oh TURISTIČNA AGENCIJA Borzasindikalneaa turizma STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS-BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU, KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom. MORAVSKETOPLICE -zasebna hiša, 2 3 - in 4-posteljne sobe, POKLJUKA-2-ali štiriposteljni apartmaji ali brunarica za 8 oseb , RATEČE-PLANICA- počitniški dom. NOVIGRAD-trisobno stanovanje, BOHINJSKA ČESNICA-privatna hiša, BANOVCI-termajna riviera - hišice za 4 osebe, ROGLA - apartmaji za 4 osebe, ČATEŽ -hišice za 4 osebe. B. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Potrebujemo ponudbo počitniških hišic v času božičnih in novoletnih praznikov. C. DOPUSTI 1996 BARBARIČA pri PULI - enosobno stanovanje, PIRAN - štiriposteljni apartmaji, UMAG - hotel in apartmaji, NOVIGRAD - hotel MAESTRAL, MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje , POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 262 DEM, hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 205 DEM , hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 320 DEM , hotel NEPTUN -7 dni, polpenzion 217 DEM, KRANJSKA GORA-Penzion Porentov dom, dvosobne sobe. D. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Enodnevni izlet po BELI KRAJINI; IZOLA-ribji piknik in ogled morskega dna, DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program, po VIPAVSKI DOLINI - malica, kosilo, ogled vinske kleti in degustacija vin, PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, PRAGA - 4 dni, 2 polpenziona, avtobusni prevoz. Cena za skupine 299 DEM. Martinovanja. E. ORGANIZACIJA SEMINARJEV F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA TAJSKA - 2.-12. decembra - 2350 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo s skupno pripravo vašega osebnega programa S1. JULIJEM JE ZAČEL VELJATI ZAKON O IZVAJANJU SOCIALNEGA SPORAZUMA IN HKRATI ZAKON O DAVKU NA IZPLAČANE PLAČE IN SPREMEMBE ZAKONA O PRISPEVKIH ZA SOCIALNO VARNOST. Socialni sporazum in komentar Braneta Mišiča skupaj z nekaterimi prilogami v brošuri PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 PLAČE '96 Brošuro lahko naročite pri ČZP ENOTNOST, Ljubljana Dalmatinova 4, telefoni 061/321-255, 1310-033, faks 311-956. ju. n I Naročilnica - Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSKIH MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN EIIKTROINDUSTR1JO SLOVENIJE S KOMENTARJEM Komentarje je pripravila Lidija Jerkič, dipl. iur., SKEI Slovenije, uvodne besede, strokovna pomoč in svetovanje pa Adi Zunec, iur., Impol Vsebina brošure: - Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livar ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije - I. Normativni del kolektivne pogodbe 1. Pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev 2. Splošne določbe o plačah in drugih prejemkih - II. Obligacijski del kolektivne pogodbe Pravice in obveznosti strank in način reševanja sporov - Tarifna priloga - Priloga zahtevnostne skupine - Združenja pri Gospodarski zbornici Slovenije - Dejavnosti po šifri in imenu - Zakoni in predpisi Brošuro stane 2.500,00 SIT (+ 5% p. davek). Naročite jo lahko aa naslov: n ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255, 13 lu 033, faks 31 1-956. ^ Naročilnica Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).j'' izvod(ov) brošure KOLEKTIVNA POGODBA ZA DEJAVNOST KOVINSK n MATERIALOV IN LIVARN ter za KOVINSKO IN ELEKTROINDUSTRIJ SLOVENIJE s komentarjem. I. SEJMI BIRMINGHAM - Interplas - plastika - odhod 10.11., LAS VEGAS -Comdex/Fall - računalništvo, odhod 18. 11.. S splošnimi in plačilnimi pogoji vas seznanimo v agenciji ATRIS. POSEBNO OBVESTILO: objavljeno borzno sporočilo je okrnjeno. Zainteresiranim gostom lahko pošljemo tudi ponudbo v celoti. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze | naročamo..........izvod(ov) brošure PLAČE’ 96 po 1.500,00 SIT (+ 5% j p. davek). Naročeno pošljite na naslov;............................... | Ulica, poštna št., kraj:.............................................. | Ime in priimek podpisnika:............................................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Ind. naročnik- plačilo po povzetju Žig Podpis naročnika........................... Naročeno pošljite na naslov: ............................... Ulica, poštna številka, kraj:............................... Ime in priimek podpisnika:................................. 1. Račun bomo poravnali v zakonitem roku 2. Kot individualnemu naročniku mi pošljite po povzetju Podpis naročnika.....................