Za akutno limfob1aśtno levkemĺjo L 2 najbo]j pogosto zbolevaJo odras1í
ljudje. Za razLilko od ALL L 1 so pri tej ob}j.ki levkemĺJe ]evkemiěne ce_
1ice različne tako po velikostĺ kakor tud1 po oblik1 in strukturi 
je-
áer, r"zlĺĺno pa ję tuđi Íazmeťie med 
jedrom in cĺtoplazłno. Tudí prĺ tej
ob1íki iÍnajo lôvkěmĺčne celice 1ďrko ĺmunske lastnosti ltmfoc1tov vrste
B' T ali niě.
Akutna ].ĺmfob1astna 1evkemija t 3 
je näJmlj ľedka. Levkemične celice
;;_p;á"il; iĺmrnoblastom, 
po velĺkost1 1n drugíh lastnostíh pa so si do-
kaJpodobne.VjedruVi-dlĺnoĺzrazĺtajedrca;citoplazĺrajeintenzivno
oüä'"*", z ĺzľ-azĺtint vakuolarni' Levkemične celice ĺnnjo imunske last-
ností limfocĺtov vrste B.
Äkutrre mieloblastrre'levkełn1Je 
_ 
klasif1kacija 
po FAB
Akutna mielob1astna levkernĺja 
(AMt) M 
'1. 
Levkemične celice so đo neke
mere podobne noľmalnim m1adim ce1icam mielo1čne vrste. V citoplazmi naj:
clemo včasĺh značilne vk1jučke, tako 
jrnenovane Auerjeve pa1ič1ce''
Akutna mj.eloblastna levkemija M 2. Poleg levkemĺčnih celic' ki so take
kot pri AML M 1 
' 
nahajaÍno v kostnem mozgu tudi zrelejše celíce'
Ákutna ĺnĺe1ob1astna levkenrija M 3. Levkemične celice so nekoliko b'o1j
dozorele in ustrezajo promié1ocitom. 7.ato to levkemijo imenujemo tuđi
' .akulna promielocitná lävkemija. V 1evkemičnih celicďr so običajno ze}o
števi1né' Aüérjeve palĺčice.
Vse te tri pođvľste AML iĺajo nekatere cĺtokemične in fummske značilno-
sti noľma1nih nezre1ih ce1Ĺc mieloične vrste.
Akutna mĺelomonocitna 1evkemi"ja M 4. Ievkemične ce1ice so pľetežno take
kot pri AMĹ M 1 ali M 2' po1e8 teh pa írna veě kot 20 ođstotkov 1evke-
mĺčnĺh ce1ic morfolosłe, óĺto[emĺěne'in 1ĺrnrnske znaači1nost1 nezrelĺh
ce]-ic Íronocitne vrste 
(npnoblasti 1n promonociti) 
'
Ákutna monoblastna 1evkemija M 5. Levkenične celice inaJo tako morfo_
1oške kot citokemične in 
jĺmrnske 
1astností nezrelih ce1ic monoc1tne vr-
ste.
Akutna eritrolevkernija M 6. Pri tej obliki 
prevladuieJo v kostnem mozgu
rna1i6ne ce1ice rđeče vrste, po1eg tega pa je v njem tuđi veě kot J0 ođ_
stotkov levkemičnih mieloblastov, kĺ so taki kot pri ÁMt M 1 
'
Akutna me8akariobla"stna 1evkem1Ja M ? 
je ze1o ľedka in so 
Jo 
ĺđentĺťici-
ra1i še1e pred nekaj 1etí. Moľfološklh znači1nostĺ' po kateľĺh bi to 1ev-
kemijo lahĹo u*otav1Ja]'i' ni' V ta naĺnen uporab1ja;no specialne c1toke_
rnične in irm:nološke 
preiskave.
Io1nična Blíka akuünih levkeĺĺd_J
Simptomi in znak'1 akutne 1evkerľije so po eni strarri posledica odpove_
đí norĺna1nega kostnega mozga, kÍ so ga izpođrĹni1e levkerniěne cel1ce,
I
)
I
l
I
I
i

3
po drugĺ strani pa so posleđica kopičenja levkemlčni ce]íc v drugih or-
5allih. 
Zaradí znlżanega števi].a eritrocjtov 
jrna 
bolnik Łežave'zaraĺfi
slabokrnosti: hitro se utrudi in zaÄIha,zlasti ob fiz1čni obremenĹtvi,
pogosto občuti h1tro utrĺpanje srca. Pri pregledu ugotovĺmo b]edico ko-
že 1n sluznj-c . ZaraÄi znĹžaĺ'lega števila nevtrofĺ1nih granulocitov so
bolniki z a]<utnimi levkemi.iami podvržení okužbam, predvsem ba.kterijskim
Pogosto se pojavijo okužbe s1uznic, z razjeđalni", zlasti žre1a a1i pa
končnega đela debelega črevesa. Včasih pa gre ź9ąv začetku bolezni za
septično okužbo. Ker je bolnikova odpornost močno prĺzadeta, te okuŽbe
]'e slabô a1i pa qnlgh ne reagirajo na żntibĺotiěno zdrav1jenje . Zato
moramo pri vsakíiókužbi', pľ1 kateri se poJavijo tudi ľazjede ín ki se
ne um1ri ob antíbĺotičnem zđravljenju, pomĺsl1ti na a.kutno levkemijo.
Zaĺai'i znížallega števĺ1a trombocitov bo1nikj_ z akutnirni levkemijaÍnĺ po-
gosto krvavijo. Najprej owzijo krvavitve iz d]esnĺ po čiščenju zob.
Pri ženskah prihaja zaradí znižallega števila trombocĹtov pogosto do po_
daljšaĺih ln zelo močnih mesečnih krvavitev. Pri pregledu bolnika naj_
đemo obĺčajno tuđi drobne pikčaste kr'vavitve po koži, pređvsem po spod_
njih okončinah, včasíh pa tudl po vsem te1esu.
Poleg tistih znakov bolezní, ki so pos1eđica odpovedí noľrnalnega kost-
ne3a moz5a, ugotav1jamo tudĺ take, ki so posledíca kopĺčenja levkemíč-
n1h celic izven kostnega moz3a Tako prĺ pregledu pogosto ugotovimo
zmerno povečana jetra 
in Wanico. Pri ALL zatipamo često tudi zmerno
povečane bezgavke. Pri monoblastní a]<utnl levkerniji so ]ahko prvi znak
močno vnete in otečene d)esni, redko pa ugotav}jaĺno ]evkemične Ĺnfi-}-
trate po koží, ki se kažejo kot rjavo-vijo1ĺčne, ostro omejene zatrd_
lj'ne nad ravnĹjo kože. Pri odraslih levkemiěne celice redkokćlaj infil_
trirajo možganske ovojníce, pogosto pa se to dogodi pri otrocih. V ta-
kíh primerih Íma bo]'nĺk tež,ave zaĺaÄ)- meníngea1_nega draženja ali pa se
pojavljo paralize možganskih živcev.
,, 
Iaboratorijske preiskave
Pri velĺkĺ veě1ni primerov a]<utnih levkeĺľij postavimo dĺagnozo že po
krvni sliki. Obíčajno ugotovimo slábokrvnost in trombocitopen1jo 
- 
zn1-
žarro število trombocj.tov. Število levkocitov je 1ďrko znĹźałlo aliłnor-
ma1no, običajno pa je vsaj nekoliko zvĺšano. Pri preg1eđu ťaznaza pe_
riferne krvi najdemo največkrat 1evkemične celice, včasih pa tudi ne.
v takih pľirnerih govorimo o alevkemični 1evkemiji". Po1eg krwte s1ike
ved'no opravimo tuđí citološko preiskavo kostnega mozga. Levkem1jo.opre_
de1imo ali vsaj poskušamo opredel1ti že s pregleđom panoptično pobaĺ-
vanega preparata (l,lay 
Grunwald Giemsa). PoJ.eg tega opravimo vedno tudi-
tako imenovane citokemične preiskave, s katerĺm1 levkernijo natančneje
opredelimo kot Iimfoblastno ali m1eloblastno vrsto. V nekaterih príme-
r1h đoločimo iĺm:nska znaĺnenja na membraľli levkerĺiičnih ce1lc. Pľedvsem
v zadnjih 1etih se je i.'zkazala kot prognostično pomembna-c.Ĺtogenetska
61aJiza levkemičnih ce1ic, s katero ugotavljamo nepravílnosti oziroma
spremembe v kromosomih nlal,ignih ceJ.ic.

4
Zdravl 
jenje akutnih lerkeřnĺ 
j
V obdobju 
pred zŕlrav1jenjem 
akutnih levkeml'j s cĺtostatík1 
'je 
bj']'a žj-v-
iĺä"jšřä_aäĹá-t"r' 
boĺnĺkov 
ze1o kratka. Povprečno 
preživetje je bi1o
'ä"rĺ-|"ĺ-a""ece, 
računamo od časa, ko smo bolezen odkriIi. Z razvojem
i;i;;"i;" iemotárapĺje, 
z uporabo-novih antibĺotíkov in drugih alrti_
'iířäu"iii-ĺ"-*ii'ĺi.ořićnĺh 
żdravĺ1 ín z možnost 
jo nadomestneg a zd'rav -
1jenja s krvnimi 
preparati se 
je z leti uspešnost zdrav1jenja bĺstveno
izbolišala. S sodobnim cĺtostatsk1m zđrav1jenjem ter ob ustreznĺ 
podpo-
;í";'#ibi";iři-;;'il""|"i 
prĺpravki ilosežemo remisijo bolezni 
pri 60 
_
B0 ođstotkih bolnikov, v nekäterĺh 
pĺimerih pa bolnike tudi docela po_
zdravimo. Na žalost 
je ta đelež blslveno mänjšĺ, le okrog 10 do 20 od-
"ióiLó'. 
Izjerra so ótroci z ALĹ, kĺ 
jih uspemo s citostatskim zdrav_
íj;;;. trajio ozaraviti 
v več kot 50 oťIstotkíh' Uspehi zťIravljenja
ałtrtňĺľr levkemij so se bistveno ízbo1jšali v zadnjih 15 l_etĺh' ko so
il;i;í; 
p"""Jič"" kostnega mozga ťlel tega zťlravlJenja. Načela zdrav-
íj"nĺá 
"i."t"ĺh 
levkemíj só neglede na vrsto levkemije enaka'
Zdľavljenje a]<utnj'h 1evkemĺj lahko. razdelĺmo v tri oMobja:
1. Inđukcijsko zdravljenje
2. Poj.nťlukcíjsko zdrav1jenje
3. Presaditev kostnega mozga
Na.rnen indukc1jskega zdrav1jenja akutne 1evkemije 
je v tem, đa dosežemo
.".i"ij" boležni. To je stanje, v katerem. prĺ bolniku s pregleđom kľvi
in kostnega mozga ne ugotovj_ňo'več nobenih znakov bo1ezni. Pri induk-
"iĺ"t"* 
zärav1jěnju dajemo bo1nikom več wrst citostatikov, ín to v vi_
šářĺt ao"ur,. Přĺ vserr podvrstah ÁlvIL v večĺni terapevbskih centľov upo-
..ui;"ĺo kombi.nacijo citozinarabinozida, 
Ĺ tioguaanina_ in daunorubi_
cinál Ťndutcĺjsko zdravljenje s teÍni citostatiki traja običajno 7 do
łó á'ĺ. Indukčĺjsko ztlrav1jenje ALĹ se od pľej opísanega zđrav1jenja
""toíito 
raz1iku 
je. Upoľab1 
jamo komb1nac1 Jo 
vinkristina, cik1of osf ami-
äa, áá,-o'"tĺcĺnä in ĹortikósteroíťIov. Nekateri centri že v začetku
"á.""iĺ""i" 
uporab1jajo tudi še druge citostatike. InđukciJsko zdrav-
íĺ""ĺ""p"í AtĹ trajá áalj časa, ponavadi.4 do 6 tednov. Citostatíki 
po-
íJĚ 
'i,álińĺľ' 
].evkeňičnih'ce1ic 
začasno okvarÍ 
jo 
oziÍorna un1čijo tudi
""ě 
a."gě celice, ki se hitro de1ijo. To so zlasti noĺĺnalne krvotvorne
""iĺ"",""pit"lĺjske 
celice s1uznic 1n ce1ice lastnih mešičkov. Posle-
ái"á tás"Ĺĺu izňadanje las, vnetje ustne s1uznice in sluzn1ce čreves_
ia. tako da se 
pojavijo ńriáe arršte. Zarať:i okvare norĺra1nih ktwotÝor-
ňítt;rĺ" 
pride'pó cĺiostatskem zťlrav1jenju še đo hujše okvare kostne_
eá 
^orcu, 
äp1azije, tako đa so v tem obdobju, ki traja đo tri tedne po
žłiiuř"ń"ďzdrav1jen;u, 
bo1níkÍ še bolj na*njen1 k okužbam in krvavit-
vam.Vtemčasujeposebnovažnaskrbnanegakoźe,sluznic'1npredvsem
centra.lneea uenskusá katetra. Da bi đoseg1i rem1sijo, Je 
obíčajno po-
i""ĺá"_"ř"ĺt1us-cÍtostatskega 
zđľavljenja, 1e redkokťlaj đva. Kljub pođ_
pornemu zđrav1jenju z anttbiótikí 1n krvnimi komponentaĺni 
(trarrsfuzije
Ĺoncentrirarríh eritrocitov, trombocltov in včasĺh tudi levkocitov) v
"tdátj, 
aplazije zaradi komplíkaci"j, predvsem septičnih,_u1re ođ 1p do
20 odštotĹov bólnĺkov. Pri Ĺo1nĺkih, ki so starejši ođ 60 1et, 
je ta
ođstotek še višjí.
!
L
)
Ý
I
l

,
Tnđukcijskerrnr zdravl jenju sledi tako imenovano poindukcijsko zdrav} je_
nje. Íz izkušenj 
je namreč znarro, da se levkemija ze1o hitro ponovl'
če po doseŽeni remisĺj1 citostatsko zdravljenje popolnorna prekinemo.
Pri AML lahko izvajamo poinđukcijsko zdravljenje na več načinov. Po do-
sežen1 remisiji lahko dajemo 1ste cĺtostatike, vendar v nĺžjih odmer-
kíh, v času od enega do ťlveh 1et po đoseženl remisiji. Drugi način 
je
zelo íntenziwro zdrav1jenje s kombinacijami tal<ih.citostat1kov' ki 
jih
n1smo uporablja1i v indukcijskem zdravljenju, n.pr. aÍnsakrina' mj"toksa:r_
tľona ín VP 16. Pri tem načinu pođaljšarrega zđrav1jenja bolnik prejme
citostatike le dva do tľĺkrat po aloseŽeni remĺsiji. Po dosedaĺljih iz_
kušnjďl je videti, da je ta na8ĺn vsai tako dober kot ť<las1čno vzdtźe_
valno po1ndukcĺjsko żdravljenje. Prĺ ALL poteka poindukcíjsko zdrav_
ljenJe nekoliko drugače. Po đoseženi rem1sijĺ nadaljujemo 
yzdtźeva\no
zdravljenje s 6- merkaptopurinom ĺn metotreksatom brez prekinitve vsaj
dve do trĺ ].eta. Vmes i..zvaialĺro v nekaj mesečnih presledkih intenzĺv_
nejše zđrav1jenje z enako kombinacijo citostati_kov, kot smo 
jo uporabi-
li pri inđukcijskem zđrav1jenju.
Ne g1ede na nač1n inđukcĺjskega in poindukcijskega zdravljenja doseže-
mo popolno hematološko remisijo pri 60 do B0 odstotkih bo1nikov z akut_
no levkemijo. Na ža1ost se pri večini bolnikov kljub poĺndukcĺjskernrr
zdrav}jenju Ievkemija ponoví in takrata je zdravljenje bistveno manj
uspešno. V povprečju preživijo bolnikí z akutno levkemijo kljub zdrav-
ljenju nanj kot 2 leti.
Kot zelo uspešen načÍn zdravJ.jenja akutníh levkerriij ś" 
;" 
u zadnjih pet_
najstih 1etíh uve1 javi1a ples_ąditev' kostnega mozga. Presadĺtev kostnega
mozga, ođvzetega najožjermr sorodniku 
(alogeniěna presađitev), a1i pa
pređhođno bolniku sameĺmr 
(avtologna presaditev) nämreč omogoča uporabo
citostat1kov' kĺ jih 1ďüo'kombiniramo z obsevanjem z ionizírajoč1m1
žarki, v ođmerkih, ki ireverzibi]no uničíjo vse maligne, vendar pa tu-
di normalne krvotvorne celice.
Uěinek citostatikov a1i nJíhove kombinacije s smrtno ťlozo ion1zírajoče-
ga źałóenja prĺ priprav1 bolnika na presadítev je 
izľedno toksičen, za-
to pride presaditev kostn_ega-mozga v poštev 1e pri m1ajš1h bolnikih.
Pri alogeniční presaditvi sta đajalca lahko 1e bľát ali sestra, vendar
se morajo njihovi tkiwi antígen1 popolnorna skI'äđati z bo}řiÍkoÝífni. Po
že opisałri pripravi bolnika s citostatikĺ in obsevanjem đajalcu odvza_
memo v splošni anesteziji od 500 do 1000 m1 kostnega-mozga, ki 
je po_
mešarr s krvjo. Presađitev kostnega mozga izvršímo ravTto tako kot obi-
čajno tra.ľrsfuzijo krví. Zaradi TażnĹh irmrnoloških đogajanj po presadit_
v1 morajo bolniki še več mesecev po alogenični presadĺtvi prejenati
imunosupreslvna zdľavila (ciklosporin A, metotreksat, kortikosteroiđe)'
V obđobju po presaditvi, ko presájen kostni mozeg še n1 pľevze1 svoje
funkcije, je bolnik dovzeten za okužbe. Načela nege in zdrav1jenja v
tem obdobju se ne razlikujejo ođ tístih pri indukcijskem^zdravljenju
akutnih 1evkernij.s c1tostat1ki. Pri avbo1ogni presadi'bvĺ bolniku v rerrLi_
slji zberemo njegov lastni kostni mozeg, ga po.posebnem postopku za-
Ínrznemo in shraľlimo za poljubno do1g čas. Zatem pripravimo bo1níke na
- 
presaditev tako kot prĺ alogeniěnĺ presadĹwi. Pri tem načĺnu presa-
ditve ní iĺĺrrnoIoških zapletov, obstaja pa večja možnost ponovitve 1ev-
kemije, saj bolniku hkrati z njegovim kostnim mozgom zagotovo vrnemo

6
tud1 nekaj ĺa1tgnih ce1ĺc. ÁvŁolo8no presadĺtev oprav1mo tzkrat,, ka-
dar bolnik niĺa ustreznega dajalca rned sorodnikl. Z alogenično presa_
đitvijo kostnega mozga trajno ozdrav1mo 50 do B0 odstotkov bolnlkov z
akutno levkemijo, z avtologno pa verjetno do 50 odstotkov.
l{EGÁ B0I'łÍIKÄ z IJľVXE!,ĺIJO
V želji, da bi pri bolniku z 1evkemijo v čĺm večjĺ meľí prepreěili
možnost okužb in đrugih zapletov, ki so posledica bolezni alĺ zdravJ'je_
nja, 
je naša skrb usmerjena pretivsem k terrnr, da bolnĺku prípravimo čim
bo1j prímerne (eĺste) po8oje žívljenja. To 
.je 
pomembno predvsem v ob_
dobju najhujše ap1azije. Zato bolnika osamimo v posebn1h asept1čnih
sobah, kjer so vsi pogoj1 bivanja prílagojeni njegoveÍm stanju' V teh
prostorĹh ýelia za bolnike poostren hĺgienskí režím, innjo sterĺ]no
prehŕa:ro in so pođ sta1nim nadzorom.
i
BOINTKOVO OKOLJE
Na Hemato1oški k1iniki v Ĺjubljalri iĺnamo za najbo1j og-rožene bolnÍke
posebno intenzivno enoto, t.i. aseptične sobe- V teh sobah ve1ja režim
obratne Ĺzo].acĺje. V njih so €no_ ĺn đvoposte1jne sobe, kl so od osta-
lih prostoľov odđelka ločene s flltrom, v njĺh pa velja enak h1gien-
ski režim kot v operacijskih đvora:rah. Osebje vstopa v te sobe skozi
fí1ter. V filtru sí mora vsakđo oblečí sterilen operacijskl plašč oz
posebno rrníforĺno, sí nadeti masko in kapo ter zaĺnenjati a1i zašč1titi
obutev. Pred vstopom v pređprostor in v delovni prostoľ v 1ntenzivni
enoti si mora skrbno umiti roke z razkužilnim mi1om' 
Jih 
osuš1t1 ín raz_
kuži.ti z alkoho1no raztopi.no za đezinfekcijo.
rntenzivna enota obsega poleg vstopnega filtra še poseben predprostor,
v kateľem sestra oprav1ja svoje đelo, bo1ni.ške sobe s pripadaJoěiĺni sa_
nitaríjami in san1taľnifi ĺzlĺvom ter prostor za čisto 1n nečisto đe]'o.
Bolniki so v tej enoti pod sta1ním nadzorom, ker sestra te prostore le
redko zapustl.
Bolniške sobe 1rnajo le najnujnejšo opremo' ki je potrebna boln1ku. Po-
1eg postelje so v sobi še: miza in sto1i, telefon, te1evizlja in po po-
trebi seľvirna mizi'ea, Vsa oprema v bolniški sobi mora bit1 taka' da
jo zlďlka čistímo in 
jo po potrebl 1ďrko tuđi razkužj.mo.'
čĺščen1e prostorov.
Vse te prostore č1st1mo trlkrat dnevnol po zajtrku, kosi1u 1n večerji.
Vsakokrat očistĺmo vse pređĺnete v boln1kov1 okolicí: mizo, sto1, oma-
r1co, .'ĺedi]no 
mĺzico' polĺce, vrata, radiator' oÍnare' 1uči, umívalník,
I
-,

'/
t]a. Trikrat dnevno praznimo tudl vse koše z"1 smeti. Če je le mogoče,
enkrat mesečno posebno natarrčno očistimo in razkuŽimo vse predmete in
sobo, vk1jučno ś stenaĺni. Če iľarno bolnika ĺ] sepso' po potrebi
očistimo sobo tudi večkrat in jo razkužĹmo. Enak režim čiščenja velja
túdi za vse saľ'litarne in de]'ovne prostore, vključno s fl]trom. Ko bol-
nik zapusti enoto in preden sprejmemo vaxjo novega bolnika, sobo i-n
Vso opremo v njej natančno očistimo in razkužimo, posteljo pa pošljemo
v sterilÍzac1jo. 0čiščene prostore še prezračimo in dođatno ľazkuźi.mo
z W baktericidno 1učjo. Zato so v vseh bo]nĺških sobah in drugih pro_
storih nameščene bakterĺcidne svetĺ]ke in prečiščevalci zraka. Bal<te_
rĺcidne svetilke prižlgamo v bolníšk[h soĘh večkrąt dneyno, če jenle
mogoče, po do).očenem razporedu 
(od 
9" - 11''. od 14"'16'' in od 19"
21"), v sanĺtarĺjah pa náj gorijo neprestano. V vseh sobah iÍnaÍno na-
meščene tüdi prečiščevalce zĺaka. To so posebn1 elektrostatski fi]trí
za pretok zľaka, ki- ne delujejo kot klinra naprava' paě pa samo prečiš-
čujejo zrak. Vsrkavajo zľak Lz prostora in izpíhujejo očiščen zrak.
líikrobiološka kontrola prostorov
Enkrat mesečno opravimo biološko kontrolo prostorov
llikrobiološka kontro]'a zraka
Za eno uro izpostavimo krvne agarje vpllvom okolja. Na njih se nabere-
jo bakterlje iz zraka. Rezultati. preiskav so odvisni od pogostosti in
uěinkovitosti čiščenja 
(objektivni 
in subjektivní faktor) ĺn ođ bolni-
kov, ki 
jih 
innmo v prostoru (pri 
bolnikih v slabšem starrju in z več
okužbami 
je več bakterij). Rezultati kontrol v naših sobah odgovarjajo
kriterijem v operacijskj'h prostorih (to 
;e 
ĺo-3o kolonij mezofĹlnÍh bak_
terij na 20 cn'). V prostro1h, kjer se izmenjuje velĄko oseb 
(ťĺIter),
je dovoljeno do 60 kolonij mezofllnih bakterij na cm-.
Balcteriološke kortro1e povľšin
Izvajaĺĺa jih z 
''radak'' 
ptoščicagiali v zadnjem času z mokrimi brisi. Z
mokro konico pcdrgnemo po 20 cm_ površine, ki 
jo hoěemo kontroliratĺ.
Rezu]tati preiskave nam pokažejo, katere bakterije se zadržujejo na po-
rľšinah. Predvsem nas zanirna prisotnost patogenih bakterĺj. Izvide kon-
trolnih pregledov vrednotimo razliěno; to 
je odv1sno od vrste in upo_
rabností prostora (delovni pultĺ, sani'tarni prostori 
- 
različní krite_
11J1 .l .
t

B
Vse osebe, ki delajo in prihajájo v stik z.bolnlkom, naj bi bile zdra-
ve 
(kožna'vnetja, infekcije zgornjíh điha]), zato da bolnik ne bi bi1
zaradi njih ogrožen. H1gÍenski režim 
je pođoben kot v operacíjski'h pro-
storih. 0seb1ě vstopa v asept1čne sobe skozi ťilter' Tu gre za sístem
obratne izolacije, ś kate.o skušamo zašěittti bolnika 
pred zunanjimi
vpIivi. V filtru se najprej preobujemo' umíjemo roke z anti_sept1čnim
milom 
(Hlbĺsept), nato-ie ú'édĺ'o täko, da ob1ečemo sterilen oz' či'st
p1ašč alĺ pa preobJ'ečemo unifoĺmo' nadenemo sl rnasko in kapo' Maska
naj pokrĺvä nôs in usta, s čimer skušamo pľepreč1ti okuženje zraka' Pod
ka!o_spravimo vse lase, ker so 1asje ĺdealno gojĺšče glivi'c; s tem sku_
šaĺno preprečiti okužbo z glivicarni. Nato si še enkrat umÍjemo roke z
antĺséptičnĺm milom' 
Jíh 
osüšimo in suhe razkužimo. Roke si vedno umi-
;emo 
tuđĺ takrat, ko končarno delo prĺ enem bolniku ín ga nadaljujemo
pri drugem. Skrbno umivanje 1n negovanje rok 
je eđen 1zmed osnovnĹh
úkrepo,, pľi pleprečevanju in prenašarrju infektov, zato je treba oběas_
no piegléđovati čisťost rok. Tudi ba}cŁerj'ološke kontro1e osebja delamo
" 'ók"i'ĺ 
brisí. _Kontľo)-iramo pređvsem roke. Pri vrednotenju ízvidov
nas ravnotako zanima predvsem prisotnost patogenih bakterij na rokah
osebja.
SNAŽ1I,IoST oSEBJA
TNTENZTVNA NEGA BoLNIKÁ
Bo]nika sprejmemo v aseptično sobo. Ťo je v bistvu izolirnica, v kate_
ľĺ bo}nik nima stika z cjkolico. V teh sobahpi obiskov ĺn bolniki 
j1h
ne smejo zapuščati, tazen če moľajo na pređpisane preiskave. V vsakí
bo]niški sobĺ 
je te1efon, radíjskÍ in TV sprejerrł'rik, ki omogoča bolni-
ku potrebno povezavo z zunanjim svetom.
Po opravljenih đia€nostičnih 
preískavah (knmih, punkciji kostnega moz-
ga, EKG, slíkanj p}juč) in postavljeni diagnozi začnemo pri bolníku s
citostatskím zđravljenjem. V tem obdobju se pri bo1niku pojavijo naj_
številnejše in največje Łeźave: zvišana telesna teĺnperatura kot pos1e-
dica okužb, kivavitve, đriske, spremembe na kožĹ ln s1uznlcďl in đľu_
ge.
Nega zdrave kože
Največkrat so za sistemsko okužbo bolnika krivi rnikrobĺ, ki se norĺrn1-
no nahajajo na kożl. ZaraÄi tega 
je potrebna skrbna nega bolnĺkove ko-
žő. Predvsem 
je pomembno redno, vsakodnevno umĺvanje' po možnosti pa
tudĺ tuširanjě bôlnĺk., prÍ čemer naj uporablja antiseptično mi1o. Če
bolnik tega sam ne zmore' naj sestra napravi postelJno kope1. Posteljo
vsako jutro preob1ečemo in bo}níku zarnenjamo p1žaĺno. Mnogo bolnikov
írna ođ bakterj.cídnih svetiIk Ĺn rrrĹla zelo izsušeno koźo, zato jo po
potrebi vsak darr narražemo. Naj na tem mestu omenifio še nego las in 1a-
sišča. V obdobju aplazíje g1ave načelno ne umivamo. V tem obdobju zač-
nejo 1asje običajno ízpadati, nekaterim prej, druglm pozneje.
I
Í
Ř
Í'

9
I
í
Zato je dobro če bo]nike v tem obdobju na kratko ostrlžemo oz. 
jim
obrijemo Blavo.
Nega sprełrreĺnb na koži
Levkemični 
jnfiltrati 
nastarrejo na raz]ičnĺh delih telesa. Lahko se
p-javĹjo pośaneznĺ večji a1i manjšĺ 
j.nfiltratí 
: koźa na tem mestu
pordi in je toplejša; pojavi se nekakšna ĺzboklina, kí je nad nivo-
x.
jem koŽe. Ce je infiltrat manjši' ne potrebuje posebne nege. Obiěaj_
no zadostujejo Že obktadki s 3 % raztopino borove kĺs1ĺne. ĺnfiltra_
ti se ]-ahko pojavijo po vsem telesu. Po kemoterapiji običajno izgi_
nejo, če pa ne' j1h obsevaÍno'
Herpetične spremembe na koži se pojav1jo najpogosteje v ustnih kotih
in v neposredni oko]ici ust. Herpetični izpuščaj pa se,la}ko pojavi
tudi po vsem telesu kot 
5eneralizira:r 
herpes. Ustnĺ herpes negujel
mo s skrbnejšo ustno higieno ĺn lokalno z ĺezĹ)'i (Virumerz, 
rnterfe_
ron, Zovirax). če se herpes đođatno okuž1' ga nanaźemo z'antibotsklm
m.ezi1om. Sĺstemski herpes zdravimo s sistemskimi virostatiki_'
Podpluđbe in kožne kľvavitve nasta:rejo zaradi trombocitopenĺje. Pod_
pludbe se 1ahko pojavijo sponta::o, lahko pa tudi'zaľadi ĺnjekc'i.jskih
vbodov. Prl ze1o trombocitopeničnem bo]niku nasta.nejo podpludbe že
po najrnaJ'ljšem vbodu (jerrnnje 
krvj_). Zato moramo biti posebno prevĹd_
ní pr1 dajarrju infuzij in transfuzij. Če daĺno tľombocitopeničneĺĺr-l
bo1nĺku intramuskularno injekcijo' moramo vbodno mesto za nekaj ča-
sa močno prĺtisnĺtĺ z roko, nato pa se mora bolnik v1eči na peščeno
vľečko, ĺn tako sam še nekaj časa prítiska na prĺzadeto mesto. Vsa
vbodna mesta po i.v. aplikacÍjah zdravil a1i po odvzerm: krvi pa za
nekaj časa močno kompresijsko povijemo.
V pri,rnerih, ko vseeno nastane henntom, damo na prizadeto mesto al-
koholne alĹ sAB obk1adke, ki jĺh večkrat menjaÍno.
Nega kože 
po 
obseva.rrju
Prede1, ki ga obsevamo, je obĺčajno ze1o občut1jiv, zato moramo pa-
ziti, đa ga bolnik ne močí prepogosto in đa ga né đrgne z brisačo.
Ce je potrebno' obsevano mesto napuđrarno a1i narnažemo z ĺĺlazil.om,
l{ikrobiološke kontrole kože
Brĺsi kože
Bris kože vza-rnemo običajno v tistem prde1u, kjer se ělovek najbo1j
zrĄłi oz. kí je 
najbolj prízadet. To je 
običajno 
P9đ_pązduho,prí 
ženskah
tudi pođ prsmi ali na kakem drugem mestu, kakor paě določi zđrav-
ni,k.
Brisi sprememb na kožÍ
Mlkrobiološke kontro1e pri našĺh bo1n1kih oprav1jamo takoj'ob sprejerrn]'
kasneje pa, če 
je potrebno' na primeľ ob posebnĺh spreÍnembďl na koži
alĺ pa ob đv1gu telesne temperature, ko iščemo povzročttelja 
okužbe.
3
4
Ť'

10
NmA TELESNIH V0ŤLIN
Ustna votlina
Nega ust oz. ustne votline sestojĹ 
iz redne.Ĺn teme1jite nege zob in iz_
pira.nja ustne vot]-i-ne'-żäu'-Ěi"ti'o 
s pomočjo vatirarie pa1čke in zobne
kreme. Mehanično eĺstĺmJ žáu"-tuaĺ 
s tampončki' 
Uporabe zobne ščetke
ä;;łp;;;äá, 
ł". ruł'řo-iośtoauĺ" 
d]esnĺ' Ustna votlĺna 
je možnostno
'štäp.ä_.""t" 
,u ulĺcu)")aío 
j" pot""uno redno izpiranje ust z arrt_i-
septičnimi 
rautopĹnarni'ĺHäřš"ił), 
z]asti po'vsakem obroku' Ż'e tako'1 ob
sprejemu 
preverĺmo t'dĺ';;;; 
báínĺkovĺh żob' Če 
je potrebno' zobovje
oozdravimo, 
kolikor i"'rä"iloäoĺ"' 
Preverĺmo tudi' če ĺrla bo1nĺk v ustih
ä#ľ;ilil';_i""p""x.tiň",-äá 
ĺ" 
vzame iz.ust Ĺn 
jo po]'ožĺ v posebno
i"šäáĺä" 
' """kuži]'om. 
v uśtĺn 
jo 
sne ímeti samo med hľanienjem'
Spľemonbe na s1uznici
ľ
ł
Spremembe in okužbe s1uznic so najpogostejši 
stranski učinkj' cĹtostat_
skega zdravljenja' ki p"""""řái" ůätňĺtu ňuae teźave' Najpogostejši med
njimi so:
1. nabrekIe dlesnĹ. ki_so velikokrat eđen prvih k1iničnih znakov prĺ
akutnĺ }evkemijĺ. u1esní so zatek1e, nabiekle, 
porđe1e, bo1eče in
velikokrat łr.r..rĺio]"'ńlrniłu-po""'á, 
đa si zob ne sme urnivati z zob_
no šóetko, t"*"a náj ĺir.'-"Ji"ii 
Ie z vaŁitano 
pal_ičico a1i tamponě-
kom. Po vsakem uŽivJi;ů_il"u'" 
si mora usta dobro sprati s Hexorďom 
'
če 
je treba, 
pa tudĹ z Nistatinom'
2. soor 1n raziede v ustlh:Soor 
je glív1čna okužba ustne sluznice' ki
jo povzroča slĺvĺcatä=dida 
aítĺěa'''"' 
V ustih se pojavijo-be1kaste'
z rmetnim ko1obarjem obdaĺre obJ_oge' kí se najčešče dajo-ođstranitl'
šlJ"i"" 
prĹ tem źuy*i"ĺ in na ňJeJ ostanejo razjede' 
'Tľ-ľd."^ľ"
u"iii-r, ĺ")ĺł", 
gr]', mehkem ĺn tráem nebu nastanejo tuđi Pľl Jeí]anJu 
ne_
katerlh citostat1kov iú"ihot"u*"t) ' 
Razjede so pogosto. ze1o obsežne
in boleóe. Včasih opaž*o dokaj huđe spremembe na 
jezi_ku ín v gr}u'
pät.ĚĹ"" 
;" 
se sr<"biłl" ustna nega,-kí 
jo intenzĺvno izvajalno vsaj
6 x đnevno. usta oĺ"iiňo 
"-t-'ponl 
árĺ pá su raje z vatĺranĹmĺ 
pa1ĺ_
čícarni, naÍnoóenimí 
v razredčen Hexoral' če pa so usta krvava' ý raz_
;ää;;;'ö"řšł'á"<1 
n ra'topĺn"). 
obloge najpTej močno navlažimo in
lirl 
po"*usu^" postoioola oaiuščiti' 
Pośeg_ie za bolníka ze1o boleč'
ä.lo'áp..,rĺ'o ło 
"tiuino 
previđno' Ko ođluščimo ob1oge' naj bolnik
usta đobro ĺ'p""u 
"_Hä*órä1om, 
ki usŁa'ĺazkvźl'' 
Čo 
"o " 
ustĺh obsež_
n"-:r*i"a", Häxoral 
'oÚno 
p"ĺá' Tedaj đajerno bolnikom za ĺzpiranie
ust Panthenol .rĺ. 
""io "'''o 
kamilični ćaj' Za preventivo in zdravlje_
.l" eíi'iĺ.ĺ}-' 
oľuzt ust uporab1jamo razstoplno Nistatína a1í Dakta_
.in ž"r". Enega a}i drugeäa naj bo)nik đa v usta, ga v njih nekaj
óasa zaÄĺ:źi, pog"g".-lľnäto 
pägoltne'. Ta zđravi1a so ze1o nepríjet_
;;;; ;ń"" i'''' 
jiľ'-mrnĺtí obĺčajno težko 
prenašajo'
ľ.4nogi bo1niki stalno dihajo skozi usta' 
1ato 
i:ĺĺ'ajo ustno sluznico
močno izsušeno. ľuái tło"sl''"r'íco 
negujemo 
po prej opisanem postopku'
le da na kraju nur*ž"'o bo1nikova usta z boraks glicerinom, kí za*
Ą
Ý'

11
ł
drží vlago na ustni sluznĺci in na ustnlcah dalJ ěasa.
Pri bolnikih z obsežnejŠimi razjeđaĺní v ustih uporabljamo za lajśa_
nje bo1eč1n tudi lokalne anestetike 
(Gingicaĺn), predvsem pred hra-
njenjem. Pri tem moraĺno paziti, da ne vbrizgamo aĺestetika preglobo-
ko v grlo, ker bi 1ahko ohromĺ]í poŽiralni ref]eks.
l. Hernatomi v ustni sluznici:
Pojavijo se 1ahko samostojno ali pa koť sprem1jevalci nekateríh đru_
gih sprememb. Herrratom bolnika ob1čajno ne mot1 in ga sam tudi ne za_
zna. ýtoti ga 1e, če je prevelik (močarr 
vgriz v 1ice) alĺ pa če je v
takem predelu ust 
(mehko 
nebo, gr1o), da ga ovĹra pri požirarrju. He-
matomi ne zahtevajo posebne nege in se obĺěajno saĺni počasi ľesor_
bírajo.
4. KrvavĹtve Ĺz ustne sluznice ĺn nosu:
Te krvavitve so obiěajno prve znanilke hude tľombocitopenije. Krva-
vitve v ust1h se pojavijo običajno na d]esnih. Zaustaviti ji-h posku_
šamo tako, da ustno votlino intenzivno 
j'zpiramo 
z Velinom (trombin),
raztopljenĹm v vodi. Pri teh krvavltva]r je običajno najbolj učinko-
vita tromboc1tna plazrna. Věasih je potrebno dodatĺ še sistemski an-
tifibľino]itik (U8orol, 
Pamba).
PrĹ trombocĹtopeniji pogosto zapażano tudi krvavitve i.z nosu. Te se
}ďlko pojavijo že ob rna:rjšem mehanĺčnem đraženju nosu alĺ pa celo
spontano. Krvavitve 1z nosu zaustavímo s tamponado. Pri_ rraľljših kr_
vavitvah napravimo vellnsko tamponado, ki jo lahko napraví sestra sa_
ma, obsežnejše krvavj'tve íz nosu pa naj tamponĺra otolog.
Spreĺneĺrbe na sluznicah analnega preŕleIa 
j-rr 
hemeroíŕli.
Tako kot ustna sluznĹca' so po kemoterapi.ji prizadete tudi vse đruge
sluznice preba'rrrrega trakta. K1 jub zaščiti (antib1otikí, 
aĺltimíkotĺki)
prihaja v tem oMobju do huđih in dolgotrajnih dľisk, katerih pos1edica
je wretje analnega pređe1a. Bolnika opozor1no' da sĺ mora po vsakem iz-
praznjenju čľevo skrbno očistĺti in Wnĺti' če pa źe priđe do vnetja
analnega predela, ga po vsaki deťekacijĺ očistĺmo s 3 T" raztopino boro-
ve kislj_ne ín v črevo damo obkladke s 3 % borovo kis}ino. Te obklad_
ke pogosto menjamo tuđi v ěasu ńed defekacijami. Če ína bolnik tudĺ he-
gleroide, 
uporabljamo še odgovarjajcćarnazi-La alĺ svečke. Prĺ vnetju
hemeroidov oz. aĺla)nega prede}a đajemo na ta pređel' antibiotične ob_
k1adke, k1 jih 
napravimo po zdravnikovem navodilu. Določeno dozo zdľa_
ví1a vbrizgaĺno v sterilno fiziološko raztopino 1n s tem nad'až,lmo zlo_
žence za obkladke. Kljub zelo natančni in pogostí negi analnega pređela
pa nam đostíkľat ne uspe preprečiti nasta:rka uJ'ceracije. Za čĺščenje
t.ako prizadetega predela uporabljamo raztopino Hĺbita:ra ín antib1otsko
mazllo a1i obkladke. Kljub ze1o skrbni in pogostĺ negí pa žal pride v
perianalnem pređelu pogosto do abscesa.
ł
Y.



13
Če ĺma bolník hude ĺlr1ske, mu predpišemo t.ĺ. karenco, kar pomeni, no-
bene hľane ĺn nobene tekočĺne skozí usta. Tedaj imaĺno bolnika lahko
dalj časa sano na pareľlteralni prehranii. Ko se đriske ustavijo, začnemo
najprej z ruskim a1i borovničev1m ěajem, nato pa postopno preidemo na
tolĺtĺs 
- 
đieto, ki vsebuje le čaj ĺn prepećenec, preko vseh stopenj na
koliti's V dĺeto, kl je skoraj normalna hrana, le da je brez m1eka in
maščob. Dodatno pa ĺma bo1nik še delno parenteralno prehrano'
t
ĺ
!íĺkrobiološke kontrofe hľane
Kontrolne preglede hrane opravlja Univerzitetni zavod za zđravstveno in
soc1alno rru."ř,ro. Predvsem kontrolíramo učĺnkovĺtost mikrovďovne 
peči_
ce. Skupni 
jmenova1ec 
vseh kontrol 
je pokazal te rezultate: števi1o m1k-
rđorganízmov se je po steľi1izacijí v mikrovalovni pečici zĺnrrjša'1o,ven-
dar śo kontroIe pokazaIe, da so najbo1j patogene ba}cberije na takšno
steri1izac1jo skóraj neoběut1jíve 
(Klebsiela). Praktično nobena hra,rra,
tuđi po obdě1avĺ v mikrova]ovni pečici ni popolnona sterĺ1na. Kontrole
so pokazale, da so pravi1oma sterilna samo individua1no 
pakirana živila
(alpsko 
mleko).
PARENTERĄLNO ZDRAVAIJENJE IN PREHR.ANA
Načjni ćLajaľlja
Če je le mogoče, dajemo naším bolnikom vsa zdravila v ži1o' tj.
,'pnó'.'o (ĺ.ř.).'V mišice, to je intraĺmrskularano 
(ĺ.'.) alĺ s.c
żdravi]a le tedaj, ko ga ne smemo datí intravenozno.
S.c. in i.m. injekcij se ízogibamo zaradi možnosti, đa bi bolnik na me-
stu vboda zakťvayel in bi tan nastal herrratom. Posebno obsežni so hema_
tomi pri trombocitopeničnem bolniku po i.m. injekciji. Če bolniku moramo
dati i.m. 1njekciJo, vbodno mesto po aplikaciji močno stí6nemo. Nekaj
časa prÍtiskarno nanj s prsti 
' 
potem podložimo vbod'no mesto s peščeno
vrečko, na katero naj se bolnik vleže, tako da pr1tiska na vbođno mesto
(].zvaja 
kompresi'jo). Tako ravnamo tuđi po s.c. injekciji. S tem prepre-
čĺmo nastarrek večjega henntoĺra. Vbodnega mesta ne smemo masíratĹ s tarn_
ponom.
I.v. Ínjekcíje: Najprej pog}eđaĺno, każeta žila bi bila najprjÍernejša.
Roko oz. nogo podvežemo, mesto vboda trikrat očistimo z alkoholnim taĺrľ'
ponom. Na očiščenem mestu previđno vbodemo v veno' aspiriramo ĺn nato
počasĹ vbrizgamo zdravilo. Ko iglo izvlečemo, na vbodno mesto položirno
sqhe taĺnpončke in nekaj ěasa pritiskarno nałrj s prsti. Nato to mesto dob_
ro kompresljsko povi jemo.
Dajaľlje citostati}ov
Citostatiki so zđravi}a, ki poškođujejo a1ĺ povsem un1čj.jo tako rakave
kakor tudĺ noĺrnaJ"ne ce}ice. Ker so rakave celice občut1j1vejše ođ nor-
malníh, s citostatlki zaviľaÍno njihovo ľast.
intra-
đajemo
ł
1
Ť

14
Za zđravlJenje levkemij upoľabljann darres veě vrst c1tostatikov. Da_
jemo 
Jĺh 
v različnih kombinacijďl, pc usta1jenih protokolih. Tudi na_
čini dajanja cĺtostatikov so različni: poznarno per'oralno, subkutano,
intrateka]no in intravenozno. Najpogosteje jih dajemo intravenozĐo'nai_
bolj poredko pa peroralno, posebno pri akutnlh )"evkemijah. Obĺčajno
kombinĺramo ta način dajanja s parenteralnim.
Subkutano smemo ap11círati sarno nekatere citostatike 
(npr. 
A]exan). Ta
način prihaja v poštev v času vzdrževa1nega zdrav1jenja. Intratekalno
aplikacijo cĺtostatĺkov, to je dovajanje zdravi1a v hrbtenični kana1,
izvajałĺlo v obIiki lumbalne punkcije' ín to v obdobju ĺndukcijskega ín
vzdrževalnega zdravljenja pri al<utni lj-mfob1astni levkem1ji. Najpo6o_
steje pa citostatike apfic1raÍno ĺntravenozno. Večini bo1nikov uved'emo,
pľeđvsem v obđobju indukcijskega zdrav]Jenja' t.i. centra1ni venski ka-
teter. Vsa zdravila dovajaÍno neposredno v kateter. Perĺferno aplicĺramo
i.v. citostatike teđaJ' ko jih bolnik dobiva ređkeje, rra primer enkrat
teđensko. Pri i.v. ap1ikacĺji cĺtostatikov moľamo zelo paziti, da gre
zdravilo zares V žiIo, ker že majhna količina zdravila, ki se zlije v
tkivo zunaj žile, Ia}ko povzľoči nepopravljĺve okvare 
(to 
velja npr.
za OnkovĹn, RuborrÜrcin, Áđriabtastin). Zato sme dajatj. citostatike samo
za to delo usposobljena in ĺzurjena oseba, kj_ upošteva vse posebnosti
pravĺlne aplĺkacije. Te posebnosti so:
- 
Preden začnemo priprav1jati cĺtostatik' se za to opravilo primemo
uređimo. Nadenemo si zaščitno masko 1n rokavíCe' oblečemo zaščitnĺ
pl"ašč in si nadenemo kapo.
_ 
Zdtavi)'a po potrebi razređčj'mo v zadostni količini topila.
_ 
Bo].nikovo okončĺno pođvežemo' ži1o dobro otipamo in predvj'đeno vbođ-
no mesto očistímo z a1koholom.
_ 
Prnktíramo veno in počasi vbrizgamo zđravi]-o.
- 
Če damo hkrati več citostatikov, uporabimo 
"butterfly,, 
sistem' zato
đa laže menjamo brizgďke.
_ 
Če dajemo več cÍtostatikov zapovrstjo, damo najprej tistega, ki naj-
manj okvarja ži1e, in šele na koncu t1ste, kĺ se dajejo v inťuziji.
- 
Če smo po nesreč1 vbrizgali nekaj zunaj žile (paravenozno), 
primer_
no ukľepamo in izberemo drugo ži}o, venđar ne dista]ne. Za ravnałlje
v pľimeru paravenozne aplikacĺje cítostatika obstajajo navođil.a za
vsak ci.tostatik posebej. Osnowlo pravllo je pri vseh citostatikih
enako: če gre zdravi1o paravenozno' ne potegnemo kaníle 
j-z 
vene, paě
pa, če je 
1e mogoče, ĺzčrpaÍno 5-7 m1 krvj", ter jĺ v kaniIo dodamo
antĺdot, ki naj bi os1abi1 đelovanje darrega citostatj'ka. Pľi večini
cítostatikov je a.rrtiđot natrijev bikarbonat (NďICO") 
aIi pa 
Dexametha_
son Mesto' kjer smo vbrizgalĹ citostatik' še đođatno infĺltriramo
s.c. z bikarbonatom. Ce ne ukreparno takoj ĺn pravilno, 1ahko na pri-
zai,etem mestu nastanejo obseŽní abscesi z garlgTeno 
in nekrozamj".
I

1')
Periferni venski katetri
KemoteraperŁik 
lahko daĺno tudi tako, da običajno 
plastično kaĺi}o vsta-
'ĺ'ä-"_pä.ĺi"rno 
ži1o na katerĺko]i okončini. TaJ< dostop uporab1jaĺno
'. 
ř'.t[ot."ĺne 
cik]use kemoterapĹje ĺn za transfuzije' S1abost te me-
t"a"_l.' á" ňateter kljub terľnr, da ga dobro pritrdimo' ze}o rad izpa_
ä"*Jł'p"-"" 
premakne.-Zato moĺa boJ'nĺk, l(i smo mu vstavilĺ tak kate'
ter, večide1 mirovat1'
Vendar se pogosto zgodi, ktjub vsem preventivnim ukrepom' đa prične
'"i-*ĺ""ĺiĺ"a]i 
tránsfuziii tekočĺna uhajati 
po1eg ži1e' Prva znaka.
ĺ;;"_;l; Ĺäl"o'n. ĺn oteklina na okončini. 6bičajno nas na to opozori
boíni}< sam. ĺnfuzijo oz. tra.nsfuzijo moramo takoj ustaviti in ízvleči
k;;J;". Na bo}eče mesto đaĺno najpiej ďkoholne, kasneje pa še sAB ob_
kladke.
lahko se pojavi. tudi vnetje ži1e 
_ 
f1ebitís' Na mestu vboda in đalje v
u*."ĺ zirä äpazĺmo rdeč].nó, prĹzadeto mesto 
je toplejše_ in pogosto ote_
ĺe,',á. r''ĺrzĺio 
prekínemo ĺn izvlečemo kani]o 1z ži]_e' Vbodno mesto ste-
"iíno 
p"L"ĺ;ěmo in stisnemo, na vneti pređel' pa đamo obk}adke SAB'
Centralnĺ venski kateter
Bolniki z akutno levkemijo v obdobiu indukciiskeBa 
zdravl_jenja' 
^to 
je
'-"m"Ĺ;' 
ł-6 t"đ.,o,r, običa;no potiebujejo zđravílo v sta1ni infuz1ji'
v prvem"obđobju za citostatško żdľavI;en;e, kasneje pa za preprečeva_
njä ĺn zđravtjenje razn1h zapletov do katerih priđe v obdobju apla'zije'
áto ,r""* boÍnĺkom takoj po Sprejerru v intenzirmo enoto uved'eĺno cen_
tľalni venski kateter. ľäjpoeo"t"j" ga darno v. pođključno veno 
(subkla-
vijo). S tem prihľanimo bo1niku ĺrnrsikateri vboťl' Po katetru prejenra
.r"ä Ĺ"*ot"..pijo, a.rrtibiotike, 
potrebno parenterďno prehrarro in trans_
fuzije, iz katétta pa dobĹmo tudi kri za vse preiskave'
Ifuedba cenťľďlega verrskega katetra
Centra1ni venski kateter 1ahko uvedemo skozi per1ferno žilo, običajno
"ło"i 
Lo,noro"o 
(kubĺtalno) yeno. Ta kateter uvajajo sestre same, če pa
gre za pođk1jučno veno, stor1 to zđravnik'
Postopek uvaia:rja:
Preden uvedemo venski kateteľ, 
pripravimo vse potrebno za ta poseg: set
za uveđbo venskega katetra, kateter in infuzi'jsko raztopi'no s pripada_
jočim sístemom. Ěređviđeno vbodno mesto đobro očistimo, trikrat razku-
źr^Á 
" 
raztopi.no in 3 x tazkužimo s tin}cturo, krožno navzven' Nazad-
nje vbođno ,n""to in oko1ico 
jod1ramo. Nato uveđemo kateter in ga dobro
přit"đ:'ĺno. Periferní kateteľ dobro pľi1epj-mo nakoŹo, 5a 
zaščitĺmo s
sterilnimi tamponi, pokrĺjemo 1n roko prevežemo s povojem, da zašěiti_
mo kateter' Kaieter,_kĹ 
gá uvedemo v podk1juěno veno, prĹšijemo h koži'
[bođtlo mesto dobro steríĺno 
pokrĺjemo, s steri1nj'mi taĺnponi pa zaŠčíti_
mo tudí okolícc vbođnega mesła, ker 1ahko skozi to mesto pri uvedenem
venskem katetru vstopĺjo tudi bakterije v bolníkov olganj_zem' Zato 
je

16
ze}o Domembno, da le vbođno mesto vedno sterilno pokrito in zašč1teno
pred ôkolíco. Če bolnlk po uvedbi katetra nima posebn1h težav, ga obi
8a1no po 2 urah rentgensko sl-ikamo. S tem ugotovimo lego katetra v bol
niŕovemo organizrÍu. Dokler tega ne storimo, nikakor ne smemo začetl z
đajarrjem citostat1ka.
Dnevna nega katetra
Ker je vbodno mesto ob katetru idealno vstopno mesto za bakterije' ga
morarno skľbno negovati. Vsako 
jutro ali' če je treba, tudi večkrat dnev_
no vbodno mesto ođkriJemo in očistimo s 3 % sterilno raztopíno hidroge-
novega peroksida (H"o;), 
nato pa 
5a 
z okolĺco vred 
jotliramo (Beatadĺne).
Pri tem moramo mis]ÍtÍ na to, da Je 
bolnik 1ďlko alergičen na jod. V ta_
kem primeru vbodno mesto ín okolíco očístimo s so1ucijo, kakršno smo
uporabilĹ prí uvajanju venskega katetra, nato pa vse področje sterilno
ośušimo in poprši.no z aritibĺotičnim razpršilom 
(B:-vacyri). Vbođno mesto
nato sterĺ1no pokrĹjemo in zalepĺmo, okolico vbodnega mesta pa pokrije--
mo s sterilnimi tamponÍ. Kateter dođatno prĹtrdimo. Vsak dan zaÍnenjano
tudi infuzijski sistem. Kolikor bolnik preiema v centralni venski kanal
krvne derivate a1i pa zđĺ:avila, ki se ne mešajo z drugimi zdravi}i oz.
j.nfuzi.jsk1mi 
raztopinaĺri, menjamo infuzijskĺ sistem tudi večkrat đnev-
no.
lĺilaobíološke kontro1e
Hemokulture
Hemoku1ture oQ'vzameĺno bolniku takrat, ko se ĺĺĺr te1esna.temperatura
đvigne nad 3Bo C. če irra bolnj'k uveđen centra1nĺ venski kałeter, 
jih
vzanemo iz katetra, kadar pa to ni 1zved1jivo' vzamemo krÍ iz peri_
feľne vene. Predviđeno vbodno mesto najpIej đobro otlpamo, ga očí-
st1mo z alkoho1om in 
jođiraÍno, še1e nato punkbiľamo veno. Za en vzo_
rec hemoku]_ture potrebujemo 10-20 ml kľvĺ, ki jo previdno sterilno
vbr'ízgamo v 2 pľiprav1jena agarja. Hemokulture hranimo v termostatu,
aołler 
jĺh 
''e 
óđnásemo v rnikiobiološkĹ ínšt1tut. če zdravnik druga_
če ne određi, odvzaĺnemo pri_ nas bo].niku ob đvigu temperatuľe obĺčaj_
no đve hemokulturi v ľazmaku 3 uĺ. S hemoku1turo skušamo đokazati.
povzročitelja sepse'
2. Bris vbodne rane
V obdobju najhujše apLazije se nam pogosto zgodi, đa se k1jub s1stern_
ski aritibĺotski terapiji in skrbnĺ negi vbodno mesto ob katetru vna_
me. V tem primeru kateter previdno izvleěemo in đamo konico katetra
v sterilno stekleničko, ki' jo pošIjemo na kontrolo v mikrobiološki
inštitut. Veđno odvzamemo tudi bris vbođne raľle. Velikokrat se nam
zgođĹ, da.je pri nevtropeníčnem bolníku prav vbodno mesto žarišče
sepse.



Najpoaoste.1e sĺno imeli opravit1 z vroč1nsko reakcijo' redkeje pa z a)'eľ-
äil;: 
č;;p.žamo, da se pri kakšnem boln1ku^stranski 
učinki pri trais_
iu"ijĺ pon"iljajo, mu đarno v ěasu pred tľansfuzijo zaščitna zdravila'
kar imenu 
jemo premedikaciia.
1B
I\,ĺERJENJE ŽIVUENJSKIH FUNKoIJ IN BILANoA TEKoČIN
ZAlctJUčEK
Živl3enjske funkcije merimo pri naših bolnikih 
po ustaljenem urniku:.
t"iušno"t"'p"..tu"ó trikrat á.'"''.'o - zjutraj, po kosilu in po večerjl'
čé-se pokaŽe potreba, pa tudi večkrat'
Ifuvní t1ak merimo enkrat dne'mo, ĺn sicer zjutraj. Večkrat dnevno 
ga me-
rĺn'o re, ĺe pride do zapletov in to po zdravníkovem navođilu'
Pulz merimo prí naših bolnikih đvakrat đnermo, če zđľavnik ne naroči
đi-usače. Cenłralneea venskega 
pritiska pri našĺh bo1nĺkih ne merimo
u".ř au,-',.6 
ki so ogroženi, anurični, močno
zatekajo, imajo nizek pritisk í.đr.
Bilanca tekočín:
Źä v$-banike v intenzĺvni enoti vođ1mo evidenco bilance tekočin. Na
poseben karton vsak dan sproti za vseh 24 ur beležimo: količino zauŽi_
łe in iz1očene tekočine, infuzije, tr'aľrsfuz1je, díuľezo, 
pojave đríske,
količino i'zbĺuharre mase in ĺlrugo. Tako Ĺma zdravnik natarrčen pregled
nad stanjem tekočin v bolnikovem oľganizrru'
Ko bolnika sprejmemo v naše 
||aseptičnel| 
sobe in nnl ne đovo1imo obiskov
in lzhoda, 
jä ob tem psíhíčno dokaj prizadet' Komaj pa se vživi v novo
oko1je in'sě ĺľnr privađĺ, je źe v obdobju aplazije, to je v obdobju naj_
hujših bo1ezensk_ih težav in teđaj đoživ1ja nove psihĺčne strese..V vsem
teň opobju ĺĺnr 
je praktj_čno veđno ob strarri bo1niška sestra, skrbno
spremlja bo1nikóvo-psi'hĺčno stanje in z njim dožív1ja psihiěne strese,
aä tatěrĺľr prihaja v posameznih fazah boleznĺ. Ker sestra bolnika skľb-
no opazuje, ga dobro pozna, zaŁo 1ďil<o pri njem ze]'o hitro ugotovi za-
ĺet"ä psiniĺňe spre'eńbe, n.pr.. začetke pronisonske psihoze, spĺremembe
zaradi kľvavitve v glavo. Sestra, kĺ je dobro sezna,ľrjena z bolnikovo
bo1ezn1jo, 
pozna njen potek in možnosti zapleŁov, zato 
je sposobna pre_
pľečitĺ-rnaršikatero težavo, ki bĺ jo morď bolnik sicer premagovati v
obđobju najhujše krize.

19
NEGI\ BOLNTKÁ PRT PRESADITVI KoSTNEG^ MoZGA
Nega bolnika pri presaditvi kostnega mozga Se nače}no ne razlikuje od
nege bolnika z akutno levkemiJo v obdobju aplaztje. Bolnika spreimemo
na klĺniko 14 dni pred presaditvĺjo. Prve dni opravimo pri njem vse po-
trebne preiskave, šele nato pa ga presel1mo v sobo, kjer bo bival v ča_
su do presaditve in po njej.
Bolnikovo okolje
Botnika damo v intenzĺvno enoto, in sicer v poseben apartma. To je eno_
posteljna soba s strarrĺščem ĺn kopalnico. Bolník namreč ves ěas pred
lransplarrtacijo in po njej ne sme iz sobe, ker mora bitĺ loěen od dru_
glh bólnĺkov. Čišěenje prostorov ĺn higlensk1 pogoji v sob1 so enakí
kot pri drugih bolnikih, režĺm poostľlmo 1e v primeru, če iĺta bo]nik
sepso in smo iz njegovĺh kužnin ízo1íra1i kateroko]'i ođ pato5enih bak_
teri 
j .
Osebje
Pri bolnĺku s presajenim kostnim mozgom velja tuđi poseben reżim za ne_
gova1no osebje: pred vstopom v bo]nĺško sobo si ob].ečemo čj-st oz. ste-
rilen operacijski p1ašč a11 svežo uniformo. V bo1n1kovo sobo gre veťino
samo ena oseba. Več oseb sme v sobo 1e, če 
je to nujno potrebno zaÍaÄí
posebnih diagnostíčnih ali teľapevtskih posegov. Ko stopimo v bolnÍkovo
sobo v svežem plašču, s svežo rnasko ín kapo, si najprej umĺjemo roke in
nadenemo rokavice. Pri bolniku ne đelamo ničesaľ brez rokavĺc. Sestra
naj prihaja v bo1niško sobo čjm ređkeje. Ko pride v sobo, mora opraviti
čim več stvari, ki 
jih je treba storiti'. De1o si mora organizirati in
racionďizirati tako, đa se v bo1nĺški sobĺ zadržuje čim krajši ěas.
Nega bolnika
V postopku priprave na pľesaditev moľamo bolnĺku đati tolikšno ko1iěino
citostatikov in ga obsevati s tako obsevalno đozo, darru popolnorna 1n
trajno uníčjfio njegov kostnl mozeg. Zato 
je njegov organizem dosti bolj
prizadet kot 
je po običajni kemoterapiji prí bolnikih z akutno 1evkemi_
jo. Najhujše teżave, ki se pri bolnik1h pojavijo po traľrsplantaciji' so
spľemembe na s]-uznicah. Najhujše težave iĺnajo bolniki zaradi vnetij Ín
drugíh okvar v ustih. Z lntenzivno nego ust že pred presaditvíjo in po
njej, še pred obdobjem apl.azije, skušamo preprečití razne okvare v ustih
z intenzĺvno ĺn skrbno higieno 
-u9!4.ę 
yot-Iíne, keľ pride v obdobju apla_
zije v ust1h đo vnetJa sluznic, sora, nastanka ranic ĺn do herpetičnih
sprememb. Bolnik naj izpira usta s preparati, ki so ľmr na vo1jo: sHek
sóralom, Nistatinom ín Panthenolom, če pa usta krvavíjo z 1 Í" oz. śe
bo1j razľedčenj.m peroksídom (HoOo). Vendar pa sno vĺdelr skoraj pr1 vseh
bolnĺkih, da v naJhujšem obđoblu'ne morejo izpiľati ust z ničemer dľu_
gj.m kot s kaÍnil1čniÍ aližajbljevim čajem. Spremembe na ustnih a]i drugih
sluznicah se prtčnejo popravJ_jati še1e teđaj, ko začne kostní mozeg nor-
nalno de1ovati in pľične rasti števí1o nevtToťĹ]nih 
grarrulocĺtovv krvi'

20
V tem obdobju hudo moti s]-ĺnjenje' Spremembe, 
podobne.tĺstim v ustĺh'
se pojav1jo po vsem gastro1n{esiĺnalńem traktu' 7'ato bolnik v tem času
."=^.,ě'o"" ńič.sar zauż,Lti, še svoje s]ine ne more požreti' V tem času
je vezan sarno na parenteralno prehrano'
Pred presaditvijo kostnega mozga zaćnerra bolniku ĺlajat1 zđravĺ1a' s ka-
l".:'*i 
"t 
us.'r16 preprečití reakóĹjo gostite1'-ja na presajeni mozeg' Ven_
á"._pá 
p" p'u"áĺt.'ut' vseeno velikoŕrat vidlmo spremembe' 
pređvsem na
kožĺ_boinĺĹovih rok in na sluznic1 spolovila, ki so odraz te reakcije'
špi.o,u'uu ne potrebujejo po"eb.'u negä, r'zen.če močno srbijo in 
jih po
pä"""tu z deńato1ogóm'o.Łu'o 
z odgóvarjajočim 
mazílom' V glavnem pa se
'"és"-iiz. 
in sluznió u.,iču."" ne řazlĺŕuje od nege 
pri bolniku z akut_
no levkemijo.
Prehrana
Pokondicioniraľrju,kozačneštev11onevtrofílnĺhgrarru1ocitovpadati'
Ĺ"l"ĺń popolnorrĚ ukinemo 
peroralno prehrano'To obdobje' ki ga imenuje_
rno tucli äMobje karence 
(oärekaĺje), ko bo]nik ničesaľ ne zaužije sko-
;i;';' trajä prib1ižno 3 teđne. V tem obdobju ima bolnik samo paren_
i.""i".'p""ľ'.arrä. Pred uvedbo karence in potem, ko po presaditvi nara_
ste števi}o nertrofi]'cev na več kot 1 x 1O/1, ima bolnik norĺnalno ste_
rilno dieto, kot 
jo imajo clrugĺ bolniki'
Parenterďno zdľavl 
jen je i_ĺr prehran 
jevan je
10 dni pred presaditvijo kostnega mozga bolniku vstavimo CVP kateter'
l,"ł*"-;ä to äbĺča;en káteter v podključnióno_veno a1i pa tune1izíran
Hi"lin'-'o" kateter] Kateter .'eguJemo kot pri đrugih bo1níkih. Po tem ka_
tetru dova;amo bo1niku zđraví1a in hrano. Parenteľalano hrarrimo bolni-
ka 3 teđne.
Transfuzije
Izveđba presadítve kostnega moz1a ie 
tako-kot 
prĺ transfuziji' Pred pri-
ĺ"tLo* pä""g. sestra izmeři bolňikove življenjske funkcije, Íru đa pred-
pĺsa.no pľemědikacijo in potem v pri_sotností zđrar'nika bolnik prejme
Ĺostnĺ ,no"eg v ouliki tránsfuzĺjé. Med postopkom sestra po zdravnikovih
.á".áirĺł' měri bo1nĺkove živ1jeńjske ťunkcije in sprem1ja bo1nikovo_sta-
.ĺ.._ż*Jĺ 
premeđikacije bo1ňĺk med transplaľltacijo 
obĺčajno sp1. Po
_łőnĺ.''"* 
postopku sesträ še nekaj časa skrbno meri i.n be1eži starrje bo1_
nikovi.h osnovnih živJ'jenjskih funkcij'
Bo1nik, ki smo rrĺr presadili kostni mozeg, potrebuje transfuzije. koncen_
trĺranih eľítrocitôv in trombocitov 
prib1ižno tako pogosto kot bo]'nĺk z
Jutno ]evkemijo v tazĹ apLazíje" Razlĺka pri trarrsftrzijah 
je le v tem'
aa pac:'ent dobiva kľvne kómponente, ki morajo biti obsevarre' Obsevamo
jih zato' da uničimo v njih moreb1tne ĺnatične. ce1Ĺce. Tľombocitni kon-
äentratĺ, ki 
jih dajemo Ĺo}nj_ku s presajelrĺm kostním mozgom' so vedno
narejeni na 
"ěličn.. 
separatorju iz kľvĹ enega dajalca' S tem se skuša-
mo izogniti senzib11ízaĺ:i 
ji bolnika'

21
tĺerJenJe žIvlJenjakih funkc1j in bĺlarrca tekočtl
Za bolníke ÍÍnaÍno v našÍ enoti posebne temperaturne 
lĺste, ki 
jih vsak
á-' ua'"'.ju*o. Zdravn1k napiše na temperałurni 1ist predv1den potek 
.
"a"uuijunä" 
in navoili1a 
"a.bo1.'iko.'o 
ńego. Vse đruge rubr1ke na tempe-
raturnem 1istu izpo1n1 sestra, 1n sĺcer:
- 
petkrat dnevno vp1še točno po uĺah izmerjene Ž1v1jenJske funkc1je;
- 
po urah in v za to ŕloločene ľubr1ke vpisuje zdravila, ki Jih 
bolnĺk
äobĺ. 
pa 
tud1 zalržlto oz. v infuz1jah dano tekoěíno, traĺlsfuziJe_' 
_
di;ŕ;. Če iĺna bo1nik đrísko, skuša oceníti ko1ičino blata; če bo1-
- 
nik bľuha, izmerl kolĺě1no izbruhane tekočine' Pľi bolnik1h' ki ĺÍna-
jo vnetje sluznic me'1rno tuđi'koliěino izb1juvaľre sline' Na tempera-
čurnĺ 1ist 
je treba vpĺsati tudi podatek o tem, kol1ko se paclent po-
tĺ ter njegóvo vsakođievno telesnä teźo. \ posebno rubriko ''opažanjal|
vpíše seśtia vse, kaľ 
je pri bo}niku opazLla nenavadnega'
ZAKIJUčEK
Bolnik 
je v enot1 1ntenzivne teľapije osamljen pľib}ižno 5 tednov' Ko
se začně krvna s1ika poprav1Jati, začne poěa.si, zaščiten z masko, vzpo-
stavljati stike z okoiJäm. Ko 
je kľwra s1ika dovolj đobra, ga odpustimo
v doĺaěo oskrbo. Sestram 1n vseíu đrugennr osebju 
je veđno v naJveěje
zadovo1Jstvo trenutek, ko bolntk lahko oćl1de tlomov.