Beograd: Djindjičevim morilcem skupno 378 let zapora >/21 1 i t ti — 4 i A 4i O cementarni zbliž^je^ med levo in desho sredino r~ 3 Spomenka Hribar je bila predsinočnjim gostja Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani v Trstu / 10 Primorski ČETRTEK, 24. MAJA 2007_ št. 122 (18.905) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Bistvenih sprememb ne kaže pričakovati Bojan Brezigar Dolga razprava v slovenskem državnem zboru je bila nekakšen sklepni del pobude, ki jo je Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu sprožila že pred časom z namenom, da preveri, pod kakšnimi pogoji in v kakšnih okoliščinah bi lahko zamejski Slovenci, pri čemer so mišljeni predvsem Slovenci v Italiji in Slovenci v Avstriji, lahko oblikovali svoje skupno predstavniško telo. To telo naj bi bilo demokratično izvoljeno, reprezentativno in sprejemljivo za vse. Ta želja vrhov slovenske politike je navsezadnje zelo stara; pojavila se je že sredi devetdesetih let in bila je vključena v resolucijo, ki jo je takrat sprejel državni zbor, takrat s pripisom, da Slovenija priznava avtonomijo in subjektiviteto manjšin. Ta pripis je medtem nekoliko krenil v pozabo, in tudi včeraj ni naletel na veliko navdušenje. Gre pravzaprav za veliko kontradikcijo: zahtevati skupno predstavniško telo in obenem ne priznavati vloge subjekta manjšini je res nekoliko neobičajen pristop. čemu naj namreč služi predstavniško telo, če ne poudarjanju subjektivitete. Ampak za ta aspekt v zadnjih letih ni bilo veliko posluha; tako je tudi včeraj povedal bivši državni sekretar za Slovence po svetu, ki j e bil svojčas tudi predsednik parlamentarne komisije. Včeraj je ponovno ugovarjal pravici do subjektivitete, kadar gre za odločanje o financiranjih iz Slovenije, v isti sapi pa je zahteval skupno voljeno predstavništvo. Tudi sedanji predsednik komisije ga je zahteval in celo ocenil, da manjšina trdi, da ga želi, a ga dejansko noče. Vendar stvari niso tako enostavne, kot so videti na prvi pogled. Če je pluralizem vrednota za vsako demokracijo, zakaj ne bi to veljalo tudi za manjšino, tako na Koroškem kot tudi v naši deželi. In včeraj je zopet postalo jasno, da prav ničesar ne bo mogoče vsiliti z vrha. To velja tudi za Slovence v Italiji, saj smo slišali dva nasprotujoča si posega: SKGZ vrednoti pluralizem v politiki in teži k združevanju civilne družbe, SSO pa odklanja združitev krovnih organizacij, obenem pa vztraja pri težnji po skupni manjšinski politični stranki. Ker pa sta, kot je bilo včeraj tudi poudarjeno, za vsako poroko potrebna dva, lahko samo pragmatično ugotovimo, da zaenkrat ne gre pričakovati bi stve nih spre memb. To je pač stvarnost in z njo se kaže sprijazniti. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,75€(180 SIT) LJUBLJANA - Razprava v Komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu Vsi za zastopstvo, recepta pa zaenkrat ni Posegi predstavnikov manjšin, strokovnjakov in poslancev LJUBLJANA - Skoraj tri ure dolga razprava o orgasniziranosti slovenskih manjšin v Italiji in v Avstriji ni privedla do nobenih konkretnih rezultatov; končala se je namreč s sklepom Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, da bo nadaljevala s prizadevanji za ureditev skupnega demokratičnega zastopstva slovenske manjšine v sosednjih državah. Razprava, v katero so po-degli predstavniki obeh manjšin (med temi tudi Rudi Pavšič, Drago Štoka in Samo Pahor), strokovnjaki in člani komisije pa je pokazala vrsto razhajanj, čeprav so vsi potrjevali voljo po sodelovanju. Komisija je vsekakor naložila slovenski vladi, naj preveri možnost, da se manjšina organizira kot samoupravna slkupnost. Na 5. strani »Hic sunt leones«: stare meje izginjajo, nove so na obzorju Na 7. strani Giorgio Ret o svojem petletnem županskem delu Na 8. strani Kandidati za goriškega župana o (dis)kontinuiteti in razvoju Na 18. in 19. strani NOGOMET Milan evropski klubski prvak ATENE - Milanovi nogometaši so se sedmič v zgodovini kluba povzpeli na evropski nogometni prestol po včerajšnji zmagi z 2:1 finalu Lige prvakov proti Liverpoolu. S tem uspehom so se Angležem oddolžili za pekoč poraz v finalu pred dvema letoma po vodstvu s 3:0. Oba zadetka za Milan je dosegel veteran Filippo Inzaghi, prvega po sreči - v gol je preusmeril Pirlov prosti udarec, drugaga pa v svojem značilnem »roparskem« slogu. Liverpool je zaostanek zmanjšal, ko je bilo že prepozno. Angleži so bili celo boljši, niso pa nikoli bili nevarni. Na 22. strani RJ.P. G.D. Sodišče Isemla MODA IN G.D.SodltteNocera Majce € 9 Kratke hlače € 9 Obleke C 9 Krila C14 2 Četrtek, 24. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / KOPER - V torek v okviru projekta SA.PE.VA Vloga italijanske in slovenske manjšine v evropski integraciji in čezmejnem prostoru V torek, 29. maja, ob 11. uri na sedežu Italijanske skupnosti »Santorio Santorio« v Kopru, Ul. Osvobodilne fronte 10, se bo odvijala predstavitev II. Posveta projekta »SA.PE.VA. Študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju«, ki ga sofinancira evropski program Interreg IIIA Italija-Slovenija. Tiskovna konferenca bo predstavila drugi študijski posvet na temo »Vloga italijanske skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem ter slovenske skupnosti v Italiji v bodoči evroregiji, v procesih evropske integracije in čezmejnem sodelovanju«, ki se bo vršil na sedežu Italijanske skupnosti »Santorio Santorio« v Kopru v petek, 1. junija, s pričetkom ob 10.30. V prvem delu bodo uvodno spregovorili slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, podtajnik na ministrstvu za notranje zadeve Republike Italije Ettore Rosato, generalni direktor direktorata za evropske zadeve in politično bilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Bogdan Benko, župan Mestne občine Koper Boris Popovič, direktor urada za narodnosti vlade Republike Slovenije Stanko Baluh, generalni konzul Republike Italije v Kopru Carlo Gamba-curta ter predstavnik Dežele F-JK Popoldanski del (14.00-16.00) pa bo namenjen prispevkom predstavnikov delovnih skupina SA.PE.VA, ki bodo orisali dosedanji potek dela in smernice nadaljnjih srečanj. KOPERGlavni namen projekta je izboljšanje sodelovanja med slovensko in italijansko manjšino, utrditev medseboj- nih vezi ter uveljavljanje stalnega sodelovanja med institucijami, ki delujejo na raznih področjih. Cilje želimo doseči s promocijo in valorizacijo jezikovnega bogastva obeh manjšin, s pomočjo analize in preučevanja zdajšnjega stanja. V ta namen smo ustanovili delovne skupine, ki bodo izpostavile svoje poglede na nekatere pomembne sektorje (gospodarstvo in teritorij; mediji in komunikacija; kultura, jezik, izobraževanje in vzgoja; šport; mlad; politika in institucije). Načelniki delovnih skupin bodo rezultate koordinirali ter izdelali strategije kratkoročnega in dolgoročnega razvoja ter sodelovanja. Projekt predvideva tudi dejavnosti za promocijo in izboljšanje poznavanja manjšinske stvarnosti predvsem s strani večinskega prebivalstva s pomočjo seminarjev in javnih posvetov ter oblikovanja delavnice za mlade iz različnih jezikovnih skupin. Celoten projekt vodi ožja delovna skupina Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Italijanske unije - Unione Italiana. Pri projektu sodelujejo kot partnerji Svet slovenskih organizacij, Samoupravna obalna skupnost italijanske narodnosti - Comunita autogestita costie-ra della nazionalita italiana, Italijansko središče za promocijo, kulturo, izobraževanje in razvoj - Centro italiano di pro-mozione, cultura, formazione e svilup-po »Carlo Combi«, Slovensko deželno gospodarsko združenje ter Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. Projekt predvideva tri tematizira-ne javne posvete: prvi se je vršil januarja v Gorici, drugi bo v Kopru 1. junija in zaključni, ob sklenitvi projekta, bo v Trstu decembra 2007. VREME OB KONCU TEDNA Ob koncu tedna preobrat Višinski greben s subtrop-skim zrakom, ki je v teh dneh zajel večji del Sredozemlja, nam je prinesel zelo visoke temperature in povečini sončno vreme. Ozračje je bilo ob toplem in razmeroma suhem višinskem zraku v glavnem stanovitno, z izjemo najtoplejših popoldanskih ur, ko je ponekod vroč vzgornik desta-biliziral višje plasti. Predvsem v gorah in v predalpah je nastajala kopasta oblačnost, ponekod so se pojavljale plohe in nevihte. Podobna slika se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dneh, predvidoma do sobote. Največ sončnega vremena bo ob morju in v južnejših nižinskih predelih, več spremenljivosti z morebitnimi plohami ali nevihtami pa predvsem v popoldanskih urah v gorskem svetu. Obrobno bo kakšen nevihtni oblak prehodno lahko dosegel tudi ostale predele. Ob koncu tedna pa se bo slika spremenila in bo prišlo do nekajd- nevnega preobrata z občasnimi padavinami, deloma nevihtami in ohladitvijo. Nižinski in obmorski predeli se torej še za kakšen dan ne bodo bistveno okoristili s padavinami, kot kaže, pa se bo vodna bilanca naposled le izboljšala. V preteklih dneh smo beležili za ta mesec rekordno vročino. Deželna meteorološka opazovalnica OSMER je v Gorici v torek namerila kar 34°C, kar je izenačenje zgodovinskega rekorda iz leta 1997, ko je bilo tako toplo 14. maja. Preko 33°C je bilo tudi v letih 1997, 2003 in 2005. V Vidmu je OSMER v torek nameril 32°C, v Pordenonu 32,5°C, v Zgoniku 30,3°C. V Trstu, kjer je morski veter zaustavljal vzpon živosrebrnega stolpca, je bilo le 26°C. Včeraj so se ob pomoči šibke burjice predvsem ob morju in na Krasu temperature še nekoliko zvišale. Toplo je bilo tudi v gorskem svetu. Na Trbižu je Deželna meteorološka opazovalnica OSMER v torek izmerila kar 28°C, na sv. LJUBLJANA - Včeraj objavljeno letno poročilo Amnesty international kritična do Slovenije zaradi izbrisanih in Romov LJUBLJANA - Slovenija je vključena v katalog kršitev človekovih pravic, ki ga je za preteklo leto izdal Amnesty International (AI). Letno poročilo AI za 2006 ugotavlja, da Slovenija pri reševanju problematike iz bri sa nih ni do se gla na pred ka, opozarja pa tudi na diskriminacijo, s katero se še vedno soočajo pripadniki romske skupnosti v Sloveni-ji.Gle de iz bri sa nih v le tu 2006 kljub priporočilom Združenih narodov in drugih mednarodnih teles ni bilo storjenega nič novega, da bi se popravile storjene krivice, je včeraj na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Blaž Kovač z AI Slovenije. Junija 2006 je zato 11 izbrisanih vložilo tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Slo ven ske ob las ti so bi le ne us -pešne tudi pri vključevanju romskih otrok v proces izobraževanja. AI opozarja predvsem na t.i. model Br-šljin, po katerem so na osnovni šoli Bršljin v Novem mestu oblikovali loče ne sku pi ne za učen ce, ki v do lo če -nih predmetih niso dosegali dovolj visokih standardov. Ti razredi so bili sestavljeni predvsem, v nekaterih pri me rih pa iz ključ no, iz rom skih otrok, za to je bi la po sle di ca mo de la segregacija Romov. Država se je neprimerno odzvala tudi na zapl et okol i romske družine Strojan v vasi Ambrus, je opozoril Kovač. Po njegovem mnenju je v tem primeru država zlorabila pritisk množice za preuranjeno preselitev romske družine. Neuspeh države v tem času pa predstavlja tudi dej- mM Višarjah 18,4°C, na Piancavallu 22°C in na Zoncolanu 20°C. Temperature v nižinah so trenutno za okrog 10°C višje od dolgoletnega povprečja, zelo toplo pa je tudi morje, ki ima skoraj 22°C, kar je za okrog 4°C več od dolgoletnega povprečja. V zadnjih 12 mesecih so torej bili vsi meseci od lanskega junija, z izjemo hladnega avgusta, nadpovprečno topli. Vremenska slika se bo v tem koncu tedna spremenila. Ciklon-sko območje, ki je nastalo nad Pirenejskim polotokom se bo pomaknilo nad osrednje Sredozemlje, kjer se mu bo pridružila se severna višinska dolina s hladnejšim zrakom. Skupno bosta izpodrinili vroč subtropski zrak proti vzhodu, nad večjim delom Sredozemlja pa bo nastalo območje nizkega zračnega pritiska s hladnejšim in bolj nestanovitnim zrakom. Danes in jutri bo še prevladovalo sončno vreme z občasno spremenljivostjo, predvsem v gorah bodo v popoldanskih urah lahko nastajale vročinske nevihte. Kakšna kaplja dežja bo lahko prehodno padla tudi ponekod v nižinah. Jutri zvečer bodo predvidoma plohe in nevihte pogostejše, ponekod lahko močne. V soboto bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami. Kot kaže, se bo tudi v nedeljo nadaljevalo nestanovitno in spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami in nevihtami. Darko Bradassi stvo, da ob las ti ni so us trez no ukre -pale proti sovražnemu govoru, ki se je ob aferi Ambrus pojavljal v javnosti, še meni Kovač. Na AI Slovenije so opozorili tudi na nekatera vprašanja človekovih pravic v Sloveniji, ki jih letno poročilo ne omenja. Kovač je pri tem izpostavil uvajanje električnega para-lizatorja kot prisilnega sredstva v slovenski policiji ter vprašanje ustreznega izobraževanja slovenskih policistov, še posebej na področju človekovih pravic. Na tem področju Slovenija nima ustrezne izobraževalne strategije, je opozoril. Slovenija je bila omenjena že v poročilu AI o stanju človekovih pravic za leto 2005. Organizacija je tudi takrat izrazila zaskrbljenost predvsem zaradi usode izbrisanih in diskriminacije Romov. Oblikovanje skupin učencev z Romi na osnovni šoli Bršljin v Novem Mes tu ni pri kri ta ob li ka se gre -gacije, kot v danes objavljenem poročilu opozarja Amnesty International (AI), so v odzivu zapisali na minis tr stvu za šol stvo in šport. Ob tem poudarjajo, da na novomeški šoli skupine oblikujejo po potrebi in da so le začasne oblike dela. Skupine pa so na šoli oblikovali zato, ker učenci ne dosegajo standardov znanja pri posameznih predmetih.Na ministrstvu pojasnjujejo, da so leta 2004, ko so prepovedali oblikovanje oddelkov za učence Rome, na osnovni šoli Bršljin začeli s takojšno integracijo Rom skih otrok. Ven dar pa učen ci Ro mi, ki so bi li do te daj v po seb nih oddelkih, niso pogosto razumeli sloven ske ga je zi ka ta ko do bro, da bi lahko spremljali pouk. V posebnih romskih oddelkih pa so učitelji uporabljali nižje standarde znanja. Zato je ministrstvo na šoli financiralo dodatne učitelje, ki so med poukom oblikovali začasne skupi ne učen cev, ki pri po sa mez nem predmetu niso dosegli minimalnega standarda znanja. Izvajanje tovrstnih metod je v osnovni šoli Bršljin mogoče ravno zaradi večjega števila strokovnih delavcev. Financiranje dodatnih strokovnih de lav cev omo go ča ka ko vost nej -še delo z učenci, zato so tudi druge šole, ki imajo vključene učence Rome, zaprosile za zagotavljanje navedenih pogojev. Model namreč zahteva več učiteljev na učenca, kot so veljavni normativi, so pojasnili na minis tr stvu. PISMA UREDNIŠTVU Aplavz za mučenje • i " * in ubijanje Vaše poročilo o goriškem festivalu zgodovine »èStoria« je v zvezi s prisotnostjo francoskega generala Aussaressesa skoraj popolno in omenja tudi proteste zaradi prisotnosti 90-letnega udeleženca vojne v Alžiriji. Izredna osebnost bi morda terjala podrobnejši opis vsebine protesta, ki je bil izražen na letaku s podpisom Alessandre Kersevan (stu-diosa di storia). Izrednosti obiska so se gotovo zavedali tudi organizatorji, ki so se hoteli zavarovati z trditvijo (zaradi točnosti jo navajam kot je bila iznešena v italijanščini) »La pagina va voltata, ma prima la pagina deve venir letta e per essere letta deve es-sere stata scritta«. (Stran obrnemo, ko smo jo prebrali. Še prej pa smo morali stran napisati). General Aussaresses je bil med vojno v Alžiriji drugi v hierarhiji za generalom Massujem. Vodil je tajne službe iz katerih se je hitro izcimilo mučenje aretiranih. (Glej film Gilla Pontecor-va »La battaglia di Algeri«). Leta 2001 je po francoskem izidu knjige, ki so jo v italijanščini predstavili v Gorici, gen. Aussa-resses izjavil ameriškemu novinarju: »Večina ujetnikov ni vzdržala in je spregovorila. Največkrat smo jih nato ubili. Če me vest preganja? Ne! Privadil sem se«. Med predstavitvijo v Gorici je dobil general tudi avreolo pro-tinacističnega partizana »maquis« in njegovo početje v Alžiriji je bilo uokvirjeno v izpolnjevanje ukazov. V resnici je bila tedaj v Franciji tudi levica (gauche) za »Algérie francaise«. Naj se spomnimo, da so tudi Nemci v taboriščih le »izpolnjevali ukaze«. Očitno pa se je francoski general zelo privadil na mučenje. O njem piše, da je nekaj časa predaval posebnim enotam ameriških marincev, kako se ljudi muči pa naj bi učil tudi argen- tinske krvnike med vojaško diktaturo. Ni mogoče izračunati koliko od 30 tisoč žrtev se ima za smrt zahvaliti tem naukom. Bril-jantno kariero naj bi dopolnil na zloglasni »Escuela de las Ameri-cas« (tedaj v Panami), kjer je CIA izšolala skoraj vse golpiste in krvnike Južne Amerike. Vsebini argentinskih knjig »Plan Condor« in »El Vuelo« pretreseta običajnega bralca, verjetno pa bi generala pustili ravnodušnega, ker se je na mučenje privadil. Po objavi svojevrstnih spominov je bivši francoski predsednik Chirac generalu odvzel odlikovanje častne legije, kar je bila seveda velika hinavščina, ker so za vse početje v Alžiriji dobro vedeli tudi preden so mu naslov podelili. Zgodovinski revizionizem je danes zelo moderen. Grešniki ali njihovi nasledniki se žrtvam enostavno oprostijo, nihče pa za grehe ne plača. Goriški festival živi tudi s podporo javnih ustanov. Davkoplačevalci so tako v nedeljo v Gorici poslušali bivšega partizana, oficirja, teoretika mučenja in ubijanja in pedagoga mučenja. Če bi bile v predstavitvi točneje opisane vse specializacije, bi stari general - zgodovina gor, zgodovina dol - morda ne požel takega aplavza. Pa še naslednja točka je bila hudo enosmerna. Novinar Carlo Panella (v brošuri so ga označili kot udeleženca »revolucionarnega« leta 1968) je predstavil knjižico z naslovom »Fa-scismo islamico« z dodatkom iz trte izvitega »perché l'Iran mi-naccia la libertà dell'occidente«, kar je v Gorici dišalo skoraj po tempirani volilni propagandi. Bruno Križman / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. maja 2007 3 DEŽELNI SKUPŠČINA - Izredno zasedanje o načrtovani tovarni Cementarna zbližala levo in desno sredino, levica je jezna Nepričakovana prečna politična zavezništva, Illy previdno potrdil podporo obratu TRST - Najkasneje do petega junija se bo deželna uprava opredelila o načrtovani cementarni v industrijski coni pri Torviscosi. To od nje zahteva deželni svet, ki je na včerajšnji izredni seji obravnaval to kočljivo vprašanje, pri katerem je prišlo do političnega zbližanja med levo in desno sredino. To ni po godu Zelenim, Stranki italijanskih komunistov in Komunistični prenovi, ki z deželnim tajnikom Giuliom Laurijem govori o obsodbe vrednem po li tič nem do god ku. Obe komunistični stranki je precej razjezilo dejstvo, da so se svetniki Demokratične zaveze vzdržali pri stališču, ki ga je predložila opozicija. Zastopniki levice so pred glasovanjem zapustili dvorano. Resolucija je vsebinsko gledano zelo splošna in se ne opredeljuje ne za in ne proti cementarni. Dejansko pušča precejšnjo svobodo Il-lyjevi vladi, da presodi o spornem obratu. Sploš no in kom pro mis no je tu di sta liš če, ki ga je predložila Demokratična zaveza. Deželna uprava naj se do petega junija odloči o cementarni in naj pri tem upošteva uradna mnenja vseh pristojnih dejavnikov, začenši s krajevnimi zdravstvenimi ustanovami. Glavni pobudnik tega stališča je Mauro Travanut, vodja deželnih svetnikov Levih demokratov in protagonist dogajanj okrog cementarne. Izredna seja dejansko ni razčistila dilem in dvomov o novi tovarni, ki jo načrtuje družba Grigolin. Demokratični zavezi je pravzaprav uspelo ohraniti enotnost, desna sredina, ki je umaknila svojo odklonilno stališče o cementarni, pa je zadovoljna s prodorom opozicijske resolucije, ki ima izrazito politično razsežnost, ne pa vsebinske. Vse je skratka odloženo na čas po petem juniju, ko bo tudi mimo kampanja za nedeljske občinske volitve. Predsednik Riccardo Illy je potrdil načelno naklonjenost cementarni, a tudi ponovil, da bo deželna vlada podrobno proučila vsa strokovna mnenja. Svoje odločitve bo Dežela sprejela ob belem dnevu in ob spoštovanju zakonodaje, pri čemer bo prevzela vse odgovornosti, ne samo politične, a tudi morebitne kazenske, je dejal predsednik Furlanije-Julijske krajine. Po njegovem ne gre pozabiti, da se je družba Grigolin obvezala za bonifikacijo lokacije bodoče cementarne, kar ni od muh. Če bo Dežela morebiti prižgala zeleno luč obratu bo morala pozorno nadzorovati, če se cementarna drži vseh zakonskih določil na področju varnosti, ekologije in zlasti zdravja občanov. Podobna stališča je zagovarjal tudi podpredsednik odbora Gianfranco Moretton, ki je tudi odbornik za okolje. Nihče pri tem ne sme kršiti zakonov. Ne podjetnik, ki hoče zgraditi železarne, in tudi ne Dežela, ki je odgovorna za okolje, zdravje ljudi, a tudi za gospodarski razvoj, je poudaril Moretton. Bruna Zorzini Spetič (SIK) v tiskovnem sporočilu kritizira ne samo nepričakovano prečno stališče leve in desne sredine, ampak tudi in predvsem dogajanja okrog cementarne, ki so in ostajajo nejasna. Za Zorzinijevo predstavlja temeljno vodilo volilni program Demokratične zaveze, ki sloni na konsenzu ljudi pri temeljnih izbirah na področju gospodarstva, prometnic in infrastruktur. Po njenem mnenju smo bili včeraj v deželnem parlamentu priča tehničnim poskusom za ustanovitev Demokratske stranke, ki je sicer nagnjena k zakulisnemu spletkarjenju (it. inciucio). m ft V< Vodja LD v deželnem svetu Mauro Travanut (levo) je bil protagonist afere o cementarni pri Torviscosi DEŽELA - Priprave na volitve 2008 Dvoboj Illy-Tondo? Berlusconi podprl kandidaturo nekdanjega predsednika iz vrst Forza Italia TRST - Za prihodnje deželne volitve se najbrž obeta dvoboj med Riccardom Il-lyjem in Renzom Tondon, seveda če bo aktualni predsednik Dežele spet kandidiral. Včeraj je namreč Illy znova povedal, da se o kandidaturi še ni odločil in da bo treba nanjo počakati še nekaj mesecev. Tondovo kandidaturo je v intervjuju Piccolu in Messaggeru Venetu »blagoslovil« Silvio Berlusconi. Po njegovem je nekdanji predsednik Dežele ne samo dober kandidat, temveč tudi človek, ki lahko premaga Illy-ja. Berlusconijeve trditve so toplo pozdravili v Forza Italia in v Nacionalnem zavezništvu, manj navdušeni pa so v Severni ligi, ki je pred pe ti mi le ti zah te va la in do se - gla Tondov umik iz volilne bitke. Berlusconi je očital Illyju, daje zaveznik levice, medtem ko je v resnici podjetnik, ki bi moral biti bolj dovzeten do stališč Doma svoboščin. »Ne sprejemam lekcij s strani nekdanjega predsednika vlade, ki v petih letih, kolikor je bil na oblasti, ni naredil popolnoma nič za liberalizacije in za sprostitev italijanskega ekonomskega sistema,« je poudaril predsednik Furlanije-Julijske krajine. Illyja pa, kot kaže, vsaj v začetku ne bo med ustanovitelji Demokratske stranke, kot je upal mi nis tr ski pred sed nik Ro ma no Prodi. V ustanovno skupščino pa je pristopil predsednik Sardinije Renato Soru, pod- jetnik, ki v marsičem velja za Illyjevega sopotnika. Pred sed nik FJK je na ne dav nih de žel -nih kongresih Levih demokratov in Marjetice dejal, da z zanimanjem spremlja nastajanje Demokratske stranke, vanjo pa za sedaj ne bo pristopil. To je precej razočaralo deželne voditelje LD in Marjetice, ki so upali, da bo Illy na volitvah 2008 vodil Demokratsko stranko. Il ly bo v pri me ru pred sed niš ke kan di -dature na volitvah prihodnje leto vodil svojo listo, ki naj bi se v sklopu Demokratične zaveze povezala z novo levosredinsko stranko. Vse to pa bo po vsej verjetnosti jasno šele v začetku prihodnjega leta. VIDEM - Rektor Honsell izvoljen KOROŠKA - Dvojezični napisi Srečanje Gusenbauer Haider brez konkretnega dogovora Furio Honsell VIDEM - Furio Honsell je bil ponovno izvoljen za rektorja videmske univerze. Zanj je volilo 333 volilnih upravičencev, kar je 71 odstotkov volivcev, je pa tudi absolutna večina volilnih upravičencev, kar je Honsellu omogočilo izvolitev v prvem krogu. Honsell je bil sicer edini kandidat, visoka udeležba v prvem krogu volitev pa kaže na veliko podporo in na ugled, ki ga uživa na univerzi. Takojh po izvolitvi je dejal, da bo tri leta svojega tretjega mandata namenil krepitvi univerze. CELOVEC - Včerajšnji pogovor avstrijskega kanclerja Alfreda Gusenbauerja in deželnega glavarja avstrijske Koroške Joer-ga Haiderja o dvojezični topografiji se je končal brez konkretnega dogovora. Kot je Haider dejal za avstrijsko tiskovno agencijo APA, je Gusenbauerju pojasnil, da bo rešitev mogoča samo z dogovorom med strankami. O prihodnjem številu dvojezičnih krajevnih tabel se nista pogovarjala, Gusenbauer pa naj bi v dveh do treh tednih predstavil »poskus rešitve« problematike, je sporočil Haider.Kot je deželni glavar avstrijske Koroške menil v pogovoru za APA, je kanclerja opozoril, da so bile vse dosedanje manjšinske ureditve uresničene na osnovi zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976. Osnova za ta zakon pa je bilo po Haiderje-vih navedbah tajno ugotavljanje materne-ga jezika. »Za prihodnjo rešitev želimo podobno ureditev,« je pojasnil deželni glavar. Takšna ureditev naj bi sicer obveljala tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ker ustreza Okvirni konvenciji o zaščiti narodnih manjšin. Vsak naj bi odločal sam, kateri narodni skupnosti želi pri- Alfred Gusenbauer padati, je dejal Haider, in zatrdil, da so doslej vsakega, ki je na popisih prebivalstva navedel tako slovenščino kot nemščino kot pogovorni jezik, šteli za pripadnika slovenske narodne skupnosti. Glede razširitvene klavzule, ki jo zahtevajo predstavniki slovenske manjšine za prihodnjo ureditev topografskega vprašanja, je Haider menil, da je »odvisno od tega, če želi kancler soglasje s strankami ali pa z nekaj funkcionarji iz vrst narodne skupnosti.« Opozoril pa je, da brez stranke koroškega deželnega glavarja, Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO- Joerg Haider e), ne more biti trajne rešitve. Sicer pa avstrijski kancler Alfred Gusenbauer na včerrajšnjem pogovoru deželnemu glavarju avstrijske Koroške Joergu Haiderju ni predstavil konkretnega predloga za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. To je Gusenbauer sporočil po seji avstrijske vlade, pred srečanju s Haider-jem. Jasno pa je zatrdil, da nasprotuje Hai-derjevi zahtevi po ugotavljanju števila pripadnikov slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Za avstrijskega kanclerja bi bila mogoča celo ureditev proti volji koroškega deželnega glavarja. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, po Gusenbauerjevi oceni obstajajo »smiselni in nesmiselni predlogi« za ureditev vprašanja dvojezičnih topografskih napisov. Zahteva po ugotavljanju števila pripadnikov slovenske manjšine kot osnovi za ureditev, naj bi bila »med manj smiselnimi predlogi,« je menil Gusenbauer. Obenem je znova obljubil, da si bo prizadeval za čim širše soglasje, a dodal, da »naj si nihče ne domišlja, da ima pravico veta.« Avstrijski kancler ni potrdil domnev, da naj bi se odpovedal t.i. razširitveni klavzuli, ki naj bi omogočila kasnejšo postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na zahtevo določenega dela prebivalstva. Prav tako ni želel spregovoriti o morebitnem številu dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Gusenbauer namerava naslednji teden opraviti še nekaj pogovorov o vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem, zatem pa naj bi se odločil, kakšno soglasje je mogoče. Obenem naj bi se tudi pokazalo, ali je mogoč širši pogajalski krog o tem vprašanju. 4 Četrtek, 24. maja 2007 GOSPODARSTVO / GIBANJA - Deželni odbornik Cosolini na predstavitvi raziskave V FJK živahna rast BDP in vse večja zaposlenost Nadpovprečna rast zaposlenosti žensk, ki pa so še naprej zapostavljene TRST - Gospodarstvo Furlanije-Julijske krajine raste hitreje kot znaša povprečna rast bruto domačega proizvoda (BDP) v državi, položaj pa je pozitiven tudi glede gibanja zaposlenosti, je na včerajšnji predstavitvi predvidevanj o gospodarskih gibanjih v FJK ugotovil deželni odbornik za delo, usposabljanje, raziskovanje in univerzo Roberto Cosolini. Rezultate raziskave in projekcij, ki jih je izvedel raziskovalni center Greta iz Benetk, je orisal Domenico Sartore in ob tem pojasnil, da so bila predvidevanja izdelana na podlagi modela Grem (Greta Regional Econometric Model). Po teh ocenah je deželni BDP v lanskem letu zrasel za 2,3 do 2,4 odstotka, ob koncu letošnjega leta pa naj bi se stopnja rasti gibala med 2,3 in 2,7 odstotka. V naslednjih letih, 2008 in 2009, je mogoče predvidevati pozitivni premik med 2,3 in 2,8 odstotka oziroma med 2,0 in 2,6 odstotka. Predvidevanja o rasti deželnega BDP za letošnje le to so bolj ša od ocen za Ve ne to (1,6% do 2,1%), za celotni Triveneto (l,8% do 2,3%) In za državo (1,6% do 1,9%), precej podobni so kot za Avstrijo (2,5%) in nižji od predvidevanja Evropske komisije za Slovenijo (4,2%). Bruto domači proizvod na prebivalca FJK naj bi letos zrasel med 105,7 in 106,2, pri čemer je osnova 100 iz leta 2000; za Veneto velja predvidevanje o rasti BDP na prebivalca okrog 95, za Triveneto med 98,8 in 99,2, za državno povprečje pa med 99,6 in 99,7. Vzporedno z bruto domačim proizvodom raste v FJK tudi zaposlenost, in to še posebej med ženskami. V zadnjem četrtletju lanskega leta se je število zaposlenih oseb v primerjavi z enakim obdobjem leta prej povečalo za 16.000. Vodilni sektor na tem področju je storitveni, kjer se je število zaposlenih v primerjanem obdobju povečalo za 19.000, medtem ko se je v predelovalni industriji nekoliko skrčilo (1600). Zelo ugodno je gibanje zaposle- Deželni odbornik Roberto Cosolini in Domenco Sartori iz študijskega centra Greta iz Benetk na predstavitvi gospodarskih gibanj v FJK nosti na področju gradbeništva. Iz poročila o gibanju trga dela v FJK izhaja precej podobno gibanje v štirih pokrajinah, zmanjšala pa se je tudi uporaba režima dopolnilne blagajne. V tržaški pokrajini se je število zaposlenih v lanskem zadnjem četrtletju glede na enako četrtletje leta prej povečalo za od sto tek, med tem ko je v go riš ki pokrajini kar 30-odstotno skrčenje števila zaposlenih povzročilo negativno gibanje v kmetijskem sektorju. Negativni so tu di po dat ki za Por de non ( -7%) in še posebno za Videm (-17%). Izredna dopolnilna blagajna kaže pozitivno gibanje v Trstu (-112.075 ur) in Gorici (-178.625 ur), medtem ko se je število ur dopolnilne blagajne zaradi podjetniških kriz povečalo v Vidmu (+148.901) in Pordenonu (+66.672). Včeraj so bili predstavljeni tudi rezultati deželne raziskave o moški in ženski delovni sili v podjetjih z več kot sto zaposlenimi, iz katere izhaja, da so delovne pogodbe na določen čas bolj razširjene med ženskami, enako kot tudi polovični delovni čas. Zelo malo žensk dosega vodilne položaje (samo 11%) ali odgovorne zadolžitve v podjetju (18%), medtem ko je povprečna plača žensk v Furlaniji-Julijski krajini še danes za 30 odstotkov nižja od povprečja moških plač, kar je povsem skladno z nacionalnim povprečjem. PRISTANIŠČA - Po podatkih družbe Luka Koper V Kopru v prvem četrtletju pretovorili 4 milijone ton blaga EVROPSKI SKLADI - Študijski obisk Grško-bolgarsko-turška delegacija na tržaški TZ TRST - Predstavniki dvajsetih trgovinskih zbornic iz Grčije, Bolgarije in Turčije so bili včeraj na študijskem obisku pri tržaški Trgovinski zbornici, kjer so imeli delavnico o najboljših praksah za izvajanje čezmejnih projektov po evropskih programih Interreg in CBS. S pomočjo kolegov iz tržaške zbornice oziroma njenega posebnega podjetja Aries so imeli tri specifične seminarje o projektih, ki jih je v zadnjih sedmih letih s pomočjo skladov programa Interreg zastavila Trgovinska zbornica v Trstu s sodelovanjem partnerjev iz Slovenije. Med njimi so Trans-info-network, katerega cilj je bil vzpostaviti skupno banko podatkov o italijanskem in slovenskem gospodarstvu, in projekta E-Cubis in Kartosis po programu Interreg III, katerih cilj je bil vzpostavitev ponudbe svetovanja in pomoči za majhna in srednja podjetja v mejnem pasu oziroma ovrednotenje okolja, kmetijstva in tipičnih eno-gastronomskih proizvodov slovensko-italijanskega Krasa. »Že od leta 1994 sodelujemo s tr- Antonio Paoletti arhiv žaško Trgovinsko zbornico, ki nam je vedno pomagala na področju usposabljanja,« je pojasnil predstavnik zbornice iz grškega mesta Drama Alis Papa-demetriu. »Danes smo tukaj kot študentje, skupaj z bolgarskimi in turškimi kolegi, in sicer z namenom, da izpopolnimo naše znanje in naše sposobnosti izvajanja projektov v okviru evropskih programov za čezmejno sodelovanje,« je dodal grški sogovornik. Danes se bo grško-bolgarsko-tur-ška zbornična delegacija odpravila v Slovenijo, točneje v Novo Gorico, kjer bo imela srečanje s tamkajšnjimi protagonisti čezmejnih projektov. KOPER - Družba Luka Koper je v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 28,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je družba 78 odstotkov prihodkov ustvarila na tujih trgih, je Luka Koper včeraj objavila na splet nih stra neh Ljub ljan ske bor ze. Čisti dobiček se je v omenjenem obdobju povečal za 28 odstotkov na 5,4 milijona evrov. V koprskem pristanišču so v prvih treh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali ladijski pre-tovor za dva odstotka na štiri milijone ton blaga. Pretovor kontejnerjev se je povečal za 38 odstotkov, avtomobilov pa za 18 od stot kov. Za naložbe je Luka Koper v prvem četrtletju namenila 19 milijonov evrov, kar pomeni 23 odstotkov načrtovane vrednosti. Pomemben del sredstev je bil namenjen nakupu zemljišč in nepremičnin za logistični center v Sežani. Skozio koprsko pristanišče, ki letos praznuje 50. obletnico obstoja, se pretovori vsako leto več blaga. Procesi globalizacije odpirajo številne tržne priložnosti, so prepričani v družbi, katere tržne in promocijske aktivnosti so usmerjene zlasti na trge z velikimi in še ne v celoti izkoriščenimi potenciali. Pri tem izpostavljajo sklenitev dolgoročno pomembnih dogovorov z največjim logistom v Južni Koreji in dogovorov o sodelovanju z malezijskim pristaniščem Port Klang in z nekaterimi izraelskimi pristanišči. (STA) POSVET - Danes Ženske in delo ali zakoni in vsakdanjost TRST - Tržaška pokrajinska zbornica svetovalcev za delovno zakonodajo prireja danes na Pomorski postaji posvet z naslovom Ženske in delo - normativ in vsakdanja resničnost. Prireditelji so si celodnevno zasedanje zamisili tudi kot priložnost za razpravo s protagonist-kami ženskega dela, zato so na intervjuje povabili ženske, ki delajo na različnih področjih, kot so predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica nacionalne zbornice svetovalcev za delo Marina Calderone, predsednica deželnega združenja podjetnic in me-nedžerk AIDDA Caterina Della Torre, deželna odbornica za finance Michela Del Piero, poslanka Manuela Di Centa, državljanova pravo-branilka v FJK Caterina Dolcher, direktorica tržaškega zavoda Inail Angela Forlani, podjetnici Donata Hauser in Anna Illy, ravnateljica muzeja Revoltella Maria Massau Dan, odbornica za enake možnosti na Občini Trst Sandra Savino in še nekatere druge. V dopoldanskemu delu zasedanja se bodo zvrstili tehnični referati, popoldanski del pa se bo začel s posegi vodij komisij za enake možnosti pri tržaški občinski, pokrajinski in pri deželni upravi. Posvet bo še toliko bolj aktualen, ker je 2007 evropsko leto enakih možnosti. Sestanek vrhov Autovie in Darsa PALMANOVA - Predsednik in pooblaščeni upravitelj avtocestne družbe Autovie Venete Giorgio San-tuz in Pietro Del Fabbro se bosta v soboto v Ljubljani srečala z vodilnimi pri slovenski avtocestni družbi Dars. Tema pogovorov bo projekt za povečanje in izboljšanje storitev in sistemov upravljanja prometa na čezmejnih avtocestnih odsekih. Projekt predvideva naložbo 3,5 milijona evrov, od česar bo 49,5% pokrito iz skladov EU, ostalo pa si bosta razdelili Italija in Slovenija. Evropska centralna banka 23. maja 2007 evro valute povprečni tečaj 23.5 22.5 ameriški dolar 1,3490 1,3454 japonski jen 163,85 163,47 kitajski yua 10,3239 10,2986 ruski rubel 34,874 34,8500 danska krona 7,4524 7,4532 britanski funt 0,67940 0,68175 švedska krona 9,1909 9,1920 norveška krona 8,1210 8,1325 češka krona 28,247 28,186 švicarski frank 1,6537 1,6561 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 247,67 247,84 poljski zlot 3,7910 3,7806 kanadski dolar 1,4610 1,4579 avstralski dolar 1,6336 1,6363 bulgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,2733 3,2735 slovaška krona 33,743 33,697 litvanski litas 3,4528 3,4528 latviski lats 0,6963 0,6962 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 82,86 83,92 turška lira 1,7861 1,7755 hrvaška kuna 7,3168 7,3165 adružna Kraška banka 23. maja 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,35945 1,33153 britanski funt 0,68799 0,67216 švicarski frank 1,67411 1,63333 japonski jen 169,159 158,909 švedska krona 9,4172 8,9668 avstralski dolar 1,67322 1,60263 kanadski dolar 1,48803 1,43138 danska krona 7,5963 7,3101 norveška krona 8,31873 7,94627 madžarski florint 297,408 232,97 češka krona 32,4139 25,3674 slovaška krona 38,7516 30,3273 hrvaška kuna 7,83597 6,98726 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale valute hrvaška kuna 23. maja 2007 _evro_ nakup prodaja 7,57 8,055 9,097 1,6221 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 23. maja 2007 Indeks MIB 30: +0,62 delnica cena € var. % ALLEANZA 10,13 +0,06 ATLANTIA 25,52 +0,08 BANCA ITALEASE 41,31 +2,03 BMPS 5,18 -0,04 BPI 12,12 +0,34 BPM 11,65 +0,41 BPVN 23,4 +0,86 CAPITALIA 7,81 +0,10 ENEL 8,54 +1,65 ENI 26,6 +0,91 FIAT 21,01 +0,14 FINMECCANICA 23,05 +1,05 GENERALI 34,06 -0,23 IFIL 8,235 +0,12 INTESA 5,785 +0,63 LOTTOMATICA 31,97 0,13 LUXOTTICA 25,64 +1,63 MEDIASET 8,01 +0,31 MEDIOBANCA 17,87 +0,72 MEDIOLANUM 6,525 +2,10 PARMALAT 3,3225 -0,52 PIRELLI 0,904 +0,98 SAIPEM 23,29 +0,69 SNAM 4,6725 +0,92 STMICROELEC 14,8 -1,38 TELECOM ITA 2,2025 +1,45 TENARIS 17,68 +2,45 TERNA 2,7825 +0,45 UBI BANCA 21,69 +0,42 UNICREDITO 7,04 -0,04 Podružnica Trst lö ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Četrtek, 24. maja 2007 LJUBLJANA - Razprava v komisiji Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu Vsi so za zastopstvo, zanj pa ni enotnega recepta _ v Rudi Pavšič za zdrzužitev krovnih organizacij, Drago Stoka pa za skupno manjšinsko stranko 5 LJUBLJANA - Komisija Državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu je včeraj, po skoraj tri ure trajajoči razpravi o skupnem demokratičnem zastopstvu slovenske manjšine v sosednjih državah sprejela sklep, s katerim komisija »podpira nadaljnja prizadevanja za ureditev skupnega demokratičnega zastopstva slovenske manjšine v sosednjih državah«. V drugem sklepu je komisija naložila vladi, da preuči možnost, da se manjšina organizira kot samoupravna skupnost. Oba sklepa sta bila sprejeta soglasno, po poglobljeni razpravi, katere pa se, kar zadeva slovensko manjšino v Italiji, niso udeležili predstavniki političnih strank, čeprav so bili vabljeni na sejo. Predsednik komisije Janez Kram-berger je ob koncu seje v kratkem povzetku razprave pojasnil, da je predlog sklep odraz interesa baze, da se manjšina drugače organizira. Osebno je ocenil, da je ta volja v dobršni meri navidezna in da se »za prave stvari ne najde ne načina in ne časa«. To mora manjšina sama narediti, Slovenija jo lahko le spodbuja. Dokler bodo manjšino predstavljale administrativne strukture, se po njegovi oceni ne bo nič spremenilo. Šele ko bo demokratično izvoljeno predstavništvo zastopalo manjšino, bo kvaliteta drugačna. Kramberger je še ocenil, da bo kazalo razmisliti tudi o samoupravni slovenski skupnosti in svoj poseg sklenil z ugotovitvijo, da se je v zadnjih 15 do 20 letih marsikaj spremenilo, v manjšini pa se ni veliko spremenilo. Različna stališča med Slovenci v Italiji Samo Pahor je v imenu društva Edinost opozoril, da se mora manjšina prikazati, če želi volilno pravico. Vendar ne gre za preštevanje, za to, da se nekdo izjavi, da je pripadnik manjšine, ampak za izjavo, da želi uživati pravice, ki pripadajo manjšini. Manjšina ne more čakati biblijskih časov italijanskega parlamenta, saj potrebuje organ, ki bi preučil, kaj se na zakonskem področju pripravlja, da bi lahko pravočasno predlagali dopolnila, preden parlament sprejema zakone. Sedaj dežela pripravlja zakon in če bi imeli organ, ki bi imel samo te pristojnosti, bi že naredili prvi korak. Demokratično izvoljeno enotno predstavništvo naj torej oblikuje stališča in jih predlaga vsem strankam, da bodo stranke tekmovale, katera bo naredila več, da se uresniči to, kar slovenska manjšina potrebuje. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je opozoril, da je vedno zagovarjal potrebo po telesu, ki bi zastopalo manjšinsko pluralnost; danes je še večji zagovornik te potrebe. Glavnina manjšine s tem soglaša, težave pa nastanejo pri vprašanjih, kakšno naj bo zastopstvo, kdo naj ga sestavlja in o čem naj odloča. Vsakdo naredi svojo simulacijo in potem preveri, ali se mu predlagana rešitev splača ali. ne. Če danes še ni zastopstva, pomeni, da je zadeva nekoliko bolj komplicirana, kot si predstavljamo. Prvo vprašanje je, kdo naj prizna našo zastopanost. Prvi mora biti država, v kateri živimo; tam moramo izbojevati pravice in tam moramo imeti legitimnost, da smo predstavniki manjšine. Osnutek deželnega zakona predvideva prve mehanizme in v njem bosta krovni organizaciji prvič priznani. V tem zakonu je tudi nekakšen dvodomni parlament, na eni strani civilna društva, 320 organizacij, na drugi strani vsi izvoljeni predstavniki, danes jih je 160. Drugi problem je odnos med civilno družbo in strankami. Če je lažje usklajevati logiko med dvema krovnima organizacijama, je to težje med strankami, ker so si med seboj konkurenčne. Razmišljati, da bomo sedeli ob isti mizi in dosegli soglasje o vsem, je nerealno, ker stranke vztrajajo pri svoji avtonomiji. Zato Pavšič ne vidi možnosti, da bi se Slovenci prepoznavali v eni sami stranki; manjšina je pluralna; v Sloveniji je bila pluralnost pozdravljena kot dosežek, v manjšini pa je ne maramo. Pomembno pa je, da se potrudimo, da poiščemo soglasje o nekaterih ključnih vprašanjih. Gre za pro- ces. Čas pa je, da bi začeli razmišljati o eni sami krovni organizaciji, saj je veliko lažje združiti dve krovni organizaciji, kot pa pet strank. Ampak tudi tu obstaja problem, da soglaša tista organizacija, ki misli, da bo z združitvijo nekaj pridobila, druga pa ne. Bistvo vsega pa je dialog, v katerega je treba vlagati energije. Če bomo prišli do dialoga, bomo zreli tudi za druge korake. Predsednik SSO Drago Štoka je povojna dogajanja v manjšini razdelil v tri faze. Prvih 50 let je imel sistem, ki je bil na oblasti v Jugoslaviji, interes, da Slovenci v Italiji volijo levičarske stranke. Druga faza se je začela, ko je Slovenija postala samostojna država in skoraj istočasno je v Italiji razpadel strankarski sistem, vključno obe levičarski stranki, v kateri je Jugoslavija vložila ves kapital. Zaščitni zakon je še zmeraj mrtva črka, Italija gre naprej in mi molčimo, kdor molči, pa tudi nosi odgovornost. Slovenci v Italiji glasujemo za kakih deset strank in v teh pogojih ni možnosti, da bi prejeli kaj več. Vstopamo torej v tretjo fazo, ker Evropa podpira narodnostne stranke v kakršnikoli obliki. Ker politika ustvarja življenje, daje denar in zagotavlja kolektivne narave, ne obstaja pa telo, ki bi lahko tudi v pravnem postopku zastopalo interese manjšine. Nazoren primer so dvojezični napisi: posameznik nima pritožbene pravice, to pa manjšino slabi v vseh prizadevanjih. Četrti razlog je, da so ob pomanjkanju zastopstva kot referenčne organizacije ljudje čedalje bolj frustrirani, prihaja do sporov in ljudje se začenjajo distancirati od političnih central v Celovcu; to je le prvi korak, potem pa se ljudje začnejo distancirati tudi od narodne skupnosti same. Zato je potrebno telo, ki odloča, ki nosi odgovornosti in te so prepoznane. V organizacijah bodo odborniki vselej potrjeni, politično odgovornost pa bo mogoče potrdili le, če jo uveljavlja voljeno telo. Peti razlog je, da Slovenci nimajo nobene organizacije s statusom, ki bi bil drugačen od društva. Manjšina potrebuje čimveč avtonomije, od odločanja o delitvi sredstev, do pravice, da si zaslišan o vseh odločitvah, ki zadevajo manjšino. Razlogov za tako zastopstvo je torej veliko, obstaja tudi več modelov, kako naj se to skupno telo oblikuje. Predstavnik Enotne liste Miha Za-blatnik je naglasil dva problema: pravico Predstavnik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Jože Habernik je ocenil, da je kultura edino, kar še deluje na Koroškem. Ni važno koliko je organizacij, pomembno je, da se ljudje pogovarjajo. SKS zastopa 1400 članov, ne trdi pa, da je edini nosilec resnice. Zaskrbljenost strokovnjakov Dr. Jernej Zupančič je opozoril, da obstajajo stare želje po skupnem predstavništvu, priča pa smo tudi novim procesom in pojavom, skratka dinamiki, ki prinaša nove probleme v manjšini. Teh pa po starih načinih ne bomo mogli reševati. Zastaviti si je treba nekaj primarnih ciljev: doseči sinergijo znotraj manjšinskih skupnosti, upoštevati celotno manjšino, okrepiti sodelovanje in razviti tudi sinergijo navzven; zadrževati človeški potencial, kajti marsikateri izmed mladih kadrov se umakne, distancira in obstane nekje drugje; konstanti problem je prepoznavnost manjšine, saj glavnina prebivalstva, še zlasti na obrobju, ne prepozna manjšine; zadnji problem je komunikacija, ki je preskromna, včasih pa je sploh ni. Zupančič je tu navedel štiri predloge: prvič izobraževanje in usposabljan- di gradivo za sejo ne ponuja odgovora, kdaj in kako priti do recepta za organiziranost. Prakse so različne in glede na specifiko posameznega okolja bo treba dobiti neko optimalno obliko. Citiral je tudi stavek iz Je-sihove knjige: »V manjšinski politiki ni receptov« in dodal citat iz knjige o tem, da naj bi se slovenska politika ne vmešavala v notranjo organiziranost manjšine.predlagal pa je tudi, da bi sklepu seje dodali načelo iz resolucije DZ iz leta 1996, po katerem Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto slovenskih manjšin v sosednjih državah, česaj pa večina poslancev ni sprejela. Poslanec Franc Pukšič (SDS) je dejal, da je bila komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu vedno iniciator in motor dogajanja in izboljševanja pogojev Slovencev v zamejstvu in v svetu. Leta 1996 je bila na pobudo takratne predsednice Jadranke Šturm sprejeta resolucija o Slovencih v zamejstvu, ki pa se ni izvajala, komisija pa je bila tudi pobudnik nedavno sprejetega zakona, ki predvideva celo ministra za Slovence v zamejstvu in v svetu. Prej, v času komunizma, je oblast delila Slo- Državni sekretar Zorko Pelikan in podpredsednik NSKS Rudi Vouk pred začetkom včerajšnje seje v Državnem zboru bobo napredek, mopra tudi slovenska manjšina v Italiji po tej poti. Sedaj moramo delati 30 let na tem: Evropa nas bo prisilila, da ustvarimo pluralistično zborno stranko, ki bo znotraj pluralna, navzven pa bo zastopala manjšino. Glede Pavšičevega predloga pa je Štoka prepričan, da Slovenci v Italiji me morejo imeti ene same krovne organizacije: danes imamo vsi svoje vrednote, ne moremo nekega skrajnega levičarja prisiliti, da gre k maši. Raje, kot da bi se krovni organizaciji najprej združili, nato pa bi se morali ločiti, naj sodelujeta v dialogu. Kompleksnost stanja na Koroškem Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk je opozoril, da sodi ta tema že desetletja med osrednja prizadevanja manjšine. Razlogov za to je zagotovo več; na prvem mestu je dejstvo, da je politika večinskega naroda taka, da si mora slovenska manjšina vse pridobiti, poleg tega politika teži k temu, da deli manjšino in postavlja skupine drugo proti drugi. To se je dogajalo tudi v zadnjem času; če bi imeli skupno zastopstvo, bi tega ne moglo biti. Drugi razlog so strukture: manjšina je hvaležna Avstriji in Sloveniji za finančno pomoč, večji del sredstev pa ostaja v celovških centralah, v vzdrževanju dvotirno-sti, torej struktur. Društva, baza po vaseh, ki dejansko dela za ohranjevanje in razvijanje skupnosti, pa pri tem trpi. Tretji razlog je način uveljavljanja manjšinskih pravic. Gre za dejstvo, da je večina pravic pripadnikov manjšine, da izberejo svoje zastopstvo, in pravica tistega, ki je izvoljen, da dejansko zastopa manjšino. Nič hudega ni, če izbrani model zahteva, da se pripadniki manjšine priznajo, in nič hudega ni, če jih bo v začetku zelo malo. Zablatnik je vsekakor podprl Voukova izvajanja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marijan Sturm je opozoril, da v gradivu, ki je bilo razdeljeno udeležencem, v razpravi, manjkajo nekateri pomembni dokumenti. Med temi je izrecno omenil memorandum sosvetov vseh avstrijskih manjšin iz leta 1997, z ugotovitvijo, da so tudi v Avstriji manjšine zelo raznolike. Gra-diščanski Hrvati so na primer vključeni v vse stranke in njihovo stanje je povsem ustrezno. Dobro bi bilo, da bi slovenski poslanci to poznali. Svet Evrope je leta 2006 na simpoziju v Brasovu razpravljal o participaciji manjšin v javnem življenju in sprejel pomemben dokument, tretji dokument pa je izdelal odbor Sveta Evrope za manjšine DH MIN, prav tako leta 2006. Imamo torej različne modele in več resnic, ker obstajajo različne kulture in različne vsebine zaščite. Sosvet je lani pozval avstrijsko vlado in parlament naj spremeni zakon o narodnih skupnostih iz leta 1977, ker se je stanje spremenilo. V to debato bo treba vključiti vse pobude o zastopstvu manjšine. Med drugim je obstajal predlog, da bi lahko predsedniki sosvetov govorili v deželnih zborih, s katerim pa ne soglašajo vsi. je, še zlasti krepitev partnerstva med šolami v Sloveniji in manjšinskimi šolami: gre za vsebino, ne za formo; drugič, veliko je projektov in programov, denar pa nni edini problem, saj je vprašljiva sinergija in slovenska ministrstva imajo velike težave, še zlasti z Avstrijo, ki nima velikega posluha; tretji predlog zadeva povečanje prepoznavnosti: veliko je neizkoriščenih možnosti, od učbenikov do zemljevidov, ki odrežejo del ozemlja, na katerem živi manjpšina: na vse to je treba biti pozornejši; četrtič, potrebna je nova organiziranost, ki mora slediti novim okoliščinam, treba pa jih bo nadgraditi. Možnosti za dialog je zagotovo več, doseči bo treba realno sodelovanje, ne nujno enotno, ampak učinkovito manjšino. Dr. Boris Jesih je dodal, da je slovenska manjšina na Koroškem vložila preveč energije v razpravo o političnem zastopstvu. Spomnil je, da je državni zbor leta 1996 sprejel resolucijo o Slovencih v zamejstvu, pred nedavnim pa tudi nov zakon; v Sloveniji bi se morali začeti spraševati o vlogi manjšine, ki mora biti komparativna prednost v odnosih med državami. Stališča poslancev in vlade Poslanec Samo Bevk (SD) je dejal, da je že na prejšnji seji ugotovil, da se vsi strinjajo z oblikovanjem skupnega demokratičnega zastopstva slovenske manjšine, kako to storiti pa je bilo težje vprašanje. Tu- vence, ene favorizirala in druge diskrimi-nirala, sedaj v koalicijski pogodbi pa je tudi obveza za prizadevanja, da pride do skupnega zastopstva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pukšič je navedel nekaj kritičnih pripomb v zvezi s porabo proračunskih sredstev, nato pa je omenil primer Južne Tirolske, kjer so napisi samo v nemščini, na Koroškem pa niti dvojezičnih ne marajo. Poslanec Miro Petek (SDS) je ocenil, da mora slovenska manjšina mora izbrati model, ki ji najbolj ustreza. Oblikovati skupno zastopstvo očitno ni enostavno; če bi bilo, bi to zastopstvo že imeli. Poslanci si po njegovi oceni ne smejo lastiti vloge razsodnika, ampak morajo vsakomur omogočiti, da išče model, ki mu najbolje ustreza. Državni zbor pa mora spodbuditi razpravo in dialog. Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan je ocenil, da je bila razprava odlična priložnost za izmenjavo različnih mnenj v zvezi s skupnim predstavništvom; vsi ga želijo, imajo pa različne poglede, kako ga doseči. V resoluciji iz leta 1996je republika Slovenija pozdravila prizadevanja manjšine za demokratično skupno zastopstvo. Prizadevanj za zbliževanje je veliko, veliko je tudi medsebojnega sodelovanja med Slovenijo in manjšino; dialog je najpomembnejši, čeprav še ni skupnega recepta. Bojan Brezigar 6 Četrtek, 24. maja 2007 ALPE-JADRAN / OBLETNICA - Štanjel, Kranj, Koper, Trst, S. Vito al Tagliamento Poklon Lojzetu Spacalu, velikemu tržaškemu umetniku Vrsta razstav in drugih prireditev, osrednja proslava pa 15. junija, na njegov rojstni dan PRAZNOVANJE stote obletnice rojstva slikarja in grafika Lojzeta Spacala (rojen 15. junija 1907 v Trstu, umrl 6. maja 2000 v Na-brežini) bo potekalo v več slovenskih mestih, osrednja prireditev bo 15. junija v Štanjelu. LOJZE SPACAL velja za enega najvidnejših likovnih ustvarjalcev v povojnem slovenskem in italijanskem prostoru ter za svetovno uveljavljenega umetnika, ki je svoj ustvarjalni vrh dosegel v grafičnih tehnikah. Zapisal se je kot umetnik Istre in Krasa, saj je motive črpal iz teh dveh pokrajin in jih preoblikoval v lasten likovni jezik. Veliko časa je preživel v svoji hiši v Škrbi-ni na Krasu, kjer je na lastno željo tudi pokopan. Za svoje delo je prejel vrsto mednarodnih in nacionalnih (slovenskih in italijanskih) priznanj: Nagrada za grafiko na bienalu sodobne umetnosti v S au Paulu v Braziliji (1953), grafični Grand Prix na Beneškem bienalu (1958), nagrada Predsedstva poslanske zbornice Italije (1968), Prešernova nagrada za življenjsko delo (1974), tržaški Zlati sv. Just (1977), Zlata zvezda SFRJ (podelil J.B. Tito 1978), zlata medalja Tržaške pokrajine (1984), dopisni član SAZU (1987), Jakopičeva nagrada (posthum-no 2000) ter številna druga priznanja za umetniški opus. LOJZE SPACAL - 100 LET ROJSTVA je projekt, v katerega je vključenih več slovenskih galerij in muzejev: Gorenjski muzej Kranj, Obalne galerije Piran, Moderna galerija Ljubljana, Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj, Galerija Lojzeta Spa-cala, nekatere galerije v Italiji, kot pobudnik projekta in dejaven organizator pa nastopa umetnikov vnuk Martin Spacal. Praznovanje stoletnice tega likovnega velikana je zamišljeno predvsem kot prikaz njegovega bogatega in obsežnega opusa, ki vključuje dela v več različnih slikarskih tehnikah in tudi dela iz drugih področij likovnega ustvarjanja. Tako bodo na različnih prizoriščih na ogled dela v posameznih tehnikah: tapiserija, mozaik in ladijska oprema v Piranu in Kopru; risbe, slike in skulpture v Kranju; fotografija v Ljubljani in grafika v Štanjelu in v kraju San Vito al Tagliamento v Italiji. Posamezne razstave bodo spremljali katalogi, ki bodo izšli kot ločene publikacije, obenem pa bodo na voljo udi v kompletu kot celostni pregled umetnikovega opusa. Poleg petih trojezičnih katalogov, ki bodo pokrivali posamezne tehnike in področja Spacalovega ustvarjanja, bo kot šesta publikacija v kompletu izdana tudi umetnikova biografija in bibliografija. Celoten projekt bo dostopen tudi na svetovnem spletu na internetni strani: www.spacal.net Pobudniki Spacalovih proslav na včerajšnji tiskovni konferenci v Štanjelu kroma ŠTANJEL - Letos poteka sto let, kar se je v Trstu rodil Lojze Spacal, uveljavljeni slikar, grafik, oblikovalec ladijske opreme, fotograf in še marsikaj zraven. Pomembno obletnico bodo v prihodnjih mesecih počastili s številnimi razstavami in spremnimi pobudami, ki so jih včeraj predstavili na novinarski konferenci v Štanjelu. V prostorih, ki že dvajset let gostijo stalno razstavo Spacalovih del, so o tako imenovanem Projektu Spacal spregovorili njegovi pobudniki, predstavniki nekaterih slovenskih galerij in muzejev ter umetnikov vnuk Martin Spacal. Prisotnim je dobrodošlico najprej izrekel župan Občine Komen Uroš Slamič: Lojze Spacal je preprosto del Krasa, naša občina, ki se ima za njegovo matično občino, pa je nanj posebno ponosna. Tudi zato je z veseljem pristopila k pripravam na pomembno obletnico in prevzela organizacijo nad razstavo in osrednjo slovesnostjo, ki bo 15. junija v Štanjelu. Ob tej priložnosti je občina tudi naročila izdelavo posebne poštne znamke in priložnostnega poštnega žiga. Da gre za najobširnejši pregled Spacalovih del, je naglasil njegov vnuk Martin: na trinajstih razstavah bo predstavljen ves njegov opus, ki gre od slik do grafik, del na papirju, tapiserij, mozaikov, kipov in celo fotografij, ki niso bile nikoli razstavljene. Priprava je zahtevala ogromno truda, če naj sodimo po številu zbranih del pa se je nedvomno izplačala: od maja do decembra bo na različnih lokacijah na ogled okrog šesto petdeset Spacalovih del! O posameznih sklopih slikarjevega ustvarjanja so spregovorili kustosi razstav oziroma avtorji katalogov (teh bo skupno šest). Da-mir Globočnik je izpostavil dejstvo, da so organizatorji zaobjeli vse motive, izrazna sredstva in obdobja Spacalovega ustvarjanja, od začetnih (v tridesetih letih prejšnjega stoletja) do del, ki jih je umetnik ustvaril pred smrtjo (maja 2000). Med temi predstavljajo največjo novost fotografije, ki bodo razstavljene v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Kot je pojasnila Lara Štrumej, so slednje našli na podstrešju umetnikove hiše na tržaškem Trgu Ve-nezia; med njimi je tudi nekaj takih, ki jih je Spacal posnel med izgnanstvom v južnoitalijanskem kraju Accettura. Pregledno razstavo grafik, ki jo bodo 15. junija, na Spacalov rojstni dan, odprli v Štanjelu, bosta postavila Tina Jazbec in Franko Vecchiet: poudarek bo na manj poznanih obdobjih umetnikovega ustvarjanja in na inovativnosti njegovega pristopa, razstavljena pa bo tudi Spacalova stara stiskalnica za grafiko. Velika zasebna zbirka grafik bo na ogled tudi v kraju San Vito al Tagliamento (njeno občinsko upravo je v Štanjelu zastopal odbornik za kulturo Dibisceglie). Pomemben poklon Spacalu bodo pripravili tudi v Kranju, kjer se bodo zvrstile kar štiri razstave. Kot je poudaril Marko Arnež, bodo na ogled tako slike kot kipi in dela na papirju (študijska dela oziroma priprava-podlaga za nadaljnja dela). Slednja bodo na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, saj je Lojze Spacal med njimi vse od leta 1974. Štiri razstave bodo na ogled tudi na slovenski obali, o teh pa je spregovoril Toni Biloslav. Prvo bodo odprli že jutri v koprski Avli pokrajinskega muzeja, kjer bodo na ogled drobci ladijske opreme, ki jo je Spacal izdelal za ducat luksuznih potniških ladij. Na ostalih razstavah pa bo mogoče občudovati njegove tapiserije (na obisk bodo prišle tudi tkalke Studia 61 iz Novega sada, ki so jih izdelale) in mozaike. Med spremnimi pobudami velja omeniti izid knjige Nočni cvet - Spomini na očeta, ki jo je za Založništvo tržaškega tiska napisal Borut Spacal (izšla bo v slovenščini in italijanščini) ter Homage Spacalu, likovni natečaj Društva za umetnost Kons: dela bodo 22. junija razstavljena v tržaškem Narodnem domu, ta pa je zaenkrat tudi edina tržaška »postojanka« Projekta Spacal... Poljanka Dolhar SPORED PRIREDITEV KOPER - Spacal in Istra - 25. maj - 31. avgust 2007 - Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, dela na papirju - 30. maj - Galerija Zavarovalnice Triglav, d.d Slike, kipi - 1. junij - 30. julij 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - 1. junij - 30. julij 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - 6. junij - 31. avgust 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elektra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - 8. junij - 31. avgust 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO - Grafike - 10. junij - Cerkev/Chiesa di San Lorenzo ŠTANJEL OSREDNJA SLOVESNOST - 15. junij - Grad Štanjel Grafike - 15. junij - december 2007 - Galerija Lojzeta Spacala Grafične miniature - 15. junij - 15. oktober - Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - 16. junij - 15. september - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - 28. junij - 12. avgust 2007 - Mednarodni grafični likovni center Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it TRST - Na Forumu Tomizza včeraj okrogla miza »Hic sunt leones« Meje izginajajo, a na obzorju so nove Danes se Forum nadaljuje v Kopru, jutri pa v Umagu Včeraj so se v Trstu tudi uradno začela osma mednarodna obmejna srečanja Forum Tomizza, ki se bodo danes nadaljevala v Kopru, jutri pa v Umagu. Tržaška publika je v Državni knjižnici prisluhnila simpoziju z naslovom Hic sunt leones (Tukaj so levi) ali Čakajoč na barbare, o levih in barbarih pa so spregovorili Milan Rakovac, Franco Juri, Magdalena Pahor, Luigi Nacci, Me-lita Richter, Renzo Nikolini, Lorenzo Dugulin, kot povezovalec srečanja pa je nastopil časnikar Pierluigi Sabatti. Namen tradicionalnih srečanj je še vedno želja, da bi ljudje z meje na področju kulture, znanosti, umetnosti... preverjali in soočali svoje kritične misli in razprave ob preučevanju življenja in dela istrskega pisatelja Fulvia Tomizze. V tem du hu je po te kal tu di tr žaš ki del simpozija, ki ga je uvedla predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto. Na os mem med na rod nem sre ča -nju so ugledni humanisti, novinarji, publicisti in šolniki spregovorili o tem, kaj bo našemu območju prinesla schengen-ska meja in se posvetili aktualnim vprašanjem. Medtem ko so se v preteklih letih intelektualci lotevali aktualnih družbenih in kulturnih tem skozi prizmo Tomizzevega videnja in doživljanja meje, so letos spregovorili o meji, ki se bo zopet globoko zarezala med prebivalstvo (med prebivalstvo v veliki evropski skupnosti in tisto izven nje), hkrati pa se bodo začele delitve na civiliziran in manj civiliziran svet. O tem govori tudi naslov simpozija, Hic sunt le ones, be se de to rej, s ka te ri mi so sta -ri Rimljani poimenovali kraje, ki jih niso poznali. O levih in novih barbarih je včeraj spregovoril stalni gost in glavni po budnik obmejnih intelektualnih srečanj, sicer pa istrski književnik in osebni prijatelj Fulvia Tomizze, Milan Rakovac, kije posredoval svoje razmišljanje o novih oblikah rasizma in o avtohtonosti kot zelo relativnem pojmu. Obregnil se je ob moderne oblike nestrpnosti ter ignorance do novih prišlekov in nekaterih že po tradiciji stigmatiziranih etničnih skupin, kot so denimo Romi. Gost je v mislih imel v zadnjih mesecih najbolj znano in obenem najbolj dis-kriminirano slovensko romsko družino Strojan, ki jo še vedno zavračajo tako Obmejna srečanja Foruma Tomizza so dobra priložnost za rzpravo in razmislek o ključnih vprašanjih prihodnosti našega prostora kroma krajani kot predstavniki raznih institucij. Kot se spodobi za pravi forum po-lemiziranj o življenju ob meji, so tudi drugi govorniki svoje referate posvetili mejnosti in (ne)strpnosti. Pierluigi Sabatti je poudaril, da ne smemo diskri-minirati tistih, ki še niso del Evropske unije, Franco Juri pa se je v svojem posegu dotaknil problemov globalizacije, ki so družbo, ki je še pred leti veljala za "skupnost barbarov', preobrazili v moderno družbo, ki je podlegla političnemu in gospodarskemu kapitalu. Kritičen je bil tudi do odnosa slovenske družbe do Romov, še predvsem do Stro-janovih. "Člani te družine so domnev- no najbolj vidni levi našega teritorija', je dejal Juri in pozval širšo javnost, naj ne stigmatizira oseb, ki imajo zgolj "drugačen" stil življenja. Magdalena Pahor se je ustavila pri problemu šol in komunikacije ter provokativno namignila, da se Trst še ni spravil z "avtohtonimi slovanskimi elementi'. S prispevki so v programu sodelovali še Luigi Nacci, ki je spregovoril o novih "barbarih" v vzhodni Evropi, za katere upa, da ne bodo podlegli navidez varljivim čarom razširjene evropske skupnosti, Melita Richter pa je obudila zlato dobo jugoslovanskega brezglavega "shoppinga" v Trstu, ko je dnevno na stotine ljudi z onstran železne zavese tu kupovalo kavbojke in tako imenovane šuškavce. Če potegnem črto pod povedano, lahko z zagotovostjo rečemo, da so slovenski, italijanski in hrvaški gostje včeraj na zabaven in nekoliko ironičen način postregli z odgovori na aktualna vprašanja. Meje imajo po njihovem mnenju še vedno strogo delitveni značaj, za nekoga bo padec schengenske meje pomenil pristop k eminentnemu klubu, za druge pa bo meja pomenila ponovno delitev na napreden in manj na pre den svet. To pa je vse kakor v na -sprotju s sanjami Fulvia Tomizze, ki je v svojih knjigah pisal predvsem o Evropi brez meja, o zapostavljenih narodih, socialni pripadnosti(sč) VZHODNI KRAS - Na seji rajonskega sveta Premestitev sejma na Opčinah Rajonski svet za vzhodni Kras se je sestal v torek na »telegrafski seji«, kot so jo ocenili nekateri rajonski svetniki. Na dnevnem redu je imel izrek mnenj o nekaterih gradbenih dovoljenjih (ta mnenja so - po občinskih normah - obvezna, a ne obvezujoča) in sklep o premestitviponedeljkovega sej ma na Op či nah. Ta sejem je potekal že vrsto let na pro sto ru pred ob čin sko iz po sta vo v Doberdobski ulici. Prodajalci so s svojimi stojnicami zasedli ves prostor, da so morali avtomobilisti ob ponedeljkih dopoldne poiskati parkirišče drugje. Pro stor pa je bil - ta ko so ugo to -vili na vzhodnem Krasu - premajhen za vseh dvanajst doslej prijavljenih prodajalcev, ki so tu prodajali svoje pridelke in trgovske proizvode. Mnogo krat se je zgo di lo, da so mo ra li po -staviti stojnice na travnato površino in tu di za kup ce je bi lo ma lo pro sto ra. Pred kratkim se je na sejem prijavilo šest novih prodajalcev, je včeraj Marko Milkovič povedal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. S povečanjem števila prodajalcev bi pos tal se da nji pro daj ni pro stor pre te -sen, zato so se v rajonskem svetu od-lo či li za pre me sti tev po ne delj ko ve ga sejma le nekaj desetin metrov stran, na območje bližnjega parkirišča v Ul. Salici. Odbor za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja je privolil v premestitev, rajonski svet pa je s torkovim so glas no dob re nim skle pom priž -gal zeleno luč za novo lokacijo ponedeljkovih sejmov na Opčinah. VZHODNI KRAS - Pes je ušel gospodarju Klateški kraški ovčar »dežura« v Gropadi V Gro pa di se že dalj ča sa v ve čer -nih in noč nih urah po te pa kla teš ki kraški ovčar. Domačini so ga že večkrat opazili ležečega v središču vasi; komaj privozi mimo avtomobil, začne renčati in lajati. Kraš ki ov čar je že pred ka kim poldrugim letom ušel gospodarju. Va-ščani so ga nato opazili ranjenega, nekdo mu je pomagal, ga zdravil, nato je pes spet ušel, je povedal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. O klateškem psu, ki je velik in predstavlja nevarnost za krajane, so že pred časom obvestili tako živino-zdravniško službo, občinski pesjak, ustanovo za zaščito živali Enpa, policijske organe, mestne redarje in kara-binjerje. Pred časom so mu nastsavili vabo z uspavalnim sredstvom, a kraški ovčar se ni ujel v sočno past. Nekajkrat so priredili pravi lov na psa,ki pa Kraški ovčar, edina je tu di klav rno pro pa del. Ta ko še ved -' , „ 1 „v .. . slovenska no »de žu ra« v ve čer nih urah po gro - ....... 1 & avtohtona pasja pajskihulicah... pasma 2 Petek, 24. maja 2007 MNENJA, RUBRIKE / APrimorski ~ dnevnik Leva struja LD zapušča stranko Leva komponenta stranke Levih demokratov dejansko zapušča stranko, ker ne soglaša z ustanovitvijo Demokratske stranke. Njeni pristaši so formalno zapustili vse strankine organe in s tem dejansko napovedali odhod, ki je bil sicer pričakovan. Med tistimi, ki odhajajo, je tudi Boris Iskra, ki je biil dva mandata deželni svetnik KPI in nato član pokrajinskega vodstva LD. Gre za pristaše ministra Fa-bia Mussija, ki je že pristopil v novo levo usmerjeno parlamentarno skupino, na obzorju pa je usutanovitev nove stranke. V videmski pokrajini je Leve demokrate že zapustil Fabrizio Dorbolo, dosedanji vodja tamkajšnje slovenske komponente. Spet tatovi na Krasu Preiskovalci zaenkrat ne morejo niti potrditi niti izključiti možnosti, da se za zadnjimi tatvinami na Krasu, na Opčinah in v Sesljanu, skrivajo iste osebe ali ista oseba. Način, kako so vlomili v hiše, in še zlasti spretnost, ki so jo pokazali tatovi, pa bi dala misliti, da gre za iste ljudi. Tokrat so v akcijo stopili v noči na torek. Plen, ki so ga odnesli iz poslopij, je bil dokaj skromen, zato so izkupiček morda hoteli nekoliko povečati in so odpeljali še avtomobil, ki je bil v garaži. Avtomobil so ukradli na Opčinah. Iz garaže so ga verjetno porivali, da ne bi zbudili lastnika. Ključe so našli v dnevni sobi, kjer je bilo tudi nekaj gotovine. Do druge tatvine je prišlo v Sesljanu, pri družini Orecchini. Povzpeli so se do okna v prvem nadstropju ter naredili manjšo luknjo, skozi katero so vtaknili žico ali za to »opravilo« nalašč pripravljeno železo ter okno odprli z notranje strani. Bili so tudi v spalnici, iz katere so odnesli nekaj nakita. V pritličju so pobrali lastnikovo denarnico in torbici njegove soproge in hčerke, v njih so bili bankomat in kreditne kartice, gotovine pa je bilo bolj malo, nekaj sto evrov. Kot običajno se niso dotaknili mobitelov in prenosnega računalnika. Na svojem mestu so pustili tudi ključe dveh avtomobilov, ki sta bila pred hišo.Tatvine se je zavedela gospodinja, ko je zjutraj opazila, da torbice ni na svojem mestu, našli so jo v vrtu, seveda je bila prazna. Tatovi so srečo poskusili tudi vdreti v poslopje blizu kampinga, a se je gospodar prebudil, morda so bili v tem primeru nekoliko nerodni, prižgal je luč in so zbežali. V neki drugi vili pa so jih verjetno odvrnili alarmni sistemi. 8 Četrtek, 24. maja 2007 TRST / DEVIN-NABREŽINA - Pred občinskimi volitvami Volilna kampanja še danes in jutri Veronese se je srečal z Zvezo neposrednih obdelovalcev V Devinu-Nabrežini se počasi izteka kampanja za nedeljske in ponedeljkove občinske volitve. Kampanja se uradno konča jutri opolnoči, sobota bo tradicionalni dan razmisleka, nato bodo zadnjo in odločilno be se do ime li vo lil ke in vo lil ci. Volišča bodo v nedeljo odprta do 22. ure, v ponedeljek pa do 14.ure, takoj zatem se bo začelo preštevanje glasovnic. Neuradni rezultati bodo znani pozno popoldne. Vo lil ci bo do do bi li sa mo eno glasovnico. Na njej lahko prekrižajo ime in priimek županskega kandidata ali pa simbol stranke. Če to naredijo, lahko tudi oddajo eno preferenco s priimkom izbranega kandidata za občinski svet. Če prekrižajo samo znak gibanja ali stranke gre avtomatično glas tudi županskemu kandidatu. Županski kandidat levosredin-ske koalicije Massimo Veronese se je srečal s pokrajinskim vodstvom Zveze neposrednih obdelovalcev-Coldi-retti. Srečanje je potekalo na sedežu stranke Slovenske skupnosti v Nabre-žini, prisotnih je bilo nekaj članov ne-po sred nih ob de lo val cev iz ob či ne Devin - Nabrežina in kandidatov na listi Skupaj -Insieme. Po pozdravu tajnika krajevne sekcije Ssk in kandidata na listi Skupaj - Insieme Edvina Forčiča je rav- natelj stanovske organizacije Aldo D'Amore predlagal, da bi bodoča uprava upoštevala možnosti sklepanja konvencij s stanovskimi organizacijami in tako na podlagi obstoječe zakonodaje dodelila razna dela kmetijskim podjetnikom iz občine. Dejavnosti, ki bi jih lahko opravili kmetovalci, bi lahko bilo čiščenje manjših cest, urejanje javnih zelenih površin čiščenje plevela na vaških ulicah itd. Pri takem sodelovanju prihrani Občina precej denarja in časa. Delo, ki ga opravijo domačini v lastni občini je vedno dobro in pravočasno opravljeno. Kraški kmetje so dokazali da so njihovi proizvodi, kljub skromnim naravnim danostim lahko izredno kvalitetni in zanimivi. »Za našo občino, ki ne skriva turističnih ambicij pa pome ni ta ka po nu dba od lič no pro mo -cijo teritorija in je gotovo privlačna za marsikaterega tujega kot domačega obiskovalca saj pripotuje v Italijo celih 39% vseh turistov zaradi enogas-tronomske ponudbe. Razvejana kmetijska dejavnost, pa v nasprotju z monokulturami urejuje, bogati in vzdržuje teritorij,« je dejal Forčič. Govora je bilo tudi o problemih zaradi suše in kako reševati to vprašanje in če ostajajo realne možnosti za uresničitev kmetijskega vodovoda, ki bi lahko črpal vodo iz nerabljenih timavskih izvirkov. Na koncu je stekla beseda se o novih vinkuliranih območjih SIC in ZPS. Pozitivno dejstvo je, da so vsaj ukinili 300 metrski pas, ki je obkrožal že itak ogromne vinkulirane površine. Sedaj pa obstaja nevarnost da območja SIC povečajo se za 2500 hektarjev. Županski kandidat leve sredine Massimo Veronese je obljubil, da bo spodbujal in uresničeval vse možnosti sodelovanja s kmetijskimi podjetniki in organiziral urad, ki bo nudil tu di raz ne uslu ge kme to val cem in ju -sarjem. Obenem bo nova občinska uprava spodbujala sodelovanje s sosednjimi občinami v Sloveniji in tako lahko črpala denar iz Evropskih skladov, ki so namenjeni skupnim obmejnim projektom.Tako županski kan di dat, kot tu di os ta li pri sot ni kandidati liste Skupaj - Insieme so se obvezali, da se bodo z vsemi močmi in sredstvi zoperstavljali nameravani širitvi območja SIC na kraških tleh. Veronese in somišljeniki so se pred dnevi srečali tudi s Kmečko zvezo, s katero so obravnavali pereča vprašanja občinskega kmetijstva. Tudi ob tej priložnosti so obravnavali t.i. kme tij sko va ri an to in vlo go Ob či ne ter tudi Dežele na področju spodbujanja kmetijstva, a tudi pri zaščiti kraškega ozemlja. Forčič, Veronese in zastopnik Zveze neposrednih obdelovalcev -Coldiretti DAmore DEVIN-NABREŽINA - Spor nekaj dni pred volitvami CGIL proti županu Retu Sindikati so vložili priziv na sodišče za delovno pravo Nekaj dni pred volitvami se je v Devinu-Nabrežini razvnel oster spor med sindikalno zvezo CGIL in občinsko upravo župana Giorgia Reta. Sindikati očitajo županu in odboru, da sta brez predvidenega notranjega sindikalnega dogovarjanja izvedla preustroj nekaterih notranjih občinskih služb in servisov. »To je župan Ret naredil tik pred volitvami, kar je kratkomalo sumljivo,« nam je povedal zastopnik CGIL Roberto Bovo. Zveza CGIL, ki združuje javne in občinske uslužbence, je svoje kritike na ra čun Ob či ne De vin-Na bre ži na iz ra -zila na včerajšnji novinarski konferenci. Povedali so, da so glede teh dogodkov vložili priziv na sodišče za delovno pravo, ki bo o tem razsodilo v začet ku pri hod nje ga me se ca. Sod no pri -tožbo je podpisal Marino Sossi, pokrajinski tajnik zveze CGIL javnih usluž-ben cev. Na Občini zavračajo vse očitke sindikalne organizacije in tudi obtožbo, da je zadeva vezana na bližnje upravne volitve. Na CGIL pravijo, da je sin di kat več krat zah te val od Re to ve uprave spoštovanje pravil o sindikalnem dogovarjanju, njegove zahteve pa so ved no na le te le na glu ha uše sa. V Nabrežini koncert Veronesejeve koalicije Na predzadnji dan volilne kampanje bo drevi na igrišču Sokola v Na-brežini koncert »Nova pesem za De-vin-Nabrežino«, ki ga prireja levosre-dinska koalicija županskega kandidata Massima Veroneseja. Koncert je zamišljen kot poklon mladim, ki jim Ve-ronesejev volilni program posveča posebno pozornost. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20.30, bodo nastopili Kraški ovčarji, Trije prasički, Kiss my nash, Freakwaves in Kontovel unite. Sinoči pri Š'pjelnih v Nabrežini pa je na pobudo leve sredine tekla beseda o kulturi in o vlogi občinske ter drugih javnih uprav na tem področju. Pobudo za razpravo je dala lista Sku-paj-Insieme, ki podpira Veroneseja. Zastopala sta jo kandidata za občinski svet Igor Gabrovec in Vera Caharija, navzoča sta bila pokrajinski svetnik Marjetice Paolo Salucci ter Maja La-pornik, vodja gledališke šole pri Slovenskem stalnem gledališču. Govorili so med drugim tudi o možni namembnosti nekdanjega sedeža Lege Na-zionale v Nabrežini Kamnolomi, ki bi ga lahko občinska uprava obnovila skupaj s Pokrajino. Ret vabi drevi v sesljansko Caravello Giorgio Ret bo sklenil volilno kampanjo z družabnim srečanjem, ki bo danes med 18. in 24. uro v Caravelli v Sesljanskem zalivu. Na srečanju bosta Ret in njegova desnosredinska koalicija podali obračun opravljenega dela in predstavili načrte za bodočnost Devina-Nabrežine. NABREŽINA - Giorgio Ret »Skušal sem biti župan vseh občanov« Giorgio Ret se spet poteguje za županski stolček kroma Župan Ret kako se počutite nekaj dni pred volitvami? Zelo miren in poln zelo lepih občutkov. Občani, tudi tisti, ki ne bodo glasovali zame, mi priznavajo, da sem bil župan vseh in da sem delal v dobrobit celotne skupnosti. Tisti, ki dela, seveda tudi greši, a takšno je pač življenje. Kakšna je glavna kritika, ki jo namenjate samemu sebi in občinski upravi? To, da nisem pomagal vsem, ki so me prosili za pomoč. V mislih imam posebne primere socialne stiske občanov oziroma nekaterih skupnosti, ki nujno rabijo pomoč. To obžalujem predvsem s človeškega vidika. Kar zadeva upravo pa mi je žal, da nisem utegnil v celoti posodobiti upravno kolesje naše Občine. Kako to, da niste pri tem uspeli? Nočem iskati opravičil za vsako ceno, a sredi mandata smo ostali brez občinskega tajnika in to je močno pogojevalo moje delo na tem področju. Upam, da bo novi upravi uspelo to, kar meni ni v celoti uspelo. Kakšen je bil v teh petih letih vaš odnos s strankami desne sredine? Zelo jasen in to od vsega začetka. Strankam sem povedal, da ne smejo pogojevati uprave in da se ne smejo vpletati v delo župana in v odbornikov. So se stranke potem tega držale? Kar se mene tiče, so se držale dogovorov. V petih letih mojega župano-vanja ni bilo na županstvu niti enega političnega ali strankarskega sestanka. Ko se govori o strankah desne sredine pade takoj v oči usmeritev Nacionalnega zavezništva, ki v Na-brežini sicer skuša (nerodno) prikrivati svoj negativni odnos do Slovencev, drugod pa tega ne skriva in to ob vsakem koraku izpostavlja. Kako je s tem? Prav zaradi teh stališč sem bil tudi v tej volilni kampanji tarča kritik in napadov, češ da NZ pri nas govori eno, na pokrajinski ravni pa nasprotno. In to me veseli. Zakaj pa? Mene zanimajo dogajanja v De-vinu-Nabrežini. Koalicijske stranke, torej tudi NZ, dobro poznajo moja stališča o sožitju in o slovenski manjšini. Pri teh vprašanjih je moja usmeritev brezkompromisna. Naša občina je in bo dvojezična, zanimanje za slovenščino pa narašča tudi v italijanskih šolah. Kako je s Sesljanskim zalivom tudi v luči stališč leve sredine, ki vas obtožuje podrejenosti lastnikom? Sesljan predstavlja veliko priložnost za turistični razvoj občine. Na tem področju je občinska uprava naredila ogromno in je imela stalno pred seboj javne koristi. Pri tem smo imeli stalno ob sebi tudi deželno upravo. Zadnja dogajanja v zvezi s Se- sljanskim kamnolomom pa so precej nejasna, da ne rečem zagonetna.... Stvari so zapletene, so pa na poti reševanja. Včasih me moti, da se govori samo o kamnolomu, ki je pomemben del, a ne edini v Sesljanskem zalivu. Pozablja se na vse ostalo. Kaj imate v mislih? Pozablja se npr. Devinski grad, ki ga obiskuje vse večje število turistov. Govorili smo sicer o Sesljanu... Če bom spet župan, se bodo najkasneje jeseni začela gradbena dela, da bo ta naš prelepi zaliv res zaživel tako, kot si vsi želimo. In že smo pri spornih spremembah regulacijskega načrta. Leva sredina vam očita ne samo nepravilnosti, a tudi spodbujanje gradbenih špekulacij. Kako odgovarjate na te obtožbe? Marsikaj sodi v volilno kampanjo in zato me obtožbe ne motijo. Žal mi je le, da stvari nisem uspel izpeljati lanskega septembra, kot sem si želel, in da so sklepi dejansko sovpadali s pričetkom volilne kampanje. Gradbena špekulacija pa je vseeno huda obtožba... Ko se spreminja urbanistične načrte se vedno najde kdo, ki skuša zadevo izkoristiti sebi v prid. To se je zgodilo tudi pri nas, ko se se našli nekateri prebrisanci, ki so morda imeli v mislih špekulacije. Naši cilji pa so plemeniti in so usmerjeni v pomoč mladim, ki hočejo ostati doma in si doma ustvariti družino. Če je prišlo do napak ali nepravilnosti, jih bo moral odpraviti novi občinski svet, ki bo vzel v pretres pritožbe in pripombe občanov. Kakšne so bili odnosi z župani sosednjih občin? Čudoviti. Čeprav pripadamo različnim političnim opcijam smo zelo dobro sodelovali ter izvedli vrsto koristnih projektov zlasti na področju sociale in zaščite našega teritorija. Niste pa si bili edini glede Kraške gorske skupnosti... V javnosti in v občilih se je ustvaril vtis, da nasprotujem ponovni ustanovitvi KGS. To ni res. Stara gorska skupnost je del zgodovine in je treba pomisliti na nove oblike združevanja kraških občin. Novo KGS si zamišljam kot odraz občin in ne politike. Izhodišče za soočenje bi lahko bil Kraški okraj. Kakšen bo prvi korak, ki ga boste v primeru ponovne izvolitve naredili takoj po volitvah? Če bom spet izvoljen pomeni, da mi občani res zaupajo in da so z menoj zadovoljni. Naša občina je po naravi večinsko levosredinska. Če bom zmagal pomeni, da ljudje dajo prednost človeku in njegovim programom, ne pa politiki. Kaj pa prvi korak? Če bom izvoljen, se bom že v ponedeljek popoldne lotil dela. Zame bo to navaden delovni dan. (st) / TRST Četrtek, 24. maja 2007 9 1 GM - Nocoj Prva od štirih akademij Vsako leto se šolska dejavnost Glasbene matice konča s ciklom koncertov najbolj nadarjenih in zaslužnih učencev. Cikel štirih akademij se bo pričel nocoj (četrtek, 24.maja) ob 20.30 s klavirskim večerom. Klavirski oddelek je namreč najbolj številen, zato je deležen posebnega poudarka s samostojnim večerom, na katerem bodo nastopili pianisti vseh starosti in stopenj, ki bodo igrali solistično in štiriročno. Ob tej priliki bosta nastopila tudi dva predstavnika goriške in špetrske Glasbene matice. Z raznolikim prikazom izvajalskih sposobnosti bosta naslednji dve akademiji, na sporedu 30.maja in l.junija, ovrednotili učence iz različnih oddelkov. Program prvega junijskega večera bo obsegal tudi vsakoletno slavnost nagrajevanja učencev, ki so se v letošnjem šolskem letu najbolj izkazali, predvsem s tekmovalnimi dosežki, in še nastop letošnjega diplomanta, kitarista Bojana Kureta. Vsi omenjeni koncerti bodo v cerkvi svetega Silvestra. Sledila bo 15.junija zaključna akademija učencev solopevskega oddelka prof. Eleonore Jankovič, ki bo v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v ulici Coroneo. (ROP) »NABREŽINSKE K'LUNE« - Pet mesecev po avtomobilski nesreči Steber spet stoji Specializirana ekipa namestila marmornate valje stebra na svoje mesto Delom vseskozi sledil direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin Ob pokrajinski cesti med Križem in Nabrežino od včeraj spet stoji marmornat steber, ki ga je 18. decembra lani do tal »zbil« v smeri proti Nabrežini vozeči avtomobil. Delavci specializiranega podjetja so s pomočjo avtomobilskega žerjava najprej namestili štiri kose spodnjega podstavka, zatem so enega nad drugim postavili na svoje mesto še šest preostalih kosov: štiri velike marmornate valje, podstavek gornje krogle in 3 tone težko kroglo na njem. Delu je nadzoroval direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin. »Na-brežinske k'lune«, kot pravijo domačini stebroma, mejnikoma med tržaško in de-vinsko-nabrežinsko občino, so namreč kulturni pomnik, zanje skrbi spomeniško varstvo. Prav zato je bila namestitev več metrov visokega in skupno kakih 350 sto-tov težkega stebra zelo zahtevna. Marmornate valje je bilo treba postaviti enega na drugega, kot so bili nameščeni pred nesrečo. Pri padcu so se nekateri koščki odkru-šili, podstavek krogle pa se je razpočil, za- radi česar so ga morali tehniki zalepiti. Po napovedi direktorja Dugulina bodo vsa potrebna restavratosrka dela opravili prihodnji teden in v začetku junija, da bo steber dokončan v prvi polovici junija. Ponovna namestitev stebra je stala 37 tisoč evrov, vsoto je poravnala avtomobi-listova zavarovalnica Lloyd adriatico. Postavitvi stebra med Križem in Nabrežino je pozorno sledil direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin (prvi z desne) DAIMDND Izberem, ker vem. Posebna ponudba od 24.5. do>.a.07 dnevne sobe kuhinje s kuhinjskim pultom iz kerrocka (corian) spalnice in garderobe sedežne garniture jedilnice otroške in mladinske sobe MEGA CENTER SEŽANA (pri Tušu), 8 - 19h, sob. 8 - 12h 10 1 4 Četrtek, 24. maja 2007 KULTURA / SLOVENSKI KLUB - Na torkovem večeru dobro obiskano srečanje s Spomenko Hribar Oblasti povedati resnico v obraz, brez kompromisov Živahna raprava s pronidjivo osebnostjo javnega življenja v Sloveniji »Včasih moraš pač vstati in iti ... Človek ne živi samo od kruha; svoboda je vsaj enako pomembna. Narod, ki ne vzame v celoti nase svoje zgodovine, je pohabljen. In nor.« Tokratni torkov večer v Slovenskem klubu je bil predvsem lekcija o etiki in vrednotah. O resnicoljubju, izbirah, ki bi jih vsak pošten državljan moral zagovarjati in seveda v prvi osebi izpeljati. Zanjo je poskrbela Spomenka Hribar, energična in pronicljiva politična osebnost, avtorica številnih člankov, ki so v slovenski javnosti pustili neizbrisno sled. Predvsem pa ženska, ki ni imela tako nekoč kot danes nobenega dvoma: oblasti je treba resnico povedati v obraz. Brezkompromisno. Večer s Spomenko Hribar, kije uvodoma pojasnila, da je bila vabila Slovenskega kluba zelo počaščena tudi zato, ker je ni dvajset let nihče povabil v Trst, je potekal v obliki intervjuja: vprašanja je postavljal novinar Bojan Brezigar, a tudi številno občinstvo, ki se je zbralo v Gregorčičevi dvorani. Urednika Primorskega dnevnika je najprej zanimalo, v kakšnem vzdušju se je rodila znamenita sedemin-petdeseta številka Nove revije. »V Jugoslaviji je konec sedemdesetih let vladalo napeto vzdušje,« je pojasnila torkova gostja. »Spominjam se, da smo z možem in otroci hodili v Trst ali Muenchen, zato da so lahko svobodno zadihali.« Ob povratku domov so morali knjige, ki so jih kupili v tujini, poskriti: »To je bilo brezvezno in noro!« V takih okoliščinah je leta 1980 nastala Nova revija. Ljudje, ki so se zbirali okrog nje, so imeli intenziven odnos do družbe in sistema, nihče ni živel tja v en dan: zato so začeli razmišljati, kako bi v Jugoslavijo uvedli demokracijo. »Iskali smo dogovor s srbskimi prijatelji akademiki, a ga nismo našli, saj so bili Slovencem pripravljeni odstopiti samo kulturno avtonomijo. Kar smo mislili, smo zapisali v 57. številko Nove revije: zahtevali smo demokracijo, svobodne volitve in nacionalno spravo.« Bilo je leta 1987 in Spomenka Hribar se tistega obdobja spominja kot obdobja novega rojstva: »Nikogar se nisem bala. Kaj mi pa morejo, sem si ponavljala.« Resnici na ljubo so tisti članki dvignili oblah prahu: jugoslovanski zvezni tožilec je zahteval sodno preganjanje, njegov slovenski kolega pa na to ni pristal. »Takratna slovenska oblast ni dovolila pogroma proti nam, ampak je obdržala državniško držo.« Brezigar je nato pogovor speljal na razpad jugoslovanske federacije. Spomenka Hribar je pojasnila, da je bilo treba iz nje oditi, ko se nobena republika ni želela pogajati o novi konfederaciji in je pos- Energična in pokončna osebnost Spomenke Hribar je prispevala, da je bil torkov večer v klubu lekcija o etiki in vrednotah kroma talo jasno, da večstrankarskega sistema ne bo mogoče uvesti samo v eni republiki. Brezigar je spomnil, daje takratni italijanski zunanji minister De Michelis Sloveniji očital, da je federacija propadla zaradi njenega nacionalizma. »Nacionalist je tisti, ki ogroža druge, je na očitek odgovorila slovenska publicistka, Slovenci pa nismo nikogar ogrožali: za razpad so krivi tisti, ki so nam hoteli odvzeti dušo.« V skoraj dveurnem pogovoru se je Spomenka Hribar dotaknila tudi številnih drugih vprašanj: na primer nacionalne sprave, ki jo je vedno prepričano zagovarjala (»Spravna slovesnost v Kočevskem ro- gu, na kateri sta julija 1990 spregovorila nadškof Alojzij Šuštar in predsednik Milan Kučan, nam je dala moč. Polovici slovenskega naroda pa upanje, da ne bodo več drugorazredni državljani.«), ali vprašanja slovenskega šolskega sistema. Spomenka Hribar je ogorčena, da se nekatera poglavja slovenske zgodovine sedaj namenoma izpuščajo: od tu prepričanje, da bo narod, ki ne prevzame v celoti nase svoje zgodovine, vedno nekoliko pohabljen. V slovenski družbi vidi tudi pomanjkanje nekega »temeljnega sočutja do človeškega bitja«, ki je tudi posledica dejstva, da se starši nimajo časa ukvarjati s svojimi otroci, saj so prisiljeni delati »od jutra do sutra«. Ta ne-sočutnost se je pokazala tudi pri vprašanju izbrisanih in Romov, Spomenka Hribar pa je prepričana, da gre za prehodno fazo: »Upam, da bo z odhodom sedanje politične garniture odšlo tudi sovraštvo, na katerega je ta garnitura vseskozi igrala.« Pred katerimkoli »odhodom« pa bo Slovenija morala predsedovati Evropski uniji: se bo v tej vlogi znašla? »Če bodo malo bolj skromni in prijazni, kot so bili doslej, jim bo uspelo. Bojim pa se, da se bodo obnašali kot sloni v izložbi s porcelanom ... « Poljanka Dolhar TRST Jutri nastop mladinskega zbora Z nastopom na celovečernem koncertu, ki ga v sodelovanju z US-CI (Unione societa corali italiane) prirejata Glasbena matica in Zveza slovenskih kulturnih društev, gre letošnja pevska sezona Mešanega mladinskega pevskega zbora Trst proti koncu. V tem sicer zelo natrpanem zaključnem obdobju, kjer se je zbor predstavil tako na pobudah ob dolinski Majenci, kot tudi na zaključni reviji evropskega projekta SKUPAJ v gledališču S. Pellico (v organizaciji šole Petrarca iz Trsta), so mladi pevci, ki nastopajo pod vodstvom Aleksandre Pertot dobili še eno priložnost, da se izkažejo v družbi renomiranih tovrstnih sestavov. Gre torej za dragoceno izkušnjo v sklopu Evropskega festivala mladinskih zborov, ki bo potekal v organizaciji vsedržavne zborovske zveze USCI v petek, 25., soboto 26. in nedeljo 27.5 v bližnjem Lignanu. Tam se bo namreč srečalo in skupaj poustvarjalo kar 18 mladinskih pevskih skupin iz severne Italije, a tudi iz Avstrije in Nemčije. Ponuja se torej priložnost, da se že na jutrišnjem koncertu zbor spoprime z raznolikimi pevskimi stvarnostmi in ustrezno zaokroži itak pestro in bogato pevsko sezono. V petek, 25.5.2007 bo v Lute-ranski cerkvi (Trg Panfili, 20.30) nekakšna premiera omenjenega srečanja. Nastopali bodo, poleg naših pevcev, še zbor Liceja Petrarca (pod vodstvom Francesca Calandre) in zbor Jeuni S. Cristina iz Bocna (pod vodstvom Samuela Runggaldier). Ob istem času se bo ostalih 15 prijavljenih zborov predstavilo občinstvu v šestih koncertih širom po naši deželi. Zbori bodo namreč nastopali še v krajih Casarsa della Delizia (PN), Čedadu, Tržiču, Spilimbergu (PN), Tor-viscosi (UD) in kot rečeno v tržaški evangeličansko-luteranski cerkvi. Zbor torej čaka še zadnji letošnji napor v Lignanu, kjer bodo pevci sodelovali na posameznih delavnicah, ki jih bodo vodili priznani mentorji. Pevci bodo dobili priložnost, da spoznajo različno slogovne in tehnične prijeme, kar predstavlja nedvomno veliko obogatitev za slehernega pevca. V nedeljo, 27.5 bo na vrsti zaključni gala koncert; v tamkajšnji športni palači bo namreč skupaj pelo približno 500 mladincev, kar bo vsekakor svojevrstno doživetje. (tf) DVA ROPA - V lekarni v Ul. Costalunga in v trgovini s kozmetiko v Ul. Baiamonti Iz lekarne mlad ropar odnesel le sto evrov, v Ul. Baiamonti pa celo zgrešil predal blagajne Dva ropa, skoraj istočasno in eden nedaleč od drugega, prvi v Ul. Costalunga, drugi v Ul. Baiamonti. V obeh primerih pa se roparji ne bodo posebno veselili, v Ul. Costalunga so odnesli vsega skupaj okrog sto evrov, v Ul. Baiamonti pa dobesedno nič. V lekarno v Ul. Costalunga se je mladenič nizke postave, plavolas, oblečen v belo majico, predstavil okrog 19.30, ko so že zapirali. Poleg lastnice, Francesce Cappello, in uslužbenke, je bil tedaj v lekarni samo en klient. Mladenič je vprašal za konfekcijo »valiuma«, vendar je bil brez zdravniškega recepta in mu niso ustregli. Odvrnil je, da gre vprašat, če lahko nabavi kakšen drugi proizvod, in je odšel iz lekarne. Domnevajo, da je hotel počakati, da odide klient. Takoj zatem se je namreč vrnil, tokrat je v rokah imel nož. V lekarni sta dve blagajni, prva je na očeh, za njo je videokamera, ki pa so jo sinoči že izključili, druga je na koncu pulta in ni na vidnem mestu, za njo tudi ni videokamere. Stopil je za pult naravnost proti slednji, izdrl predal in zbežal. Očividci, ki so bili tedaj na drugi strani ceste, so povedali, da je sedel v avtomobil zelene barve, ki je ravno tedaj počasi pripeljal mimo, v njem je bil mladenič z dolgimi lasmi. V predalu pa je bilo vsega skupaj morda sto evrov. Popoldanski inkaso, 900 evrov, je namreč okrog 18.30 odnesel Mario Cappello, Francescin oče, bivši lastnik lekarne. Ko je že večerjal, ga je hči poklicala, da so imeli rop, vrnil se je. Ni skrival zadovoljstva, da se nikomur ni nič pripetilo. Vedel je tudi povedati, da so pred štirimi leti že imeli obisk tatov, tedaj so v navojnici in v šipi na izložbi naredili veliko odprtino, skozi katero so vdrli v notranjost. Dotaknili se niso ne denarja ne če- Agenti kovne knjižice, odnesli pa so vse, kar je povezano z mamili, in pustili listek z zahvalo. znanstvenega Ropar v Ul. Baiamonti, v trgovini s kozmetiko CAD, pa ne bo imel nobene koristi. V trgo- oddelka vini sta bili tedaj samo prodajalki, ena je odšla v toaleto, druga se je za trenutek oddaljila od blaga- karabinjerjev na jne. Ko je slišala šum, seje obrnila in zagledala mladega moškega, kije vanjo pomeril pištolo. Ob-delu v lekarni stala je kot okamenela. Neznanec, visoke postave in z bradico, ni spregovoril ene same besede. S silo je izdrl spodnji predal blagajne in odšel. V predalu je bil samo papir, tisti z denarjem je ostal v kroma trgovini. Orožje je zatem odvrgel, bila je le strašilna pištola. / TRST Četrtek, 24. maja 2007 1 1 DSI - V Peterlinovi dvorani Pisatelj Zorko Simčič o svojih tržaških spominih KRIŽ - Jutri v domu Alberta Sirka Razstava o Justu Košuti V soboto poimenovanje vrtca Avtorja (na fotografiji v sredini) sta predstavila profesorja Marija Cenda in France Pibernik kroma »Da si velik umetnik dokažeš s tem, da želiš in delaš na tem, da bi bili drugi še večji.« Tako je pisal tržaški igralec in režiser Justo Košuta v svojih mislih o gledališki umetnosti, kateri je posvetil vse življenje. Košuta se je rodil leta 1898 v Križu. Že kot gimnazijec je nastopal pri igralski skupini domačega Ljudskega odra v Križu in pri Sv. Jakobu v Trstu. Po končani gimnaziji je vstopil v dramsko šolo Milana Skrbinška v Trstu in Marije Vere v Ljubljani. Od jeseni 1925 do septembra 1927je režiral, igral in vodil Ljudsko gledališče v Trgovskem domu v Gorici. Zaradi fašističnih preganjanj se je nato moral izseliti v Jugoslavijo. Kljub temu pa se njegova gledališka dejavnost ni prekinila, saj je ustanovil in vodil dramski skupini Soča in Istra, s katerima je gostoval po Sloveniji in Jugoslaviji, tudi v Zagrebu in Beogradu. Sledila je od leta 1934 do leta 1941 zaposlitev v mariborskem gledališču. Z vrnitvijo v Trst v povojnem času je sodeloval pri prerodu Slovenskega narodnega gledališča za Trst in slovensko Pri-morje. V tržaškem gledališču je deloval kot igralec in režiser (nastopil je tudi v glavni vlogi Hlapca Jerneja v otvoritveni produkciji) ter je opravljal še tajniške posle. Od februarja 1949 do poletja 1956 je Košuta režiral, igral in vodil Ljudski oder v Trstu, istočasno pa je Gledališki igralec Justo Košuta postal duša kulturnega delovanja v številnih prosvetnih društvih na Tržaškem. V soboto bodo poimenovali kriški vrtec po njem, na predvečer poimenovanja, jutri, 25. maja ob 20.30 pa bo v domu Alberta Sirka odprtje razstave »Moja knjiga«, ki jo prireja Slovensko stalno gledališče na pobudo SKD Vesna iz Križa. Gradivo iz družinskega arhiva je priskrbela hči igralca Soča Košuta Hafaer, ki je bila tudi glavna pobudnica in avtorica zasnove razstave, katere koordinacijo in realizacijo je prevzelo Slovensko stalno gledališče s sodelovanjem Slovenskega gledališkega muzeja iz Ljubljane. Oblikovanje razstave je bilo poverjeno fotografinji Agnese Divo. O življenju in delu Justa Košute bo ob tej priliki spregovorila dr. Bogomila Kravos, ki je s svojim strokovnim svetovanjem pripomogla k realizaciji tega dogodka. V ponedeljek je Društvo slovenskih izobražencev gostilo pisatelja Zorka Sim-čiča, ki je novembra lani praznoval svoj 85. rojstni dan. Ob njegovem visokem življenjskem jubileju so v Sloveniji izšle kar tri njegove knjige. Založba Mladika iz Trsta je izdala zbirko njegovih črtic z naslovom Rimske zgodbe, ki se nanašajo na obdobje avtorjevih begunskih let v Rimu. Pri Mladiki je zbirka črtic izšla tudi v italijanskem prevodu Aleksandre Foraus. Na ponedeljkovem srečanju je avtor spregovoril o svojih izkušnjah in doživetjih vezanih na Trst. Pisatelj je namreč doživljal Trst v raznih fazah svojega življenja. Spregovoril je najprej o povojnem Trstu do odhoda v Argentino, o Trstu, ki ga je doživljal kot emigrant v Argentini, in o stiku s Trstom, ki ga doživlja od po-vratka v domovino leta 1994. Simčičeva knjiga člankov in razprav, ki je lani izšla pri Družini, je po vsebini skoraj v celoti »tržaška«. Avtorja sta predstavila prof. France Pibernik in avtorica spremne besede Rimskih zgodb prof. Marija Cenda. Prof. France Pibernik je nanizal utrinke svojih srečanj s Simčičem, ki so se začela ob koncu petdesetih let, ko je poučeval v Dob-rovu, v Goriških Brdih, in je v knjigarni v Gorici zagledal revijo Meddobje, katero je urejeval Zorko Simčič. Prof. Pibernik je še opozoril, da je pripravi obširen intervju z Zorkom Simčičem, o njegovih spominih, doživetjih in o njegovih literarnih delih, med katerimi je najzanimivejša Simčičeva kratka proza. Pisal je satire in humoreske (Tragedija stoletja), drame (Zadnji akord), eseje in članke. Svoj prvi roman Prebujenje je objavil leta 1943 in zanj prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane. Večji del njegovega literarnega opusa sloni na bolečih trenutkih, ki so jih doživljali slovenski emigranti. Junaki njegovih zgodb nimajo imena, kar bi lahko odražalo realno begunsko travmo. Večkulturnost in kozmopolitizem sta značilna za mnoga Simčičeva dela. Življenjska in umetniška pot Zorka Simčiča je nenavadna in dramatično razgibana. V začetku maja 1945 je pisatelj zapustil Slovenijo in nekaj časa bil na Koroškem kot prevajalec pri angleški vojski. Nato ga je begunska pot popeljala v Rim. Iz Rima j e leta 1947 prišel v Trst, kjer je začel objavljati v tržaški reviji Mlada setev. Leta 1948 pa je odšel v Argentino in tu leta 1957 zaslovel z romanom Človek na obeh straneh stene. Leta 1993 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Erik Kuret OBČINA - Ob natečaju Trio di Trieste Pobudnikom priznanje za deset let uspešnega dela TRST Predavanje Župan Roberto Dipiazza je organizatorjema izrekel priznanje za desetletni uspeh natečaja Tržaški župan Robero Dipiazza je včeraj na županstvu uradno sprejej pobudnika mednarodnega glasbenega natečaja »Premio Trio di Trieste«, umetniško vodjo Fedro Florit in predsednika združenja Chamber Music Ettoreja Campaillo. Prestižno mednarodno tek-movaanje doživlja letos deseto izvedbo. V znak priznanja je žipan voditeljema je izročil plaketo in se jima zahvalil za uspeh tekmovanja, ki se ga udeležujejo glasbeniki iz 22 držav. Natečaj bo trajal do sobote, nastope udeležencev pa v teh dneh ocenjuje mednarodna žirija. Župan je podčrtal pomen uspeha natečaja, ki prinša mestu ugled in obisk stotin mladih glasbenikov iz vsega sveta. Za ključ ni kon cert zma go vi tih sku -pin bo v soboto, 26. maj a ob 20. uri v dvorani Palatripcovich in ga bo vodil Andro Merku. Izkupiček večera bo v celoti namenjen Fundaciji Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin za otroke, žrtve voj ne. Po leg te ga je na spo re du v po -nedeljek, 28. maja še koncert v vladni palači na Trgu Zedinjenja Italije. Koncert bo izvajala izključno zmagovita skupina. Skupno se letošnjega natečaja udeležuje petnajst dvojic klavir - violina, dve dvojici klavir - viola, trinajst dvojic klavir - čelo in sedemnajst trojic s klavirjem. diabetikov Tržaško združenje diabetikov je imelo v torek popoldne na svojem sedežu v Ul. S. Nicolo zanimivo predavanje, posvečeno očesnim obolenjem, ki se pojavljajo tudi pri diabetikih. Predavatelj je bil profesor Giuseppe Ravalico, direktor Kliničnega centra za oku-listiko, kije najprej spregovoril o retinopa-tiji in vseh pojavih, ki so z njo povezani, nato pa podal obširen pregled novih načinov zdravljenja oči, ki zadevajo tudi osebe s to boleznijo. Z diapozitivi je nato prikazal razna očesna obolenja in načine zdravljenja. Bogata diskusija je sledila predavanju, na katero je predavatelj zelo podrobno odgovarjal. Za strokovno in zanimivo predavanje se mu je, v imen združenja, zahvalil predsednik Glavnega odbora Giorgio Laus, številni udeleženci pa so se poslovili z glasnim ploskanjem. (N.L.) PD ROVTE KOLONKOVEC Praznik in pokušnja vin sta tudi letos lepo uspela V priredbi KD Rovte - Kolonkovec in s sodelovanjem Zadružne Kraške banke, občinske izpostave za Škedenj, Sv. Sergij in Sv. Soboto, Kmečke zveze ter tržaške pokrajine ob lepi udeležbi vinarjev in občinstva uspel 26. Praznik vina. Skupina strokovnjakov, v sklopu društva vinogradnikov iz Podlonjer-ja, ocenila 14 vzorcev belega in črnega, za odsek najboljših vin, v sestavi; Edi Černigoj, Luciano Čandek, Ervin Gombač, Aldo Masi in Igor Poljšak, v oštevilčenih steklenicah s pokritimi imeni, strogo tajno, sestavila lestvico, na podlagi točk vsakega pokuševalca. Najboljša bela so pridelali; Kristjan Debelis, Claudio Ferrante in Berto Jakomin; priznanje; Sergij Petaros. Za črna: Kristjan Debelis, Domenico - Dino Korenika in Claudio Ferrante; priznanje: Germano Grahonja. Za odsek Spoznaš Svoje vino so spoznali svojo kapljico Fulvio Lah, Dino Korenika, Claudio Ferrante, Sergij Petaros, Kristjan Debelis, Vinicio Divo in germano Grahonja. 12 1 4 Četrtek, 24. maja 2007 KULTURA / MoPZ Fantje izpod Grmade vabi na zaključni večer z družabnostjo, ki bo na sedežu zbora v petek, 25. maja ob 21. uri Včeraj danes [13 Lekarne U Kino AŠDSOKOL se najlepše zahvaljuje vsem trgovcem, podjetjem, zasebnikom, članom in prijateljem društva, ki so prispevali in pripomogli k izrednemu uspehu in številni prisotnosti na športno-družabnem večeru dne 19. maja. Tisti, ki se zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti prelepega in prijetnega večera in bi še radi prispevali društvu, se lahko obrnejo do odbornikov AŠD SOKOL. Hvala AŠD SOKOL Danes, ČETRTEK, 24. maja 2007 SUZANA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - luna vzide ob 13.09 in zatone ob 02.09. Jutri, PETEK, 25. maja 2007 GREGOR VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,3 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,1 stopinje C. Od ponedeljka, 21. maja, do sobote, 26. maja 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16. ure Ul. Oriani 2 (tel. 040-764441), Barkov-lje - Miramarski drevored 117 (tel. 040410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim re cep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garo fo lo. ALCIONE - 17.00 »Voce del verbo Amore« (zadnji dan); 18.45, 21.15 »Salvador 26 anni contro« (zadnji dan). AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. M Izleti Slovensko stalno gledališče, Trs? in SKD Vesna, Križ v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem, Ljubljana vabita na otvoritev razstave MOJA KNJIGA TRŽAŠKI IGRALEC IN REŽISER JUSTO KOŠUTA ARISTON - 17.30, 20.00, 22.15 »Quello che gli uomini non dico-no«. CINECITY - 16.00, 18.30, 21.30 »Zodiac; 16.05, 19.30, 21.30 »Prey-La caccia è aperta«; 16.00, 17.15, 18.00, 19.30, 20.30, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mon-do«; 16.00 »L'uomo dell'anno«; 16.00, 17.30, 18.10, 20.10, 21,30 »Spider-man3«. EXCELSIOR - 16.20, 19.00 »La Vie en Rose«; 22.00 »Mio fratello è fi-glio unico«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Breach-L'infiltrato«. FELLINI - 20.30 »Notturno bus«; 22.15 »L'ombra del potere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 20.15, 22.15 »L'uo-mo dell'anno«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) - 17.30, 19.50, 22.10 »Le vite degli altri«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 18.30, 21.50 »Pirati s Karibov: Na robu sveta«; 18.20, 20.10, 22.00 »Gasniki zla«; 21.10 »Favnov labirint«; 17.20, 19.20 »Drkajva skupki. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.15, 21.00 »Pirati dei Caraibi«; Dvorana 2: 16.40, 19.20, 22.10 »Zodiac«; Dvorana 3: 16.30, 20.10, 22.10 »Spider-man 3«; 18.40 »Epic movie«; Dvorana 4: 16.30 »La tela di Carlotta«; 18.15, 20.30 »Io e l'altro«; 22.15 »Pray-la caccia è aperta«. SUPER - prepovedano pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - dvorana 1: 17.30, 20.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; Dvorana 2: 18.30, 21.30 »I pirati dei caraibi: Ai confini del mondo«; dvorana 3: 17.40, 20.30 »Spider man 3«; dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »Prey-La caccia è aperta«; dvorana 5: 18.00, 21.00 »Zodiac«. H Šolske vesti MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricmanjih. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRANA MIL ČIN SKE GA sporoča, da je še nekaj mest za angleški tabor »Je-zikajte« v Zambratiji od 27. avgusta do 2 septembra (10-16 let) in računalniško delavnico »Miška« od 3. do 7. septembra (8-14 let) v jutranjih urah. Za prijave in informacije tel. št. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali e-pošta fran-milcinski@libero.it. KROŽEK AUSER PINO BURLO, organizira v okviru »Potovanj kulture in spomina« izlet v Prago, Češke Budejovice, Karlstein in Mauthausen od 27. do 31. maja 2007. Odhod bo iz Trsta, poskrbljeno bo za polni penzion. Podrobnejše informacije dobite na sedežu krožka v Ul. Frausin 17/a v Trstu, od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Tel. št. 040-362730. SMS-STUDENT MULTI SERVIS I N KRUT, tokrat malo drugače, vabita v nedeljo, 27. maja na ekskurzijo »Od kleti do kleti« v okolico Pordenona z vodenim obiskom kleti in degustacijo vin, sira in medu ter ogledom razstave orodja. I GLASBENA MATICA - Šola "Marij Kogoj" Trst vabi na Mil ZAKLJUČNE AKADEMIJE v baziliko sv. Silvestra v Trstu ob 20.30 uri Danes, 24. maja 2007 - klavirski večer V sredo, 30. maja 2007 - harfa, flavta, godala, kitara, harmonika V petek, 1. junija 2007 - komorne skupine, nagrajevanje in diploma Vabljenil v petek, 25. maja, ob 20.30 Iv domu Alberta Sirka v Križu Prijava in informacije: Matija 333-1812855, Krut 040-360072 ali pri standu šole Žiga Zois, ki bo v soboto 26. maja od 10. do 16. ure na trgu sv. Antona. Pridružite se! SPDT prireja v nedeljo, 27. maja 2007, v sodelovanju z Občino Dolina in v okviru pobude »Odprta meja v novem času« že tradicionalni planinski pohod od Doline do Socerba. Zbirališče bo ob 9. uri, v Dolini pri izviru na Zgurnci. Od tu se bodo podali, v spremstvu vodiča Slavka Slavec, do nekdanjega Turškega stolpa nad Črnim Kalom, od koder je krasen razgled na Istro in morje. Vrnili se bodo na So-cerb, kjer bo ob 17. uri v Socerb-ski jami sv. Maša, kasneje pa kulturni program in družabnost. KOŠARKARSKI KLUB BOR priredi 1., 2. in 3. junija avtobusni izlet v Radence in Prekmurje z bogatim kulturnim in rekreativnim programom. Za informacije tel. na št. 348-8011601. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJA-NU in krožek Krut vabita ob Bevkovem letu v soboto, 2. junija na ekskurzijo po Cerkljanskem z obiskom Cerknega, bolnice Franje in Bevkove domačije v Zakojci. Vpisovanje in informacije : Darko Kobal 040-826661, Anton Bole 040-417025, Krut - Ul. Cicerone 8, 040-360072. VZPI-ANPI KRIŽ v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 3. junija, na izlet v Istro z ogledom Hrastovelj, Grožnjana in Pirana ter spoznavanjem nabiranja tartufov s sprehodom po gozdu, za zaključek vožnja z ladjo ob slovenski obali. Informacije in vpisovanje Tretjak Ida 040-220200 in Sedmak Gabrijela 040-229237. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 10. junija 2007, izlet v Ljubljano. Vožnja na grad in plovba s turistično ladjico po Ljubljanici. Po kosilu muzika s plesom. Odhod ob 7.30 z glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije dobite v klubu ali na tel. št. 040-228050. SKUPINA 85 vabi v nedeljo, 10. junija, na avtobusni izlet v nadiške doline z ogledom naravnih, arheoloških, zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Dodatne informacije na tel. št. 040-77245 ali 3485289452. KMEČKA ZVEZA prireja dne 17. junija izlet na Srečanje kmetov treh dežel - FJK, Koroške in Slovenije pri Naklem (Kranj). Cena 30,00 ev-rov, vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje in informacije na tel. 040-362941. PD SLOVENEC obvešča, da je prostih še nekaj mest za izlet, ki bo od 22. do 25. junija v Budimpešto, ob priliki gostovanja MePZ Slove-nec-Slavec. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-228629 (Sonja). KRO ŽEK KRUT sporoča, da je v teku vpisovanje za skupinsko počit-nikovanje na Malemu Lošinju od 24. junija do 4. julija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira izlet dne 30. junija 2007, v Ptuj in okolico. Prijave sprejema: 0481-78000 (Gostilna Peric), 0481-78398 (Mila), 048178121 (Miloš). 0 Prireditve NA DOMU PEPIJA LEGIŠE v Štiva-nu 19/A bo danes, 24. maja, ob 19.30 večer v poklon Zorki Legiša Društvo slovenskih izobražencev v okviru evropskega projekta OD BRUSLJA DO SKUPNE EVROPE vabi na srečanje z evroposlancem Lojzetom Peterletom danes, ob 20.45, Peterlinova dvorana, ul. Donizetti 3 Projekt sofinancira Evropska unija, Evropska komisija, G D Izobraževanje In kultura Program "Spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva 2004-2006" OBČINA REPENTABOR ij i OBČINSKI PRAZNIK - BINKOŠTI REPEN Jutri, 25. maja 2007 18.00 odprtj e kioskov 18.30 v Kraški hiši v Repnu: uradna otvoritev občinskega praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras« - kamniti izdelki Leona Mahniča iz Vogelj (SLO) 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Kraški kvintet« Sobota, 26. maja 2007 18.00 odprtje kioskov 19.00 v Kraški hiši v Repnu: predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem osnovne šole Alojza Gradnika z Repentabra, glasbena točka »Mali kraški muzikanti« 20.30 - 00.30 PLES z ansamblom »Sonce« Nedelja, 27. maja 2007 OBUDITEV PRAZNOVANJA BINKOŠTI 10.30 slovesna sv. maša na Tabru 17.00 odprtj e kioskov 20.00 povorka repentabrskih fantov ob spremljavi Godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabrska mladina 20.30 - 00.00 PLES z ansamblom »Mi« i^ Pokrajina Trst J Mervic. Nastopila bosta MoPZ Jezero in Oktet Odmevi. Vabljeni! FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na zaključni večer z družabnostjo, ki bo na sedežu zbora v petek, 25. maja 2007, ob 21. uri. GLASBENA MATICA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vljudno vabita na celovečerni koncert v okviru Evropskega festivala mladinskih pevskih zborov, ki bo v petek, 25.maja 2007, v Lute-ranski cerkvi v Trstu, s pričetkom ob 20.30. Sodelovali bodo Mešani mladinski pevski zbor Trst pod vodstvom Aleksandre Pertot, Mešani mladinski pevski zbor liceja Petrarca iz Trsta pod vodstvom F. Calandre in Mešani mladinski pevski zbor J uni S. Cristina iz Sante Cristine pri Bocnu pod vodstvom Samuela Runggaldiera. KNJIGARNA LIBRIS V KOPRU pripravlja tri spominske večere o treh pomembnih možeh, ki so zaznamovali kulturo in gospodarsko podobo našega območja. To so Avguštin Zlobec, dr. Josip Agneletto in France Ravnik. Prvi večer bo v petek, 25. maja 2007, na dvorišču župnišča, ob 19. uri, v Sv. Antonu pri Kopru. G. Dušan Jakomin bo predstavil Avguština Zlobca in njegov čas. Sodelovali bodo Bogdan Kavrečič, flavtistki Glasbene šole Koper. Večer bo povezovala Tanja Jakomin. GLASBENA MATICA - KONCERTNA SEZONA 06-07 soboto, 26. maja ob 20.30 - Gostovanje SNG Opera in balet iz Ljubljane - G. Verdi: Nabucco, opera v 4 dejanjih. Pred-prodaja vstopnic od ponedeljka, 21. maja pri blagajni KD od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Informacije GM 040-418605. Vabljeni! OBČINA DOLINA V SODELOVANJU Z MESTNO OBČINO KOPER v okviru pobude »odprta meja v novem času« prireja tradicionalno srečanje na Socerbu v nedeljo, 27. maja. Ob 9. uri zbirališče pri izviru na Zgurnci in vodeni pohod do Socerba in okolice s člani SPDT. Ob 17. uri slovesna sv. maša v So-cerbski jami. Ob 18.30 pozdrav predstavnikov občin Koper in Dolina, nastop žrnske pevske skupine »Dekleta s Škofiji «pod vodstvom Marjetke Popovski in »Tam-buraškega ansambla KD Prešeren« iz Boljunca pod vodstvom Ervina Žerjala. Udeleženci naj imajo pri sebi veljavno osebno izkaznico ali maloobmejno prepustnico. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 7. junija, na koncert Tamburaškega ansambla SKD France Prešeren iz Boljunca, ki ga vodi Ervin Žerjal. Pela bo Marjetka Popovski. Začetek ob 20.30. Bi Osmice OS MI CO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel. št. 040-299442. DAR JO IN JEL KA sta v Ricmanjih odprla osmico. OSMICO je odprl v Zgoniku Roberto Savron. OSMICO je odprl v Medji vasi Fer-foglia Paolo. Toči belo in črno vino in nudi domači prigrizek. OS MI CO je odprla družina Pertot (-Špj'lni) v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja, Samatorca 50. Tel. 040229224. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Toplo vabljeni! / TRST Četrtek, 24. maja 2007 13 1 □ Obvestila AKK BOR prireja KOŠARKARSKI KAMP za mlade košarkarje in ko-šarkarice vseh starostnih stopenj. Potekal bo od 26. avgusta do 2. septembra v domu Lipa v Črmošnjicah na Dolenjskem. Vabljeni na informativni sestanek v petek, 25. maja ob 20. uri v prostore društva V. Vodnik v Dolini. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV sporočata, da bo srečanje z ev-roposlancem Lojzetom Peterletom danes, 24. maja, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA sklicuje v petek, 25. maja 2007, redni občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Domu Brdina na Opči-nah. Vabljeni vsi člani in simpatizer-ji. OBČINA REPENTABOR vabi na občinski praznik - BINKOŠTI od petka, 25. maja do nedelje, 27. maja. V petek, 25. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 18.30 v Kraški hiši - uradna otvoritev praznika, sodeluje MoPZ Kraški dom, odprtje razstave »Kamen in Kras«; 20.30 - ples z ansamblom »Kraški kvintet«. V soboto, 26. maja: 18. uri - odprtje kioskov; 19. uri v Kraški hiši - predstavitev brošure »Tako nas imenujejo« s sodelovanjem oš. Alojza Gradnika, glasbena točka »Mali kraški muzi-kanti«; 20.30 - ples z ansamblom Sonce. V nedeljo, 27. maja, ob 10.30 - slovesna sv. maša na Tabru, ob 17. uri odprtje kioskov, 20. uri povorka repentabrskih fantov ob spremljavi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, prihod povorke na trg in ples, ki ga otvori repentabr-ska mladina, ob 20.30 ples z ansamblom Mi. ORATORIJ V MARIJANIŠČU 2007 Tudi letos bodo v Marijanišču potekali počitniški dnevi pod imenom ORATORIJ 2007. Za OSNOVNO ŠOLO je določen zadnji teden v juniju in sicer od ponedeljka, 25., do vključno petka, 29. junija. Mladi iz NIŽJE SREDNJE ŠOLE bodo imeli oratoriji prvi teden v juliju. Uradni začetek ob 9. uri. Starši lahko pripeljejo otroke tudi prej. Zaključek ob 16. uri. Za prvo skupino je predviden en dan kopanja na morju in en dan izleta v planine. Druga skupina pa bo imela kot vsa zadnja leta dvodnevni pohod po slovenskih planinah. Prispevek je 70,00 evrov. V to je poleg vsakdanje hrane vključen enodnevni izlet za prvo skupino, ter prevoz druge skupine na dvodnevni izlet v planine (ni vključeno spanje v planinski koči). Prijavite se lahko na tel. tajnico 040-211113 ali na št. 3358186940. SKD VESNA prireja fotografski natečaj »Razglednica iz Križa« v sodelovanju z društvom Fotovideo Trst 80. Prijavnice in pravilnik dobite v NŠK v Trstu in v restavraciji La Lampara v Križu. Slike lahko oddate v NŠK do petka, 25. maja 2007, in v Lampari do sobote, 26. maja 2007. Pojasnila: 040-220155 ali 340-7235369 (Sara Semec). SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja tradicionalni 45. PRAZNIK ČEŠENJ od petka, 25. maja, do ponedeljka, 28. maja, v Mačkoljah, na prireditvenem prostoru »Na Metežici«. Program: v petek, 25. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Ne me jugat; v soboto, 26. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Malibu; v nedeljo, 27. maja, od 17.00 dalje zabavna glasba Brkinske godbe 2000, od 20.00 dalje ples s skupino Kraški kvintet; v ponedeljek, 28. maja, od 20.00 dalje ples s skupino Sonce. Odprtje kioskov: vsak dan ob 17.00, v nedeljo ob 15.00. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU IN SKD VESNA, v sodelovanju s Slovenskim gledališkim muzejem iz Ljubljane, vabita na otvoritev razstave »Moja knjiga. Tržaški igralec in režiser Just Košuta«, v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v domu Alberta Sirka v Križu. SRENJA BOLJUNEC vabi na redni letni občni zbor, ob drugem sklicanju v petek, 25. maja 2007, ob 20.30, v kulturnem centru France Prešeren. SOC. SKRBSTVO OBČIN DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR TER ZAD. LA QUERCIA organizirajo v soboto, 26. maja 2007, ob 20. uri, predvajanje filma v ital. jeziku »Mi presenti i tuoi?«. Predvajanje se bo odvijalo v veliki dvorani športne strukture v Vižovljah in je namenjeno vsem najstnikom, ki obiskujejo srednje in višje šole, bivajoče v teh občinah. Prost vstop. KD RDEČA ZVEZDA IN ZDRUŽENJE SLOV. KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA prirejata v soboto, 26. maja, ob 18. uri na sedežu KD Rdeča zvezda predavanje »Seminar o pripravi zdravilnega olja po spagirič-ni metodi«. V nedeljo, 27. maja, od 14. ure do 18. ure bo nabiranje in priprava olja. Izvajalec: dr. Marco Vittori. Za informacije klicati na št. 347-6741791 (Nevia) ali št. 3407719694 (Sara). ŠD VESNA vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, 26. maja, ob 18.30 v prostorih nogometnega igrišča. Dnevni red: predsedniško in blagajniško poročilo, odobritev bilance, razno. AŠK - SK BRDINA vabi vse člane in prijatelje na čistilno akcijo svojega sedeža v Merčedolu na Opčinah, ki bo v nedeljo, 27. maja, ob 9.30. Zagotovljena je vesela družba! Za prijavo lahko pokličete na društveno številko 347-5292058. Toplo vabljeni! JUS TREBČE organizira v nedeljo, 27. maja 2007, četrti sprehod po katastrski občini Trebče v okviru projekta »Ohranimo živa trebenska le-dinska imena«. Zbirališče ob 8.30 »Pred cjerkvo« oz. »P'd lipo«. Vabljeni člani in vaščani! MALČKI IN VZGOJITELJICI OTROŠKEGA VRTCA PALČICA Vas prisrčno vabijo na ogled razstave ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 27. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure v prostorih otroškega vrtca v Ricmanjih. ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina in Pokrajino Trst organizira v nedeljo, 27. maja 2007, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra »Filarmonica di S. Barbara«, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Ob 12. uri kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: trg Republike v Miljah ob 10.00, Ul. Flavia pri Štramarju (avtobusna postaja »Fa-ny«) ob 10.10, Žavlje ob 10.20 (avtobusna postaja), Domjo ob 10.30 (avtobusna postaja), Boljunec ob 10.45. Povratek je predviden po zaključku družabnosti. KD I VAN GRBEC - Škedenjska ul. 124, vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 28. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 28. maja 2007, govoril celjski škof Anton Stres. Predstavil bo svoje razmišljanje o Evropi, ki se otepa svoje krščanske preteklosti. Ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani, ul. Donizetti 3. BAMBIČEVA GALERIJA NA OPČINAH Proseška ul. 131, vabi na ogled razstave Mihaele Velikonja »Utrinki«. Razstava bo na ogled do 31. maja, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo do 12. ure. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo vpisovanja v občinski poletni center do 31. maja 2007, od 8.30 do 12.30 v Uradu za Šolstvo občine Dolina. V ponedeljek, 21.junija 2007, bodo vpisovanja potekala tudi popoldne od 14.30 do 16.30. Za informacije tel. št. 040/8329241. Poletni center bo deloval v dveh izmenah: od 18. do 29. junija 2007, kot poletni nogometni in odbojkarski kamp v sodelovanju s ŠD Breg za otroke med 6. in 14. letom starosti; od 2. julija do 10. avgusta 2007, kot »tradicionalni« poletni center za otroke med 3. in 11. letom starosti. ZSŠDI razpisuje dva natečaja: LIKOVNI in LITERARNI NATEČAJ na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2007. Natečaj je namenjen učencem osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Najboljši prispevki bodo objavljeni v let- nem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade v četrtek, 31. maja 2007. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. AŠD SOKOL prireja v petek, 1. junija, ob 18. uri v telovadnici v Nabre-žini športno zaključno akademijo z družabnostjo. Nastopali bodo vsi telovadci, odbojkarice, mali košarkarji in baletke. Toplo vabljeni vsi starši in prijatelji društva. OR GA NI ZA CIJ SKI OD BOR KRAŠ KE OHCETI vabi društva, ki nameravajo ob priliki tega praznika imeti os-mico, na informativni sestanek v ponedeljek, 4. junija 2007, ob 20.30, v Bubničev dom, v Repnu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOSIR vabi člane in ostale filateliste na redno mesečno srečanje ter izmenjavo mnenj dne 6.junija, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. AŠD-SK BRDINA V SODELOVANJU Z ZSŠDI organizira od 23. do 30. junija športni teden v Crmošnjicah na Dolenjskem. Teden predvideva športne priprave v naravi pod strokovnim vodstvom in družabne dejavnosti ter je namenjen otrokom in mladincem. Število mest je omejeno in vpisovanja se zaključijo 8. junija 2007. Za vse informacije in vpisovanje se lahko obrnete na tel. št. 348 470 2070 vsak dan od 18.00 do 20.30. Toplo vabljeni vsi člani in prijatelji. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na tradicionalni izlet na Lošinj-Martinščica v soboto, 9. junija 2007. Prijave prejemajo Manica na tel. št. 040-299220, Clara 3471632273, Caterina 339-8161633 ob večernih urah do sobote, 26. maja 2007. POHITI!!! GLAS BE NA MATI CA vpisuje v celodnevno Poletno glasbeno delavnico otoke med 6. in 10. letom, ki bo od 3. do 7. septembra 2007 v Dijaškem domu v Trstu. Prijave sprejemamo do 15. junija. Informacije - tajništvo GM tel. 040-418605. TPK SI RE NA organizira tudi letos tri poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 13. leta starosti. Nudimo teo-rične in praktične tečaje v razredu OPTIMIST. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure, ko morajo starši obvezno prevzeti otroka. 1. tečaj: od 18. do 29. junija; 2.tečaj: od 2. do 13. julija; 3. tečaj: od 16. do 27. julija 2007. Vpisovanje najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije so na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure ter ob sredah od 16. do 18. ure ali na tel. št. 040-422696. ŠZ BOR IN ŠPORTNA ŠOLA TRST organizirata tudi letos tradicionalni športni poletni center na štadionu Prvega maja, ki bo potekal ob 2. do 27. julija v tedenskih izmenah. Namenjen je otrokom od 3. do 10. leta. Vpisovanja sprejemamo do 20. junija na tel. št. 338-6511568 (Valentina) ali v uradu društva na tel. št. 040-51377. Vabljeni! PO LET NI CENTER PI KA PO LO NI CA ŠC MELANIE KLEIN IN SLOVENSKA PRO SVETA obveščata, da se bo poletni center odvijal v prostorih otroškega vrtca v Bazovici od 2. julija do 10. avgusta. Vpisnine sprejemamo od 5. maja do 23. junija na uradu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8, ob sobotah med 16. in 18. uro. Vpisnine so možne tudi po internetu. Za informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št. 3284559414. ZSKD obvešča, da je v teku razpis za 3. natečaj Ignacij Ota za zborovske skladbe namenjen predvsem mladim skladateljem. Rok prijave zapade 30. junija 2007. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratko-hlačnik 2007« na Proseku od 2. do 27. julija od 8. do 17. ure. Informacije na tel. št. 040-212289 v jutranjih urah. SLOVEN SKI DI JAŠ KI DOM Srečko Kosovel iz Trsta organizira: od 2. julija do 10. avgusta in od 27. avgusta do 7. septembra poletni središči za otroke od 1. do 3. leta starosti (jasli) in od 3. do 6. leta starosti (vrtec). Od 11. junija do 6. julija poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 27. avgusta do 7. septembra poletno središče za otroke od 6. do 12. leta starosti. Od 29. junija do 8. julija kolonijo v Domu Kavka (Kobarid) za otroke / mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Od 24. julija do 31. julija kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke / mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe prostih mest, na sedežu Združenja v Ul. Ginnastica 72, tel. 040-573141. Prijavnice in informacije dobite tudi na spletni strani www.sddsk.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja tretji mladinski glasbeniški laboratorij INTERCAMPUS 2007, ki se bo letos odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču od sobote, 28. julija, do nedelje, 5. avgusta 2007. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 1. junija 2007. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prireja poletne ustvarjalne delavnice 2007, ki se bodo letos odvijale na Vojskem od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Okvirne delavnice: lutkovna, likovna in plesna. Namenjene so vsem osnovnošolcem. Prijavnice lahko dvignete na tržaškem uradu ZSKD od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure. Prijavnice in plačilo vpisnine sprejema urad ZSKD v Trstu do konca junija. H Mali oglasi GOSTILNA NA KRASU išče gospo za pomoč v kuhinji. Tel. na št. 3201922872. AGRITURIZEM NA KRASU išče mesarja vajenca z voljo do dela. Tel. 333-5342832. AGRITURIZEM NA KRASU išče pomočnico za delo v kuhinji in v strežbi. Tel. na št. 333-5342832. DARUJEM kuhinjsko opremo (4 spodnje elemente in 6 zgornjih elementov, svetlo rjave barve). Tel. ob uri obredov na št. 040-214779. GOSPA stanujoča v Barkovljah išče gospo za pomoč v hiši, govorečo italijansko, za 2 uri vsak dan. Tel. 040-948080. IŠČEM DELO kot vrtnar. Tel. na št. 320-9564298. IŠČEM ZAZIDLJIVO zemljišče s pogledom na morje. Tel. na št. 3290217218. IŠČE MO pridno, prijazno dekle za delo v baru. Tel. na št.: 338-8042407. KIOSK na nabrežinskem bregu išče kuharja za poletni čas. Tel. na št.: 335-6943528. KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA v obrtni coni Dolina zaposli vajenca ali delavca z dobro voljo do dela. Zainteresirani naj pokličejo na št. 335-5702863. MIZAR z obrtniško izkušnjo ter žena, kot hišna pomočnica dobita zaposlitev v Trstu. Poskrbljeno je stanovanje za družino, ostalo po dogovoru. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »mizar«. NA KATINARI, v bližini bolnice prodamo malo hišico, primerno za urade ali ambulanto. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228382 ali 3356067594. NAŠ LI SMO PSIČ KO srednje rasti, črno z belimi tačkami. Kdor jo pogreša naj pokliče na št. 333-2523040 ali naj se javi v baru Otok v Dolini (040-8325069) v obrtni coni Dolina. NUDIM dolgoletno prakso pri oskrbi ostarelih. Tel. na št.: 348-6041138 ali 00386-40328223. OPČINE - malo pisarno dajemo v najem. Informacije vsaki dan na tel. št. 040-772545 od 8. do 10. ure. PE KAR NA LE GI ŠA iz Sesljana išče slaščičarja. Tel. na št.: 040-299147. PODARIM novo posteljno mrežo z jogijem tipa Permaflex, 190 x 80 cm, tel. na št. 040-208989. PRODAJAM ČEBELNJAKE D.B. z me- diščem za takojšnje nabiranje. Evro 200,00. Tel. na št. 040-416866. PRODAJAM avto Citroen Saxo Van Diezel,letnik 12/02, prevoženih 115.000 km, edini lastnik,redno servisiran, kupcu podarim štiri zimske gume. Tel. na št.: 335-387517. PRO DAM hišo z vrtom v Doberdobu, potrebno popravil. Tel. na št. 335-254896. PRO DAM kompletno spalno sobo, moderno z ogledali, primerno za mlade pare, temno sive barve. Tel. na št. 334-3539564. PRODAM volkswagen polo 1.4 TDI, 80 konjskih moči, sportline, junij 2006, 13.000 km, črno metalizirane barve, tri vrata, full optional. Tel. na št. 347-3452051. RAZNOVRSTNO rabljeno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 040-54390 ali 348-2801144. SKUPINA DIJAKOV SMS S.R.L nudi kot servisno podjetje varstvo otrok, pomoč pri nalogah in organizacijo rojstnih dne. Upajmo na sodelovanje sovaščanov. Za informacije tel. 333-1812855. Prispevki V spo min na dra ge ga mo ža in oče ta Ladija daruje družina 100,00 evrov za bali nar ski odsek AŠK Kras, 100,00 evrov za Oktet Odmevi, 100,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda, 100,00 evrov za MoPZ Rdeča zvez da in 100,00 evrov za cer kve ni pevski zbor iz Zgonika. V spomin na strica Mirka i n strica Ladija darujeta Aljoša in Marjan 30,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras in 30,00 evrov za LMoPZ Dober dob. V spomin na Paolo Ravbar daruje Pepka Milič 20,00 evrov za MoPZ Rde ča Zvez da. Za poi me no vanje vrt ca v Kri žu po Justu Košuti, darujeta Ladko in Breda Lozar 10,00 evrov. V spomin na Paolo Ravbar daruje Pe-pi 100,00 evrov za MoPZ Rdeča Zvez da. V spomin na Ladija Miliča daruje Marija Pirc 20,00 evrov za MoPZ Rde ča Zvez da. V spomin na Lauro Pertot por. Kozina, darujejo družina Pertot in Valerio Kozina 100,00 evrov za C.R.O. Avi a no. Namesto cvetja na grob Ladiju Mi-liču darujeta Andrej in Vanda 25,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras in 25,00 evrov za Oktet Odmevi. V spomin na strica Ladija darujeta Miran in Alenka 25,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras, 25,00 evrov za oktet Odmevi, 25,00 evorv za MePZ Rdeča zvezda in 25,00 ev-rov za MoPZ Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ladija Mili-lča darujeta Nataša in Jani 50,00 evrov za balinarski odsek AŠK Kras in 50,00 evrov za Oktet Odmevi. V spomin na dragega svaka Ladija Miliča darujejo Sander, Stana, Ivanka in Zma go z dru žina mi 50,00 ev-rov za Oktet Odmevi in 50,00 ev-rov za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na Furlan Drago, daruje Vladimir Furlan z družino 50,00 evrov za Moški P.Z. V. Vodnik. V spomin na Ladija Miliča, darujeta Slavica in Manica Furlan 20,00 ev-rov za bali nar ski odsek ŠK KRAS. 24.5.1997 24.5.2007 Igor Križmančič Deset let, kar te ni, a v mojem srcu vedno živiš Bazovica, 24. maja 2007 mama 1 4 Četrtek, 24. maja 2007 KULTURA / GLASBENI SPLETI - V okviru koncertne in abonmajske sezone Glasbene matice Gostovanje ljubljanske Opere z Nabuccom Giuseppeja Verdija Zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana vodi dirigent Igor Švara - V soboto v Kulturnem domu v Trstu Utrinek s predstave Nabucco v postavitvi SNG Opera in balet Ljubljana KNJIGE Iztok Geinster: Stol za enega Stolu za enega človeka, pomenljivo pojasnjuje Iztok Geister, sklicujoč se na razlago v Pleteršnikovem slovarju, se reče tudi sam\\\u0259c. Kanec domišljije za priprtimi vekami pokaže, da na tem stolu sedi samoten človek, ki bolj ali manj molče opazuje dogajanje pred seboj. Ta samotni opazovalec je vedno isti in obenem vedno nekdo drug. Tik pred njim in še večkrat njemu samemu se dogajajo reči, v katere so vpletena skrivnostna dekleta in ženske. Nekatere nimajo niti imen, vse pa so le skicirane in razen posameznih detajlov postavljene v nejasnih obrisih pred še manj razpoznavno prostorsko ozadje. V vrsti teh bežnih srečanj se niti ne utegnejo splesti globlje vezi; redkobesedni avtor več nakaže kot razkaže in radovednemu bralcu prepusti, ali si bo morda poleg njega še sam postavil svoj sam\\\u0259c ter tiho opazoval in prisluškoval. Tukajšnja kratka proza pisatelja, čigar ustvarjalni staž sega že v davno obdobje avantgardističnega oho-ja, v zadnjih letih pa se kot prepričan zagovornik narave bolj kot z literaturo izpostavlja z angažirano esejistiko, je prav zaradi svoje nedorečenosti in neizrečenosti vabljivo dražljiva. V njej se prepletajo odpiranje in zapiranje, iskanje, prepoznavanje, približevanje in vnovično oddaljevanje protagonistov v prostoru in na koncu nekaterih kratkih zgodb tudi v času: »Naslednjo soboto..., naslednji teden..., čez leto dni ..., nekaj let kasneje...« Vedno znova gre za trenutek, za niz posameznih trenutkov, ko se - ali pa tudi ne - ob malo besedah zgodi vse, kar se ima zgoditi med dvema človekoma, tu in tam tudi med tremi ali štirimi. Zraven, pravzaprav čisto v ospredju, je vedno vsaj ena ženska, ki bodisi že s svojo navzočnostjo bodisi z dejavnim ravnanjem poskrbi, da se v zgodbo prikrade pridih erotične vznemirjenosti. Ta se sprosti s strastno potešitvijo ali, še večkrat, na vsem lepem uplahne, zbledi, se razblini - in že se neizpolnjeno pričakovanje prevesi v novo zgodbo. I. Ilich LJUBLJANA - Zadnja premiera Drame v letošnji sezoni Po dolgih letih zopet Cankarjeve Romantične duše Predstava Romantične duše, prvo dramsko besedilo izpod peresa Ivana Cankarja, sporoča, daje potrebno ponovno pridobiti vero v prihodnost, v utopijo, v to, da lahko bistvo stvari spremenimo in da ne živimo v edinem mogočem, idealnem svetu. Čas je, da se ponovno pojavijo iluzije in hrepenenja, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal režiser Sebastijan Horvat in dodal: »Zanimalo nas je, kaj bi imel Cankar povedati danes?« Zadnja premiera v aktualni sezoni Drame bo v soboto, 26. maja, ob 20. uri. »Predstava se odpre z nadčlovekom in novim človekom, ki ga predstavlja odvetnik in državni poslanec dr. Mlakar. Slednji skuša izstopiti iz družbe. Brez boga, brez kakršnih koli drugih vrednostnih sistemov, skuša vzpostaviti svojo lastno eti ko v tem sve tu. Mi mo po li ti ke, mi -mo vseh za ko nov, sle di ti sku ša zgolj samemu sebi,« je razložil Horvat. Romantične duše verjamejo v utopijo, v večno ljubezen, v stvari, za katere vemo, da imajo kratki rok trajanja, za katere vemo, da so nemogoče. To se kaže tudi skozi radikalno odločitev glavnega junaka, da izstopi iz sveta, ki mu nudi varnost, j e še dejal režiser. Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Janez Pipan je besedilo označil kot »absolutno dovršen, jasen, moderen, kozmopolitski in za slovensko gledališče zelo pomemben tekst«. Horvat je dodal, da besedilo jezikovno in stilistično sicer ni na nivoju Cankarjevi kasnejših del, a ga ravno ta nepopolnost in surovost delata posebnega in tako aktualnega. Kot je povedala Nataša Matjašec, ki v drami igra Mlakarjevo ljubico Olgo, je ustvarjalce pri postavitvi prestave zanimala predvsem »demitizacija Cankarja«, kot smo ga poznali doslej. Želeli smo ga detabuizirati, oklestiti ter v telesnosti in čustvovanju približati današnjemu času,« je razložila. Cankarjeva prva drama je žanrs- ko izredno raznolika, vsebuje elemente komedije, drame, meščanske drame, tragedije in predstavlja, tako dramaturg Krištof Dovjak, temelj kasnejšega Cankarjevega opusa, h kateremu se je pisatelj ves čas vračal. Dovjak je ocenil, da se skozi tekst Cankar kaže kot izjemen poznavalec in analitik, ker se spopada s filozofijo, analizo družbe, gledališko umetnostjo in analizira romantiko kot umetnostno smer. Pisatelj nas v tem besedilu popelje »po strnišču politike, po topli gredi družine, po travniku iskrene ljubezni in pa po poljih prijateljstva, naivnosti, neiskrenosti in izdaj ter hkrati po čr nem hu mu su ne ures ni če nih že -lja, izjalovljenih načrtov, padcev in vzponov,« je še povedal Dovjak. Dra ma Ro man tič ne du še v ospredje postavlja teme odpovedi in izstopanja, hkrati pa se dotika pojma svobode, kot največje odgovornosti. Romantične duše je Cankar napisal leta 1897, ko j e bil še študent. Tekst je bil namenjen takojšnji uprizoritvi, a so se ga otepali tako takratno Narodno gledališče, kot tudi revija Ljubljanski zvon in celo njegov zasebni založnik. Krstno uprizoritev je drama doživela leta 1922 v režiji Fer-da Kozaka, kasneje pa so jo postavili še dvakrat, leta 1972 v Celju v režiji Dušana Mlakarja ter v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu leta 1992 pod režiserskim vodstvom Vinka Moederndorferja, je povedal Pipan. V vlogi dr. Mlakarja bo nastopil Uroš Fuerst, Mlakarjevega bivšega koncipienta bo odigral Marko Mandič, njegovo ženo Barbara Ce-rar, rejenko Mlakarjevih Pavlo Zar-nikovo pa Saša Mihelčič. Scenografijo je oblikovala Petra Veber, kostu-mografijo Belinda Radulovič, glasbo pa je pri spe val skla da telj Dra go Iva -nuša. (STA) Koncertni niz Glasbeni spleti, ki ga prireja Glasbena matica, se bliža slavnostnemu zaključku uspele sezone zanimivih glasbenih večerov s priznanimi izvajalci, med katerimi izstopata dve gostovanji SNG Opera in balet iz Ljubljane: balet Romeo in Julija na goriškem odru gledališča Verdi in Verdijeva opera Nabucco, ki bo na sporedu v soboto v Kulturnem domu v Trstu. Opera Nabucco ima posebno mesto v Verdijevem opusu, saj predstavlja prvi, velik uspeh mladega skladatelja po težkem življenjskem in delovnem obdobju. Libreto Temistocleja Solere, ki mu ga je predlagal impresarij Merelli, govori o suženjstvu Hebrejcev v času asirske okupacije in o ljubezni med hebrejskim plemičem Ismaelejem in hčerjo asirskega kralja Nabucodonosorja Feneno. Opera, ki je bila prvič izvedena leta 1842 v milanskem gledališču La Sca-la, je dosegla zmagoslavni uspeh in je zaradi vsebine postala simbol italijanske domoljubne želje po osvoboditvi od tuje vlade. Režiser ljubljanske uprizoritve Günther Lohse je o svojem tolmačenju opere dejal, da gre za »utopično vizijo človeške podobe vladarja vsega sveta. Ta opera zrcali problematiko, ki ni vezana na čas. Hrepenenje ljudi po boljšem svetu se sooča z večnim svarilom.« Soliste, zbor in orkester bo vodil dirigent tržaškega izvora Igor Švara, potomec znamenite družine glasbenikov iz Ricmanj. Sin slovenskega dirigenta, skladatelja in pedagoga Danila Švare, je dopolnil študij glasbe na ljubljanski Akademiji in se nato izpopolnil pod mentorstvom Kurta Masurja v Leipzigu. V ljubljanski operi se je zaposlil na začetku sedemdesetih let kot baletni in operni ko-repetitor, nato je postal stalni dirigent in je v obdobju 1993-1995 opravil funkcijo v.d.direktorja in umetniškega vodje. V svoji karieri je dirigiral preko sedemdeset opernih in baletnih del in je prejel več nagrad za umetniške dosežke. V zasedbi lahko zasledimo več priznanih osebnosti slovenske operne scene. Protagonisti opere bodo učenec Marijane Lipovšek, baritonist Marko Kobal (Nabucco), tenorist Jure Kušar (Ismaele), argentinski basist Juan Vasle(Zaccaria), ki je od leta 1990 solist ljubljanske Opere, mednarodno priznana sopranistka Ana Pusar Jerič (Abigaille) in Elena Dobravec (Fenena). Opero bodo izvedli v izvirni italijanščini s slovenskimi nadnapisi v prevodu Sonje Berce. Vstopnice so že na voljo pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča vsak dan od ponedeljka do petka z urnikom 10-13/ 17-20 (brezplačna telefonska številka 800214302). Mladina do 26.leta starosti, odrasli od 65.leta dalje in abonenti SSG-ja imajo pravico do 20% popusta. Goriški abonenti in gledalci bodo lahko izkoristili brezplačni organizirani prevoz z avtobusom. 3 kolesa + 3 kolutne zavore = + 20% ZAVORNE MOČI a, m, motori ulica Triestf . Guriua Tel, 04&1,5230 60-f ali s: 0461.52402 2 £ v-ma ¡3; am, moluri © dva Itf, p Ugg Dve kolesi spredaj, eno zadaj; poskusil bo5 do dsnei neponudeni užitek za krmilom in izredno varne vo*ne lastnosti. Revolucionarna vodljivost ti omogoča vso zabavo dvokofesnika, istočasno pa ti zagotavlja izredno stabilnost. ¿T PIAGGIO Pridi na ogled in testno vožnjo / AVTOMOBILI Četrtek, 24. maja 2007 15 SSANGYONG - Iz Koreje prihaja pravi crossover Actyon je grdi raček, vožnja z njim pa je zabavna Špičast nos in visok zadek - Presenetljivo majhen prtljažnik Ja, kaj bi rekli, SsangYongov ac-tyon gotovo ni lep, še več, lahko bi celo re kli, da je nje go va ob li ka prav ne -sklad na, am pak, ac tyon je pr vi cros -sover, ki kroži po naših cestah, za nasled nje ga bo tre ba še ne kaj ča sa po -čakati, in bo Beemvejev X6, ki pa bo gotovo večji in nedvomno dražji. Prednje luči so nekje mešamica med trikotnimi in okroglimi, nos ima špi čas to ob li ko, ki ne mo re ne opaz no mimo vas, streha se skoraj kupejevsko spušča proti zadku, iz česar je jasno ra zid no, da je bil pred hod nik te ga kombija(?) ali kupeja (?), pravzaprav pick-up, ki še vedno živi kot actyon sport. Torej križanec- crossover, ne tič ne miš, a kljub vsemu s svojo privlačnostjo. Predvsem zato, ker lahko vozi po as fal tu ali po ma ka da mu ali pa tam, kjer ni ti ene ga ni ti dru ge ga. Predstavljajte si torej kupe, s katerim lahko rijete po največjem blatu in boste imel actyon. Zadek je visok in človek bi sodil, da je v njem ogromen prtljažnik, pa tudi to ni res. Prtljažnik je skoraj nebogljen za tako velik avto, ker zadnja prema, diferencial pa še rezervno kolo jemljejo toliko prostora, da je v pr-tljaž ni ku praz ni ne ko maj za ne kaj več kot 300 litrov. Poleg tega je prag postavljen tako visoko, da je nakladanje prtljage težaško delo. S podiranjem zad njih se de žev ne bos te mno go pri -dobili. Prtljažnik se odpira z daljšim pritiskom na Ssangyongov logotip v zadku, ali pa seveda s ključem. V notranjosti pa je čisto dovolj prostora za štiri še kar zajetne osebe. Se de ži so do kaj udob ni, voz ni kov de -lovni prostor je prostoren, sedenje viso ko in pre gled no, manj po sre čen pa je dizajn, izbira materialov in občutek, da je vse to sestavljeno skupaj skoraj po naključju. Pod mo tor nim po kro vom je po -stavljen 4-valjni 2-litrski turbodizel s skupnim vodom, intercoolerjem in napredno elektroniko in razen tresenja, ko je hladen, nimamo večjih pripomb. Zmore 141 KM pri 4000 obratih in največji navor 310 Nm pri 1800 vrtljajih. Sicer se skoraj dva in pol tonsko vozilo primerno zoperstavlja njegovi moči, vseeno pa motor poskrbi za dosti dinamike, tudi zavoljo kratko preračunanega menjalnika. Še zlasti kratka je prva prestava, v kateri motor zelo hitro doseže visoko število vrtljajev, kar pri speljavanju ni vedno prijetno. Petstopenjski menjalnik je pre ma lo na tan čen in po ča sen. Moč prenaša na zadnji kolesni par, s preklopom stikala pa prestavimo v štirikolesni pogon, po želji tudi z reduktorjem SsangYongov actyon je serijsko oprem ljen s sis te mi ABS, EBD, ESP pa tu di s sis te mom HDC, ki sa mo dej no nadzira hitrost spuščanja po klancu, kar je v prime ru ze lo strmih ali spolz -kih klan cev voz ni ku v ve li ko po moč. Actyon je dolg 4,45 m, širok 1.88 m, visok pa 1,74 m, zavore so kolut-ne spre daj in za daj, Obe se so spre daj neodvisne, zadaj pa temeljijo na togi premi. Samo podvozje je neprepričljivo in ob nagibanju je tu še poplesava-nje zadka ob preveč luknjasti podlagi. Kot vsa vi so ka vo zi la, se ac tyon v ovinkih precej nagiba, česar se je pač treba naučiti, nikakor pa ne vpliva na lego na cesti, ki je še kar zadovoljiva. Ce na ac tyo na s šti ri ko les nim pogonom in petstopenjskim ročnim me njal ni kom zna ša ne kaj več kot 28 tisoč evrov. Ivan Fischer Marsikdo bo nad actyionovo zunanjostjo zavihal nos Actyon v »akciji« kaže, kar zna RENAULT Skrb za varstvo okolja Renault predstavlja novo oznako »Renault eco2«, katere namen je kupce seznaniti s svojo zavezo, da jim bodo kot del prispevka k ohranjanju okolja ponujali ekološka in ekonomična vozila. Vozila Renault eco2 izpolnjujejo tri poglavitne okoljske standarde: izdelana so v tovarni z okolj-skim certifikatom ISO 14001, njihov izpust CO2 ne presega 140 g/km (oziroma so prilagojena za uporabo bio goriv) in poleg tega, da jih je 95 % možno reciklirati na koncu življenjske dobe, je vsaj 5 % plastike v njih že reciklirane. BMW - Doslej so prodali več kot pol milijona SUV Novi X5 kljub prenovi prepoznaven Motorno paleto sestavljajo trije agregati Dejstvo je, daje BMWz več kot 580.000 prodanih X5 dosegel odličen uspeh, zato jim je sedaj verjetno vseeno, ali so bili na začetku popolnoma prepričani ali pa je le njihov tržni oddelek dobil povišico. Po treh bolj ali manj kozmetičnih prenovah se je oznaka X5 preselila na popolnoma nov avto. Pri sami obliki Bavarci niso šli v skrajnosti, saj novega X5 na cesti takoj prepoznate. Izrazita karoserijska črta na boku, sedaj nekoliko spremenjene (sicer že kar znamenite) »ledvičke« na maski, zadaj pa manj strmo padajoča linija, kot smo bili vajeni pri prejšnji različici. Motorno paleto za zdaj sestavljajo trije agregati. Pri samih oznakah ne boste opazili sprememb, ampak motorji so ne glede na to nekoliko dodelani. Za naš trg bo verjetno najzanimivejši trilitrski turbodizelski motor, ki sedaj zmore 235 KM in kar 520 Nm največjega navora. V ponudbi bencinskih agregatov sta za zdaj dva motorja. Trilitrski šestvaljnik je glede na predhodnika obogaten z 18 odstotkov več moči, najmočnejšo različico pa • VE- • v , , ' ., Zunanjost X5 se ni poganja že dobro znan osemvaljnik s 355 KM, bistveno ki je tudi nekoliko dodelan. ., ' spremenila 1 6 Četrtek, 24. maja 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTEVERJAN - Z občnega zbora Kmečke zveze poziv k enotnosti zamejskih kmetov Do evropskih sredstev s pomočjo krajevnih uprav Kmetje si prizadevajo za čezmejno blagovno znamko na področju vinarstva Deželni načrt za podeželski razvoj, ki določa smernice za koriščenje prispevkov iz programskega obdobja 2007-2013 in pri tem daje v drugem triletju pomembno vlogo krajevnim upravam, je bil v ospredju pozornosti občnega zbora Kmečke zveze za Goriško, ki je potekal v torek na sedežu kulturnega društva Briški Grič v Števerjanu. »Naše mnenje o strokovnosti načrta za podeželski razvoj, ki ga je izdelala dežela, je pozitivno, kritično pa gledamo na način dostopa do sredstev, saj le-ta predvideva, da bo program podpor v pretežni meri slonel na dveh smereh proizvodne in teritorialne integracije,« je v svojem poročilu poudaril predsednik Kmečke zveze za Goriško Stanko Radikon in nadaljeval: »Dostop do sredstev je za posameznike predviden samo v prvih treh letih izvajanja, v zadnjih treh pa bo dostop do finančnih podpor možen izključno preko integriranih načrtov.« Med razpravo so pojasnili, da bodo kmetje lahko v prvem triletju sami vlagali prošnje za prispevke, v drugem triletju pa bodo evropski denar delili na podlagi integriranih načrtov, ki jih bodo morale pripraviti krajevne uprave. »Občine, gorske skupnosti in pokrajine bodo v zadnjih treh letih programskega obdobja nositeljice projektov, to pomeni, da bo treba z njimi sodelovati pri pripravi posameznih načrtov,« so poudarili na občnem zboru, na katerem so spregovorili tudi o čezmejnih tematikah. »Sodelovanje s Slovenijo je pomembno ne samo iz narodnostnih razlogov, temveč tudi zaradi skupnega pridelovalnega prostora, ki je na Krasu, v Brdih, Benečiji in Posočju zrcalno enak,« je poudaril Radikon, nato pa povedal, da je Kmečka zveza v zadnjem obdobju uspešno sodelovala s slovenskimi obmejnimi institucijami, predvsem s kmetijsko gozdarskim zavodom Nova gorica in z društvom dvolastnikov, skupaj s katerim so reševali dvolastniške problematike. »Čez-mejni stiki so vzbudili zanimanje za druge oblike sodelovanja, predvsem za uresničitev skupne blagovne znamke na področju vinarstva, ki bi zagotovila tržno zanimivejši proizvodni obseg in s tem večjo zaznavnost briškega okoliša, ki bi tako pridobil nekdanjo razsežnost,« je povedal Radikon, ki je v nadaljevanju poročila spregovoril tudi o izgradnji namakalnega sistema v sovodenjski občini. Po Radikonovih besedah se bodo morali občani sami odločiti o izvedbi načrta, ki bi za teritorij pomenil nedvomno po- Med občnim zborom ob Walterju Miklužu (levo) Stanko Radikon in Edi Bukavec bumbaca zitivno pridobitev. Vrednost zemljišč bi se povečala, možnosti obdelovanja zemlje bi bile boljše, izgradnja namakalnega sistema pa bi prinesla tudi minimalni strošek, ki ga bodo morali lastniki zemljišč plačati v obliki davka. Na občnem zboru sta spregovorila tudi deželni predsednik in tajnik Kmečke zveze Alojz Debelis in Edi Bukavec. Po njunih besedah Kmečka zveza mora ob pomoči pri reševanju birokratskih obveznosti svojim članom zagotoviti tudi strokovno pomoč, posebno pozornost pa mora nameniti izobraževanju mladih. Debelis je ob tem opozoril na velik pomen, ki ga imata kmetijstvo in skrb za teritorij na ohranjanje slovenske istovetnosti. Prisotne sta pozdravila tudi predsednik društva dvolastnikov in direktor konzorcija Brda Aleš Kristančič ter šte-verjanski podžupan Dominik Humar. V razpravi so poudarili tudi pomembno vlogo, ki jo ima Kmečka zveza, saj si le-ta prizadeva za stanovske, obenem pa za narodnostne pravice zamejskih kmetov. Udeleženci občnega zbora so poudarili, da je zaradi globalizacije in številnih novih izzivov potrebna večja enotnost med slovenskimi kmeti iz Italije, ki se doslej niso odzvali v zadostni meri vabilom Kmečke zveze. »V slogi je moč, Kmečka zveza pa naj bo hram za vse slovenske kmete iz Italije,« so poudarili ob zaključku zasedanja in pozvali kmete iz goriške, videmske in tržaške pokrajine, naj se pridužijo slovenski stanovski organizaciji. (dr) GORICA - Protest na pevmskem mostu Park ja, jez ne Zeleni: Imel bi katastrofalen učinek - Zaskrbljeni v Pevmi in Štmavru VOLITVE - Moretton s Slovensko skupnostjo in na shodu Oljke Mosetti in Bellavite vztrajno spoznavata goriške Slovence Županska kandidata petih levosre-dinskih list Andrea Bellavite in Oljke Gi-ulio Mosetti vztrajno spoznavata goriške Slovence. Včeraj je Bellavite obiskal Glasbeno matico in kulturni center Lojze Bra-tuž, kjer se je v spremstvu kandidata na listi Foruma za občinski svet Andreja Fajta srečal s predstavniki glasbene šole Emil Ko-mel. Obisk je bil zanimiva priložnost, da sta ravnatelj Silvan Kerševan in odbornik Julijan Caudek predstavila Bellaviteju delovanje SCVG Komel, istočasno pa sta iz-nesla vrsto problematik, ki neposredno otežkočajo delovanje šole. Bellavite je med srečanjem poudaril pomembno vlogo šole Komel ter ostalih ustanov in organizacij s sedežem v centru Bratuž (ZSKP, SSO, ŠZ Olympia, skavti in druge), ki dodatno obogatijo goriško kulturno dogajanje. Bellavite se je s predstavniki Glasbene matice srečal v KB Centru, med obiskom pa gaje spremljal kandidat na listi Foruma za občinski svet Aleš Waltritsch. Razvejano delovanje glasbene šole je županskemu kandidatu predstavila ravnateljica Nataša Paulin. Pojasnila je, da Glasbena matica uspešno sodeluje z občinsko upravo, sad sodelovanja pa je med drugim tudi koncert, ki ga slovenska glasbena šola v gledališču Verdi pokloni Goričanom v okviru čezmejnega projekta Mozaik. Včeraj je Mosetti v spremstvu kandidata Levih demokratov na listi Oljke Davida Peterina obiskal Kulturni dom. Ob prihodu ju je sprejel ravnatelj Igor Komel, ki jima je nato predstavil delovanje Kulturnega doma. Mosetti, Komel in Peterin so se strinjali, da se bodo morali v brezmejni Gorici kulturni domovi, ki jih bo skupno šest, specializirati. Zelo pomembno bo ravno sodelovanje goriških kulturnih subjektov, ki bodo omogočili mestu premostitev ločevanj iz prejšnjega stolet'a. V torek je Gorico obiskal deželni podpredsednik Gianfranco Moretton. V spremstvu deželnega svetnika Mirka Špa-capana si je najprej ogledal začetek sanacijskega posega ob cesti za v Štmaver, kjer seje srečal s predsednikom rajonskega sveta Pevma-Štmaver-Oslavje Lovrencom Persoglio. Obisk se je nadaljeval v Štandre-žu, kjer si je deželni podpredsednik v spremstvu predsednika rajonskega sveta Marijana Brescie ogledal igrišče nogometnega društva Juventina, sanacijski poseg na strugi Soče, industrijsko cono in Pilošče. V župnišču, ki so ga prenovili z deželnim prispevkom, se je srečal župnikom Karlom Bolčino. Sledil je shod SSk v gostilni Tur-ri, kjer so predstavili kandidate za rajonski svet in za občinski svet Božidarja Ta-baja. Morettonov obisk se je sklenil v centru Bratuž, kjer je podprl Mosettija in poudaril pomen projekta Oljke, ki se počasi izteka v ustanovitev Demokratske stranke. Shoda sta se udeležila tudi kandidata za občinski svet Levih demokratov na listi Oljke Damjan Nacini in David Peterin, prisotne pa je nagovoril tudi deželni svetnik Igor Dolenc. V nadaljevanju je sledil še športno kulturni program, ki so ga oblikovali gojenke Olympie ter zbora Podgora in Sant'Ignazio. Prisotna sta bila tudi tajnik SSk Damijan Terpin in pokrajinska odbor-nica Mara Cernic. S pevmskega mostu so Zeleni spustili transparent z jasnim sporočilom. bumbaca Park da, jez ne. Tako je pisalo na enem od velikih transparentov, ki so jih Zeleni v torek obesili na ograjo pevmskega mostu, zato da so izpričali protest in zaskrbljenost zaradi načrta Namakalnega konzorcija posoške nižine, da bi pod Pevmo oz. Štmavrom zgradili nov jez čez Sočo. O tej možnosti se govori že dalj časa, načrt pa je dobil nekoliko stvar-nejše obrise, saj je konzorcij poveril tehnikom izdelavo študije za morebitno postavitev jezu. Zeleni imajo proti temu načrtu celo vrsto ugovorov. Na enem od najlepših in še nedotaknjenih predelov na Soči v bližini mesta - trdijo - bi jez imel katastrofalni krajinski učinek in bi zadal najbrž smrtni udarec vsaki možnosti tudi ekonomske valorizacije reke v turistične namene. Drugi razlog za nasprotovanje temelji na hidrogeološkem ravnovesju: voda že danes izpodjeda desni, štmavrski breg. Kaj bi se zgodilo, ko bi tam zajezili vodo in ustvarili bazen z 900 tisoč kubičnimi metri vode? Zeleni menijo, da jez, ki bi stal na desetine milijonov evrov, sploh ni potreben. Predvsem je potrebno dogovarjanje s Slovenijo za zagotovitev minimalnega vitalnega pretoka vode. V ozadju pa je tudi drug problem: Namakalni kozorcij prejema lepe denarce od podjetja, ki je na namakalnem kanalu postavilo turbino za proizvodnjo elektrike in prav napajanju slednje naj bi bil namenjen jez. Protest Zelenih je žel odobravanje marsikoga, zlasti domačinov z območja Pevme in Štmavra, ki so nad nevarnost'o gradnje jezu najbolj zaskrbljeni. Nastop malega violinista Aleš Lavrenčič, devetletni violinist, bo jutri ob 18. uri nastopil na samostojnem koncertu v dvorani na sedežu KD Jezero v Doberdobu. Večer organizira SKD Hrast v sodelovanju s centrom Emil Komel in OPZ Veseljaki. Program bo segal od Mozarta do Portnoffa, zaobjel pa bo tudi Riedinga in še nekatere druge skladatelje. Aleš je violino vzel v roke pri štirih letih s prof. Gusom na šoli Komel, danes pa študira s prof. Tavčarjem. Večkrat je nastopal, tokrat pa bo prvič oblikoval samostojen koncert; malega violinista bo pri klavirju spremljal oče Hilarij. Likof v Števerjanu V soboto, 26. maja, bo že drugo leto zapored na trgu pred cerkvijo v Števerja-nu potekal praznik Likof, ki ga prirejajo Vinoteka Števerjanski griči ter društvi Briški grič in Sedej. Ponujali bodo jedi in vina domačih proizvajalcev, na ogled pa bodo fotografije, izdelki obrtnikov in stari kmečki stroji; izpeljali bodo tudi slikarsko delavnico za osnovnošolce. Praznik se bo začel ob 17. uri; mejna prehoda Hum in Vipolže bosta odprta do polnoči, informacije na spletni strani www.likof.org. Komigo v Kulturnem domu Jutri bo v Kulturnem domu v Gorici četrta predstava v okviru gledališkega festivala Komigo. Ob 20.30 bo nastopila skupina International Magic Show, ki se bo predstavila z igro Razgibanost življenja. Med večerom, ki je poklon pisatelju Angelu Signorelliju, bodo zbirali prispevke v dobrodelne namene. Posvet o vinogradništvu Jutri bo na sedežu podjetju Villanova v Fari posvet o sodobnem vinogradništvu in enologiji, med katerim bodo predstavljeni prvi rezultati deželnega raziskovalnega projekta »Progetto Villanova«. Med 9. in 13. uro bodo spregovorili deželni odbornik Enzo Marsilio, dalje univerzitetni profesorji, raziskovalci, izvedenci in ugledni enogastronomski kritik Edoardo Raspelli. »Zdravnik po sili« 28. maja Zadnja predstava v abonmanju SSG z naslovom Zdravnik po sili je bila pre-nešena na ponedeljek, 28. maja, ob 20.30 v centru Lojze Bratuž. Združeni bodo abonmaji reda A (ponedeljek) in B ter T (torek), zato bo izbira sedežev prosta; predstava bo opremljena z nadnapisi v italijanskem jeziku (red T). Avtobus bo vozil po običajni progi, z avtobusnimi postajališči v Doberdobu, Romjanu, Selcah (Ronke), Tržiču, Štivanu, Jamljah, Ga-brjah, Sovodnjah in Štandrežu. ŠOLA KOMEL Nocoj pianist V okviru Snovanj glasbenega centra Emil Komel bo nocoj ob 20.30 v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Simoneja Peraza iz Porde-nona. Po lanski odlični diplomi na tržaškem konservatoriju nadaljuje podiplomski študij pri Sijavušu Gadži-jevu. Izvajal bo zahteven program, in sicer Bachovo francosko Ouverturo BWV 831, Skrjabinovo Etudo št. 5 op. 42 in Lisztovi trascendentalno etudo »Chasse-Neige« št. 12 in njegove Variacije na Bachovo temo »Weinen, Klagen, Sorgen, Zagen«. Za soboto, 26. maja, ob 18. uri pa šola Komel napoveduje prireditev z naslovom Zaigrajmo in zapojmo. Potekala bo v veliki dvorani centra Lojze Bratuž in bo namenjena mlajšim gojencem. V enournem programu bodo prikazali delo šolskega leta, ki se izteka. Preko sto izvajalcev bo nastopilo solistično in skupinsko s petjem in instrumentalno igro. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. maja 2007 17 GORICA - Zaključna prireditev romjanske osnovne šole Navdušujoč sprehod po ljudski zakladnici Plod kakovostne didaktične ponudbe in sodelovanja s starši Romjanski otroci z učitelji na goriškem odru foto k.f. S plesom in petjem v narodnih nošah so se osnovnošolci iz Romjana sprehodili po slovenski ljudski zakladnici. Zaključno prireditev tamkajšnje šole so v ponedeljek odigrali na odru goriškega Kulturnega doma, nastala pa je iz projekta, financiranega z zakonom 482/1999 in s prispevkom slovenskega ministrstva za šolstvo. Predstavo sije zamislila učiteljica Majda Gergolet z namenom, da se bodo otroci ne le seznanili, temveč tudi podoživeli slovensko tradicijo, ki se izraža v pesmih, plesih, iz-števankah in vezeninah. Zato so s pomočjo staršev izdelali narodne noše, ples so vadili na tečajih zunanje sodelavke Jelke Bogatec, medtem ko jih je vezenja in šivanja učila šolska sodelavka Noemi Lakovič. Njihovi izdelki so bili med prireditvijo na ogled v veži Kulturnega doma, na odru pa so prikazali to, kar so spoznali in osvojili v drugem štirimeseč-ju, pri čemer so jim pomagali učitelji, ki so si ravno tako kot otroci nadeli narodne noše. V dvorani, ki je naravnost pokala po šivih, je nastopilo okrog sto otrok, ki obiskujejo romjansko šolo. Za udeležence je bila prireditev enkratna in navdušujoča, za kar se je ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja IKanjšček zahvalila sooblikovalcem - otrokom, učnemu in neučnemu osebju ter seveda staršem, s katerimi šola zgledno sodeluje. Naj zabeležimo, da so tako učitelji kot starši ugotavljali, da sta šivanje in vezenje blagodejno in umirjujoče vplivala na otroke, zato so izrazili željo, da bi se jima v šoli redno posvečali. AJDOVŠČINA - Civilna iniciativa proti načrtovani gradnji muzeja Piramida »estetski šok« Jelinčič zavrača očitke: Teme ne poznajo - Načrt pripravlja avstrijska arhitekturna hiša Simulacija s piramido na Slanem blatu pri Ajdovščini »Informacije glede gradnje aeronavtičnega muzeja v obliki piramide so nejasne in zavajajoče. Če pa bi prišlo do predvidene spremembe civilnega letališča v Ajdovščini v mednarodnega, bi se v kraju in okoliških vaseh bivalne razmere drastično poslabšale,« menijo predstavniki civilne pobude proti gradnji muzeja in mednarodnega letališča v Ajdovščini. Svoje mnenje so predstavili včeraj na srečanju, ki sta se ga nenapovedano udeležila še pobudnika projekta, predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič Plemeniti in podjetnik Ivo Boscarol. Jelinčič je potrdil, da bo piramida stala v Ajdovščini, saj se s tem strinja občinski svet; lokacija se mu zdi smiselna tudi zato, ker je zemljišče v lasti ministrstva za obrambo, le-to pa je že dalo pozitivno mnenje o gradnji. Predstavniki civilne iniciative menijo, da bi piramida pomenila estetski šok za širše območje Vipavske doline, saj je njena oblika tuja. Prepričani so, da Jelinčič v medijih namerno manipulira z informacijami, ko obljublja 400 novih delovnih mest in poudarja enkratnost muzeja. »Takšnih muzejev je v Evropi veliko, kdo bo torej obiskoval ajdovskega?« se sprašuje Vilko Brus. Pri iniciativi izražajo tudi bojazen, da bodo glavni vir zaslužka zabaviščne dejavnosti. Jelinčič je vse očitke zavrnil. Dejal je, da gre za osebne zamere majhne skupine ljudi in da slabo poznajo temo. Napovedal je še, daje načrt piramide v izdelavi pri avstrijski arhitekturni hiši in da bo v kratkem predstavljen javnosti. (km, tp) TRŽIČ - Stavka v Ineosu in Fincantieriju Napetost pred ladjedelnico Dve uri stavke za dve različni podjetji, a z istim ciljem: braniti delovna mesta in idustrijo. Včeraj med 10. in 12. uro so v Tržiču stavkali delavci tovarne Ineos, ki so organizirali sprevod v središču mesta, da bi opozorili na julijsko zaprtje obrata v ulici Tima-vo, pri katerem so zaposleni. Stavkali so tudi zaposleni pri ladjedelnici Fin-cantieri, ki so protestirali zoper privatizacijo družbe in borzno kotacijo 49 odstotkov podjetja do pomladi prihodnjega leta. Manifestacijo je sklical sindikat FIOM CGIL, sindikat UILM pa z njo ni soglašal. Po mnenju sindikata UILM so na zadnjem soočenju predstavniki vlade zagotovili, da borzna kotacija ne bo vplivala na celovitost družbe in da paket delnic, ki ga bodo odstopili, ne bo presegal 48 odstotkov. Po mnenju sindikata FIOM pa je industrijski načrt, ki ga je predstavilo lastništvo družbe, povsem negativen in ne zagotavlja zahtevanih jamstev. Sindikat FIOM ob tem zagovarja upo- rabo alternativnih virov financiranja in nasprotuje borzni kotaciji. Po ocenah organizatorjev je pri stavki sodelovalo 90- -92 odstotkov delavcev ladjedelnice, sindikat UILM pa trdi, da se je protestne mobilizacije udeležilo le 28 odstotkov zaposlenih. Pred vhodom v ladjedelnico je tudi prišlo do napetosti med manifestanti in delavci, ki niso nameravali sodelovati pri stavki; le-ti so bili tarča očitkov somišljenikov sindikata FIOM, protest pa se k sreči ni izrodil v izgrede. Delavci tovarne Ineos so včeraj oblekli rdeče majice in v sprevodu prehodili pot od ulice Timavo do mestnega središča, kjer so delili letake. Sprevod je šel mimo ulic Boito, Valen-tinis, Matteotti, San Marco, korza Del Popolo, trga Cavou- r in ulice Duca D Aosta, na križiščih pa so delavci večkrat ustavili promet in glasno izražali nasprotovanje odločitvi lastništva, da tovarno zapre. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 2: 16.00 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«; 20.00 - 22.10 »L'uomo dell'anno«. Dvorana 3: 18.30 - 21.00 »Zodiac«. CORSO: zaprto TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1:17.30 - 20.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mon-do«. Dvorana 2: 18.30 - 21.30 »Pirati dei Caraibi - Ai confini del mondo«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Spider Man 3«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Pry - La caccia e aperta«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »Zodiac«. S Izleti DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOBERDOB organizira 30. junija izlet v Ptuj in okolico. Prijave sprejemajo na tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 0481-78398 (Mila) in tel. 0481-78121 (Miloš). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi v sklopu Kekčeve poti v nedeljo, 3. junija, avtobusni izlet na Golico. Vpisovanje s plačilom na društvenem sedežu v KB Centru na korzu Verdi 51/int. danes od 18. do 20. ure. ¿j Čestitke V Jezerski ulici št. 3 danes PEPI 60 let slavi. Še mnogo zdravih in srečnih dni, želimo mu mi vsi: Nada, Boris, Barbara in Luca; Julija, Mattia in David pa mu pošiljajo 60 poljubčkov. Danes praznuje okrogla leta naš dragi PEPI JELEN iz Doberdoba. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi bil še mnogo let zdrav, srečen in nas razveseljeval s svojim petjem. Brata in sestre z družinami. Danes praznuje okrogli jubilej prijatelj PEPKO JELEN iz Doberdoba. Anica in Slavko mu voščita vse najboljše, da bi bil vedno tako nasmejan in da bi čimbolj užival v povečani družbi vnučkov. Že (dolgo) nismo pili ga, zatorej danes dajmo ga, ker 60 let jih ima naš tenor PEPE FERLIŠKO. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu poje moški pevski zbor Jezero. PEPE JELEN praznuje danes 60 let. Pred kratkim sta ga osrečila še dva vnuka. Da bi se z dodatnim zagonom v stari družbi še naprej veselil, mu želijo prijatelji. □ Obvestila POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA z naslovom Hip, hura, cirkuška predstava bo od 11. junija do 13. julija in od 27. avgusta do 7. septembra. Namenjeno je otrokom od 3. do 12. leta. Vpisovanje na tajništvu Dijaškega doma (tel. 0481-533495) od 13. do 18. ure. SREČANJA IN IZZIVI 2007. Skupnost družin Sončnica in Mladinski dom prirejata v Gorici poletno središče za otroke in mlade od 4. do 14. leta od 11. junija do 13. julija od 7.45 do 13. ure z možnostjo podaljšanega urnika s kosilom. Informacije in vpisi od 15. do 18. ure na sedežu MD ul. Don Bosco 60 v Gorici, tel. 0481-546549, 0481-536455, 328-3155040. V RENČAH bo v kulturni dvorani v nedeljo, 27. maja, ob 14.30 proslava ob 30. obletnici pobratenja med občinama Renče in Štarancan. Podeljevali bodo priznanja občanom iz Štaranca-na, ki so se najbolj trudili in prizadevali za pobratenje. ŠKRD TRŽIČ razpisuje likovni natečaj namenjen učencem 4. in 5. razreda osnovnih iz Komna, Romjana in Tržiča na temo Moj Kras. Tehnika je prosta, prispevke bodo zbirali do 31. maja in najboljše nagradili; informacije ne tel. 0481-474191. ŠZ DOM in Območno združenje borcev in udeležencev NOB Nova Gorica vabita ob Dnevu mladosti 2007 v nedeljo, 27. maja, na 3. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh -Sabotin). Odhod ob 6. uri pred spomenikom padlim v Braniku/Rihem-berku. Možna pridružitev na krajših relacijah. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu z glasbo skupine Live Killers; informacije: www.kulturnidom.it/dom/pohod-2007.pdf, za prevoz iz Gorice tel. 3201423712 (Andrej). ŠZ OLYMPIA vabi na zaključno telovadno akademijo z naslovom TV Olympia v torek, 5. junija, ob 20. uri na drevoredu 20. septembra 85. Nastopajo vsi pripadniki društva (gym-play, minivolley, športna gimnastika, športna ritmična gimnastika in športno plesna skupina Olympia). ŠZ SOČA vabi na redni občni zbor dre-vi v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah v prvem sklicu ob 19.30, v drugem sklicu ob 20.30. 15 Prireditve KD DANICA vabi na večer, posvečen 30-letnici ustanovitve in 10-letnici obnovitve dekliškega pevskega zbora Danica z Vrha, v petek, 1. junija, ob 20.30 v ŠKC Danica na Vrhu. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v petek, 25. maja, ob 17. uri odprtje razstave in nagrajevanje likovnih izdelkov, ki so nastali na likovnem natečaju, ki nosi naslov Polžkov abonma praznuje s Piko Nogavičko. Natečaj ob 10-letnici Polžkovega abonmaja je namenjen otrokom vrtcev in osnovnih šol, ki obiskujejo Goriški vrtiljak. ^ Zapustila nas je naša draga Ilda Ussai por. Zavadlav Žalostno vest sporočajo mož Latko, sinova Sergio in Boris, snahi ter vnuki z družinami Pogreb bo danes, 24. maja, ob 10.30 iz mrliške veže glavnega pokopališča v štandreško cerkev in spet na glavno pokopališče. Štandrež, 24. maja 2007 Občuteno sožalje Ivanu Grudnu in družini ob izgubi drage mame Lidie gabrska klapa in KD Skala - Gabrje 18 Četrtek, 24. maja 2007 GORIŠKI PROSTOR / VOLITVE - Sedem županskih kandidatov, ki se v Gorici poteguje za upravo mesta, odgovarja na prvi si VOLILNA TRIBUNA Nasprotnik je desnica Pokrajinska tajnika Levih demokratov Omar Greco in Marjetice Diego Moretti nagovarjata podpornike Bellavitejeve kandidature, da je nasprotnik leve sredine županski kandidat desnice Ettore Romoli, ne pa županski kandidat Oljke Giulio Mosetti. Po besedah Greca in Morettija bodo Romoli-jevega tekmeca na balotaži izbrali volivci na podlagi programov in zaupanja, ki so si ga kandidati znali pridobiti v zadnjih tednih. Pokrajinska tajnika levosredinskih strank zavračata ločevanje med kandidati, ki so izraz demokratične participacije, in kandidati, ki so jih določila tajništva strank. Po njunih besedah tovrstno ločevanje je voda na mlin desnice, ob tem pa poudarjata, da bo treba volilno bitko izpeljati do konca, ne pa nasesti tistim, ki napovedujejo, da se ne bodo aktivno angažirali, če njihov kandidat ne bo šel na balotažo. Odzivi na poziv Giorgio Brandolin, Nicolo Forna-sir, Claudio Cressati, Agostino Majo, Michele Martina, Nereo Bat-tello, Renzo Boscarol in Dimitrij Volčič bodo danes ob 11. uri v pokrajinski sejni dvorani spregovorili o prvih odzivih na njihov ponedeljkov poziv levosredinskim kandidatom in volivcem. Osmim goriškim osebnostim, ki vabijo levo sredino, naj se v drugem krogu poenoti, se je pridružilo več kandidatov in občanov; poziv je med ponedeljkovim obiskom podpisal tudi minister za infrastrukture in ustanovitelj stranke Italija vrednot Antonio Di Pietro. Proti jezu na Soči Kandidat na listi Foruma za Gorico Marko Marinčič je v torek sodeloval na demonstraciji Zelenih proti nevarnosti gradnje novega jezu na Soči. »Nihče si ne sme lastiti pravice, da uniči reko v špekula-tivne namene, za prodajo vode zasebnemu proizvajalcu elektrike. To je še toliko manj dopustno, ker bi jez uničil enega najlepših predelov reke, ki bi ga bilo treba zaščititi s krajinskim parkom in ovrednotiti v turistične namene. Poleg tega je jez zelo vprašljiv tudi za že močno načeto hidrogeo-loško stabilnost brega pod Pevmo in Štmavrom«, je dejal Marinčič in poudaril, da se je doslej le Andrea Bellavite jasno izrekel proti jezu in za dogovor s Slovenijo, da se na Soči zagotovi minimalni vitalni pretok vode. Drugi županski kandidati previdno molčijo ali pa celo podpirajo nedopustno špekulacijo. Nacini po vaseh Kandidat Levih demokratov za občinski svet na listi Oljke Damjan Nacini je včeraj v spremstvu pokrajinskega svetnika Marka Jarca obiskal Štandrež, Podgoro, Pevmo, Oslavje in Štmaver. Nacini se je srečal z občani, prisluhnil njihovim težavam, nato pa jih pozval, naj na volitvah oddajo svoj glas za kandidate Levih demokratov, ki na listi Oljke podpirajo županskega kandidata Giulia Mosettija. Posvet o vinu V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 18. uri okrogla miza o ovrednotenju vin in drugih tipičnih proizvodov. Spregovorili bodo predsednik videmske pokrajine Marzio Strassoldo, predsednik konzorcija Collio Paolo Caccese, predsednik konzorcija Brda Aleš Kristančič, delegat na italijanskih akademiji kuhanja Ales-sandro Culot, kandidat za občinski svet na listi Forza Italia Antonio Devetag in županski kandidat desne sredine Ettore Romoli. Glasba v Krminu Na trgu Locatelli v Krminu bo nocoj ob 21.30 shod liste Par Morar Par Cormons z naslovom Glasba in besede; prisotna bosta kandidata za občinski svet Mauro Radigna in za župansko mesto Renato Fiorelli. O (dis)kontinu Različne ocene dosedanjega upravljanja, v ospredju najbolj žgoč Na nedeljskih in ponedeljkovih občinskih volitvah se za upravo Gorice poteguje sedem županskih kandidatov. To so Andrea Bellavite (Progetto Gorizia, Lista rosa, Forum Guriza Gorizia Gorica, Gorizia democratica, Stranka komunistične prenove - Evropska levica), Luigi Fe-rone (Upokojenci), Donatella Gi-roncoli de Steinbrun (Cittadini per Gorizia), Giovanni Glessi (Progetto Nordest), Giulio Mosetti (L'Ulivo Oljka Ulîf), Ettore Romoli (Nacionalno zavezništvo, Forza Italia, Gorizia Tricolore Cosma, Italijanski republikanci, Democrazia Cristiana Per le autonomie, UDC, Socialisti Uniti, Severna liga) in Erminio Tuz-zi (L'Italia di Mezzo, Občanska lista Per Gorizia, UDEUR per Gorizia). Odgovarjali so na vprašanja Primorskega dnevnika, ki jih objavljamo v dveh vsebinskih sklopih. Danes so v ospredju ocena dosedanjega upravljanja, predvsem pa kandidatove programske obveze in vizija goriškega razvoja. Jutri bodo na vrsti manjšina, sožitje in sinergije v čezmejnem prostoru v luči ukinjanja meje. Ste za kontinuiteto ali diskonti-nuiteto z dosedanjo upravo? Zakaj? BELLAVITE: Prepričan sem, da je treba nadgrajevati, kar je bilo dobrega, začenši z negovanjem prijateljskih stikov s sosedi in Slovenijo. Prizadevali pa si bomo obenem, da bodo odpravljene napake zaradi pomanjkljivega dialoga z občani, ki so se čutili neupoštevane. FERONE: Vsaka uprava skuša na najboljši način izpeljati svoj program, marsikatera pa pri tem ni uspešna. Ne bom govoril o kontinuiteti ali diskonti-nuiteti, saj smo vsi dali na razpolago naše delo mestu in njegovim prebivalcem, katerih vloga se ne izčrpa z volitvami. Ljudem je namreč treba vseskozi prisluhniti in upoštevati njihove predloge pri reševanju težav mesta. Občane je tudi treba spoštovati, ker plačujejo davke, njihove želje in pričakovanja pa upravljati, kot to počenja dober družinski oče. GIRONCOLI: Naša lista Cittadini per Gorizia se prepoznava v zmerni levi sredini. Prejšnji upravi priznavamo nemalo zaslug, delno pa so se izrojile zaradi pomanjkljive komunikacije in posluha za potrebe ljudi. Med osrednjimi aduti našega volilnega angažiranja je ravno neprestan dialog z občani, zagovarjamo pa predvsem krčenje stroškov politike in političnega kadra. GLESSI: Brancatiju priznavam voljo po sodelovanju s prijatelji iz Slovenije; na tej poti nameravam nadaljevati. Kar pa zadeva upravljanje mesta, se moja kandidatura postavlja v diskontinuiteti. Bran-catijeva uprava je bila slepa in gluha za občane. Ni naključje, da je med glavnimi točkami našega programa volja po soudeležbi občanov pri najpomembnejših odločitvah. Pripravljen bom odstopiti s položaja župana, če ne bom imel podpore Goričanov. MOSETTI: Med prvimi sem trdil, da je treba Brancatijev način dela spremeniti. Diskontinuiteto z njegovo upravo zagovarjam predvsem glede dejstva, da je treba prisluhniti potrebam občanov, ki morajo biti soudeleženi pri izbirah občinskih upraviteljev. ROMOLI: Zagovarjam popolno diskontinuiteto z Brancatijevim občinskim odborom, ker je to bila najslabša uprava od povojnega obdobja do današnjih dni. TUZZI: Sem za diskontinuiteto zaradi Brancatijevih napak. Med mandatom je prišlo do spremembe petih odbornikov na skupno osmih, kar seveda ni prispevalo k doslednosti v upravljanju. Di Matteo in Ceccotti sta bila izključena, Pinto je zamenjal Romana, Terpina je nadomestila Cerničeva, njeno mesto pa je nazadnje prevzel Primosig. »City manager« bumbaca Viero je bil plačan milijon starih lir na dan, vključno s sobotami in nedeljami, predsednika družbe IRIS Guttyja pa so vsilili iz Trsta, družba javne koristi pa pušča z vseh strani. Tudi odpovedati se splošni bolnišnici v ulici Vittorio Veneto je bila napaka. Soglašate, da se je v zadnjih petih letih mesto spremenilo? BELLAVITE: Korak naprej beležim predvsem pri preseganju zamer in sprtosti, povezanih z drugo svetovno vojno. Pred nami je še dolga pot, vendar ne morem mimo dejstva, da poleg mreže, ki je ločevala državi, začenjajo padati tudi prve pregrade v glavah. FERONE: Razmere v mestu so se poslabšale, vendar pri oceni ne smemo upoštevati le zadnjega obdobja. Vzroke je treba iskati v raznih faktorjih, v mnogih primerih pa zanje niso odgovorni župan in njegovi sodelavci. Kar nas še posebej boli, so trgovine, ki so prenehale z dejavnostjo in so znamenje, da Gorica izgublja življenjsko silo. Opažamo pa tudi, da priseljenci osvajajo naše trge in uživajo ugodnosti v škodo Goričanov. GIRONCOLI: Gorica se je v zadnjih petih letih močno spremenila, tudi zaradi napredovanja evropske integracije in razvoja univerzitetnih struktur. Problem je spodbujanje odprtosti občanov in podjetnikov, da bomo lahko izkoristili priložnosti in prednosti novega mednarodnega prizorišča. GLESSI: Težko je zanikati, da se je Gorica v zadnjih petih letih spremenila. Še težje je zanikati, da doživlja mesto katastrofalno obdobje. Krivde ni mogoče pripisati izključno Brancatiju, saj se je zaton začel z Valentijevo upravo. Politične sile, ki se na volitvah predstavljajo z novimi obrazi, ne morejo zato pripisovati krivde le enemu človeku. Ker so vladale z Brancatijem, so soodgovorne. Odgovorov na potrebe mesta ne najdemo ne pri levici ne pri desnici. Treba je obrniti stran. MOSETTI: Končno je bil opravljen pomemben korak naprej na področju kulture, odprtosti in čezmejnega sodelovanja. Pred nami je še veliko dela, vendar gre za področja, ki jim bomo vseskozi posvečali posebno pozornost. ROMOLI: Življenje v Gorici je iz vseh vidikov slabše. Mestno središče propada, med občani in upravo je brezno, Gorica je na celi črti izgubila politično težo. TUZZI: Soglašam, mesto se je spremenilo v slabše. Kdorkoli bi znal bolje poskrbeti za lepši mestni videz: Bran-catijeva uprava ni razumela, da se goriški občani zadovoljijo z malim! Kako nameravate vzpostaviti in vzdrževati dialog uprave z občani? BELLAVITE: Dialog z občani bom okrepil z rednimi srečanji in omizji, na katerih bodo prišla do izraza in se bodo prepletala mnenja strokovnjakov in navadnih ljudi. S posebno pozornostjo bom prisluhnil rajonskim svetom, ki so stična točka med občino in njenimi prebivalci. FERONE: Če bom izvoljen za župana, bom na razpolago občanom dvakrat na teden in prizadeval si bom, da ne bodo preveč čakali na srečanje z mano. To sem že najavil v svojih televizijskih oddajah, ki niso na sporedu zgolj v predvolilnem času, pač pa so se začele takoj po moji upokojitvi. Če pa bo stranka Upokojencev - kot smo prepričani - izvolila svojega občinskega svetnika, bo moj stik z občani tedenski, saj sem navajen obi- skovati tržnice in prisluhniti utripu mesta. GIRONCOLI: Odnos z občani bom okrepila tako, da jih bom poslušala. Kdor upravlja, mora poznati resnične potrebe ljudi, zato da razume prioritete in izbira prioritete. Mi smo edini, ki so goriškim družinam poslali vprašalnik, na katerega je odgovorilo več sto občanov. Ugotovili smo željo po dialogu z institucijami in po izražanju potreb. To je bila zelo pomembna startna točka za sestavo programa in naše volilne kampanje. GLESSI: Vladati hočemo s konsenzom občanov, ki jih je treba vključiti z različnimi oblikami komunikacije in participacije. Občan mora imeti dostop do župana in občine, kadarkoli si to želi. Spletna stran in naslov elektronske pošte ne zadoščata. Treba je nuditi enostavnejšo pot, občani morajo dobivati neposredne informacije: urad za stike z javnostjo mora biti resnično odprt občanom. Seje občinskega sveta bi bilo treba posneti in predvajati na spletni televiziji. MOSETTI: Naša uprava bo odprta soočenju z Goričani, zato pa bomo določili dneve in urnike (vsaj enkrat na teden), ko se bodo občani lahko osebno srečevali z županom ter ga seznanjali s svojimi predlogi in težavami. ROMOLI: Vzpostavil bom dialog z občani, saj le-tega sedanja uprava ni nikoli storila. TUZZI: Občan mora biti protagonist, ne pa upravi podrejen. Preveč ukrepov je bilo vsiljenih z vrha, ne da bi prišlo do soudeležbe občanov. Primeri so načrt za trgovino in prometno ureditev ter sistem odvažanja odpadkov. Občinske izbire morajo uživati soglasje, pred vsako odločitvijo pa je nujno potrebno poskusno obdobje. Katere konkretne predloge imate za gospodarski razvoj Gorice? BELLAVITE: Mestno središče mora postati živahen komercialni center, v katerem naj zaživijo male trgovine. Ob tem bom ovrednotil specifike Gorice, v prvi vrsti njeno enogastronomijo. Pripraviti bo treba posebne turistične ponudbe za obiskovalce, ki prihajajo k nam in med katerimi je največ takih, ki v mestu prenočijo eno ali dve noči. Turizem mora sloneti na kulturi in okolju. Če bomo ovrednotili specifike, s katerimi je mesto bogato, bomo lahko priklicali nove naložbe in ustvarili nova delovna mesta. FERONE: Gorica je bila dolga leta oškodovana zaradi svoje lege na robu države, sedaj pa se moramo zavedati, da je mesto v središču Evrope. Fizične meje so padle in nazdravili smo vstopu svojih sosedov v Evropsko unijo. Občanom moramo pojasniti, da se je gospodarski in politični okvir spremenil, da smo vsi postali manjšina. Tega se bo morala zavedati tudi nova občinska uprava, ki bo morala razvijati turizem brez visokoletečih projektov, pač pa z ovrednotenjem geografske lege mesta in njegove smaragdne reke, zgodovinskih in kulturnih spe-cifik ter bogastva sosednjih dežel. Tovrstni turizem je treba razvijati v sodelovanju s krajevnimi društvi in ustanovami ter brez potrate denarja. GIRONCOLI: Pri rasti gospodarstva verjamemo v vlogo evroregije, k uresničitvi katere prepričano ciljata dežela FJK in njen guverner Illy, ki je obenem predsednik skupščine evropskih dežel. Evroregija, ki jo promovira EU, posega na področjih zdravstva, okolja, načrtovanja, prevozov in gospodarskega razvoja v okviru ravnotežja med kooperacijo, kon- kurenco in integracijo infrastruktur. Naša želja je, da bo Gorica vozlišče takšne evro-regije, saj ji ta vloga pripada. GLESSI: Za gospodarsko rast so turizem, kultura in sociala seveda pomembni dejavniki, brez finančnih sredstev pa so neuresničljivi cilji. Nujno potrebno je razvijati trgovski sektor, gledati na turizem z novim pogledom (na primer z vključitvijo Gorice v turistične pakete, ki so vezani na Benetke), prekvalificirati tovorno postajališče v Štandrežu in spremeniti sejemsko razstavišče v trgovsko središče. MOSETTI: Naše mesto ima še neizkoriščen potencial v logistiki, turizmu in specifičnih proizvodnih dejavnostih, med katerimi je industrija slaščic. Prepričan sem, da bo razvoj teh sektorjev dal novega zagona gospodarstvu. ROMOLI: Okrepiti je treba turizem s posebnim poudarkom na enogastro-nomiji in uvajati nove univerzitetne tečaje. Na področju trgovine je treba obnoviti sektorske študije s popravo pristojbin in dajatev, ob tem pa je treba razvijati obrtne dejavnosti in logistično platformo na tovornem postajališču družbe SDAG. TUZZI: Pred načrti na področju gospodarstva je treba podrobno analizirati današnji položaj. Treba je preveriti »zdravje« goriških podjetij, preveriti možnost uporabe območij in skladišč, ki so sedaj zapuščena (tekstilna tovarna v Podgori, tovarna Zulli itd.), in uresničiti nove pobude za razvoj naprednega terciarnega sektorja. Na noge je tudi treba postaviti evropsko univerzo. Kateri so vaši predlogi za okrepitev goriškega zdravstva, dvig splošne ravni storitev v korist občanov, urbanistično ureditev mesta, način ravnanja z odpadki, prometno ureditev in zdravo okolje, usklajevanje potreb in pričakovanj mladih in ostarelih? BELLAVITE: Na področju zdravstva je treba vzpostaviti sodelovanje z območjem, ki je zgodovinsko vezano na Gorico, ne pa s Trstom. Prizadeval si bom za širjenje zdravstvenega okoliša na Tržič ter na Palmanovo in Červinjan, seveda pa ne gre pozabiti na oživitev in okrepitev čezmejnih projektov na področju zdravstva. Prisluhnil bom potrebam občanom in vzpostavil večjo kontrolo nad ustanovami, ki so pristojne za nudenje storitev. Prekvalificirati je treba pomembne točke v Gorici, kot so Travnik, Raštel ter grad in njegov park. Najti je treba ustrezno rešitev tudi za degradirana območja, med katerimi je Rdeča hiša. Ločeno zbiranje odpadkov moramo ohraniti, izboljšati pa je treba sistem pobiranja vrat od vrat in v stanovanjskih blokih uvesti zabojnike, ki jih na ulicah seveda nočemo. Načrt za mestni promet bo moral biti vezan na načrta za trgovino in javne lokale. Več bo moralo biti pobud za varstvo okolja (peš cone, kolesarske steze, uporaba javnih prevoznih sredstev), pri katerih bo treba prisluhniti predlogom in potrebam občanov. Potrebe starejših občanov in mladih je treba uskladiti s pripravo pametnih načrtov za mestni promet in javne lokale. Mladi morajo imeti možnost zabave, vendar ne smejo povzročati nevšečnosti starejšim občanom. FERONE: Na področju zdravstva smo zapravili veliko priložnost, da bi mestu dali kakovostne zdravstvene storitve s prenovo in okrepitvijo bolnišnice v ulici Vittorio Veneto in z vzpostavitvijo sodelovanja s Šempetrom. Sedaj so potrebne storitve po meri ljudi, več pozor- / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. maja 2007 19