UDK 551.762/'763:56.016.3(497.12)=863
Biostratigrafija mejnih plasti med juro in kredo v južni Sloveniji
Biostratigraphy of the Jurassic-Cretaceous boundary layers from South Slovenia
Ljudmila Sribar Geološki zavod, 61000 Ljubljana, Parmova 33
Kratka vsebina
Primerjalne biostratigrafske raziskave in literatura o plasteh z abe-rantnimi tintininami kažejo, da pripada apnenec na območju zunanjih Dinaridov v južni Sloveniji, ki vsebuje združbo klipein in tintinin, zgornjemu malmu. Enako velja za plasti s samimi aberantmmi tintininami. Više v zaporedju se apnenec z neznačilnimi mikrofosili, ki lahko pomenijo tako zgornji malm kot spodnjo kredo, menjava z dolomitom. Ta del zaporedja kaže na prehod med juro in kredo in po položaju ustreza berriasijski stopnji Nato šele nastopi združba alg in foraminifer, značilna za valan-ginijsko stopnjo: Clypeina? solkani Conrad & Radoičič ter rodovi Cu-neolina, Debarina, Pseudotextularia in drugi.
Abstract
Aberrant tintinnids from the Dinarides of South Slovenia do not indicate the Valanginian stage as was recorded for many years. The author arrived at this decision after studying all the aspects of the occurrences of aberrant tintinnids. Along the old Vrhnika—Logatec road, for example, they occur in association with Clypeina jurassica indicating Upper Mal-mian series Clypeina alone persists into the top Malmian layer. Elsewhere however, tintinnids extend higher than Clypeina. The overlying limestone/dolomite alternation is of transitional character and is considered to be of Berriasian age. Only thereupon follows Valanginian stage characterized by the true Cretaceous index fossils of alga Clypetna? solkani Conrad & Radoičič and furaminiferal genera Cuneoltna, Debarina, Pseudotextularia.
Mejne plasti med juro in kredo
V južni Sloveniji prehajajo jurske plasti postopno v kredne, torej enako kot drugod v zunanjih Dinaridih. Sedimentacijsko okolje se na prehodu ene dobe v drugo ni veliko spremenilo; na to kažejo mikrofosili ter razvoj sedi-mentov v vrhnjem delu jure in na pričetku spodnje krede. Sediment aci j ski prostor je bila plitva obkontinentalna polica z obrežnimi lagunami in zatišnimi
zalivi z občasno nadplimskim okoljem, kjer je prihajalo do izsušitev in ponekod tudi do krajših prekinitev sedimentacije. Mikrofosili so v teh prehodnih plasteh neznačilni in jih dobimo tako v zgornjem delu malma kot v spodnji kredi. Med nje štejemo zlasti vrsti Favreina salevensis (Parejas) in Salpingoporella annulata Carozzi. Spremljajo ju nekatere male foraminifere, predvsem iz družin Textulariidae in Ophthalmidiidae.
Na vsem območju nekdanje Tetide je za zgornji malm vodilna alga Clypeina jurassica Favre. Njena življenjska doba sega od zgornjega kimmeridgija do titona, to je do meje s spodnjo kredo. V biostratigrafski razdelitvi je po njej imenovana cenocona, ki obsega zgornji del malma.
Malo pozneje, vendar ponekod skoraj istočasno s klipeino, so se v zgornjem kimmeridgiju pojavile aberantne tintinine. Pogostne pa so tintinine šele v ti-tonu v asociaciji s klipeino. Po tej fosilni združbi je dobila ime podcona. Le ponekod so znane aberantne tintinine same nad plastmi z združbo klipeine s tintininami.
Aberantnim tintininam smo pripisali pri nas velik pomen za biostratigrafijo. Plasti s tintininami brez klipeine, ki so v normalnem stratigrafskem zaporedju sledile plastem s klipeino in tintininami, smo šteli v valanginijsko stopnjo spodnje krede po delih R. Radoičičeve (1960, 1964, 1966 in 1969). A. Farina c c i & Radoičič (1964) sta razdelili zgornji malm zunanjih Dinaridov na tri cone: Clypeina jurassica, Clypeina jurassica + aberantne tintinine in aberantne tintinine. Zadnja cona obsega že valanginij. V centralnih Apeninih pa je cona Clypeina jurassica + Bankia striata (= tintinine) omejena na zgornji malm, torej ne sega v spodnjo kredo. Plasti s tintininami sta uvrstila v valanginij S. Buser (1965) na obrobju Ljubljanskega barja in D. Turnšek (1965) na severozahodnem Dolenjskem. Enako so označene ustrezne plasti na osnovni geološki karti SFRJ list Gorica in list Ribnica (S. Buser 1973 in 1974), list Ilirska Bistrica (D. Sikič&M. Pleničar, 1975) in Novo mesto (M. Pleničar & U. Premru, 1977). Na Trnovskem gozdu sta D. Turnšek in S. Buser (1966) na ta način obravnavala mejo jura-kreda.
Na drugi strani pa so aberantne tintinine po več avtorjih omejene na zgornji del malma. De Castro (1962) je postavil v zgornjem malmu dve coni, in sicer Clypeina jurassica in nad njo Vaginella striata (= tintinine) L. Sribar (1966) je v dolini Krke uvrstila v vrhnji del malma plasti s klipeino in tintininami. L. Nikler & B. Sokač (1968) in I. G uši č (1969) so označili najvišji del malma kot cenocono Clypeina jurassica. I. Gušič L. Nikler & B. Sokač (1971) pa so v tej zgornjemalmski cenoconi razlikovali še podcono Campbelliella milesi (= tintinine). I. Veli č (1973 in 1977) je prištel plasti z aberantnimi tintininami na območju V. in Male Kapele v titon. Enako velja za zahodno Istro (B. S o k a č & I. V e 1 i č, 1978) in okolico Ogulma(I. Velič&B. Sokač, 1978) ter za Biokovo (B. S o k a č I Velič & J- Tišljar, 1978).	'
Po literaturnih podatkih so našli aberantne tintinine v raznih krajih Imajo različen položaj v biostratigrafskem zaporedju in tudi njihova pogostnost je različna. Enako velja za naše geološke profile. Na listih Delnice in Črnomelj kjer so plasti zgornje jure in spodnje krede zelo razširjene, so tintinine redke: pojavijo se šelev najvišjem delu plasti skupaj s klipeino, debelem največ 40 cm. Klipeina številčno prevladuje in se pojavlja sama še više kot tintinine
115
Biostratigrafija mejnih plasti med juro in kredo v južni Sloveniji^__
V	profilu na Mirni gori (Podražje-Klošter-Otovec) kaže nekaj metrov debela apnena breča na to, da je prihajalo tod v zgornjem malmu do krajših prekinitev v sedimentaciji. To potrjuje tudi odsotnost tintinin v tem profilu.
Lep primer postopnega prehoda jurskih plasti v kredne imamo ob stari cesti Vrhnika-Logatec. Tu se velike tintinine pojavijo že v spodnjem delu cenocone Clypeina jurassica, torej so razširjene skoraj v celotnem zgornjem delu malma. Pri Snežnem griču leži na plasteh svetlo sivega apnenca s klipeino in redkimi tintininami tri metre debela plast zelo svetlo sivega apnenca s številnimi tintininami. Nad njo se apnenec menjava z zrnatim sparitmm dolomitom. V apnencu dobimo redke klipeine še 20 m nad plastmi s tintininami. Sledijo prehodne jursko-kredne plasti; menjavata se svetlo sivi apnenec in spantni dolomit apnenec je večidel laminirani stromatolitni mikrit s številnimi izsu-šitvenimi porami - dismikritni apnenec. Značilen je tudi nadplimski konglomerat, ki pomeni sedimentacijo v litoralnem pasu.
V	prehodnih plasteh ni več vrste Clypeina jurassica, pač pa le vrsta Favreina salevensis (Parejas) in zelo rekristalizirane dazikladaceje vrste Salpingoporella annulata Carozzi. Favreine se pojavljajo množično. Po njih smo imenovali cenocono, ki obsega barriasij. Redki primerki foraminifer so iz družine Ophthalmidiidae, Textulariidae in Miliolidae. Vrsta Pseudocyclammma lituus (Yo-koyama), ki smo jo našli v zgornjem delu barremijskih plasti, nastopa prav tako v malmu in spodnji kredi do albija. Vrsta pa je pomembna kot indikator okolja. Živela je v zelo plitvem tropskem morju, globokem največ nekaj metrov, in bogatem s kisikom.
Alge so zelo rekristalizirane; poleg vrste Salpingoporella annulata dobimo le še vrsto Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri) ter ostrakode m odlomke lupin mehkužcev.
Vodilni kredni mikrofosili se pojavijo šele v valanginijski stopnji. Najpomembnejša je vrsta Clypeina ? solkani Conrad & Radoičic, pa Salpingoporella annulata Carozzi in Actinoporella podolica (Alth). Poleg alg se pojavijo tudi kredne vrste in rodovi foraminifer, in sicer Cuneolina ex gr. camposaurii -laurentii, Deharina hahounerensis Fourcade, Raoult & Vila, Pseudotextulariella ? scarsellai (De Castro), Nezzazata sp., Glomospira sp. ter družine Miliolidae, Textulariidae in Ophthalmidiidae.
Sklep
Preučevanje jurskih in krednih profilov v južni Sloveniji nas je privedlo do sklepa da plasti z aberantnimi tintininami ne morejo biti valanginijske starosti V asociaciji s tintininami nismo nikjer dobili značilnih krednih mikro-fosilov Položaj aberantnih tintinin pa je v strati graf skem zaporedju na raznih krajih različen. Nad njimi se ponekod dobi klipeina, ki je značilna zgornje-malmska vrsta.
Prehodne plasti med juro in kredo uvrščamo v berriasij. Ta del zaporedja doseže debelino največ 100 m; mikrofosili so v njem siromašni in neznačilni. Prične se tam, kjer izgine vodilna vrsta Clypeina jurassica, konča pa se z nastopom vodilnih krednih mikrofosilov valanginijske stopnje. Meja med berna-sijem in valanginijem je tudi litološka.
lie
Literatura
geo^šld LvodS Beograd °lmaČ ^ ^^ °Snovna geološka karta 1:100 000, Zvezni geološkf LVodS'Beograd°lmad ^ Ribnica' Osnovna geološka karta 1:100 000, Zvezni
ga obrobi blLjS tu^n!^	^ * njegove-
HPli^v^^m0' P" i9,?2'J Giura - Lias dei Monti Lattari e dei rilievi ad ovest della Valle dell'Irno e della Piana di Montoro. Boll. Soc. Nat. Napoli 71, 3-34, Napoli
f/,\Hacci'.	Radoičič, R. 1964, Correlazione fra serie giuresi e cre-
e delle Dinaridi esterne' Ric* sci- 34' serie 2' parte nI
Biostratigrafske i mikropaleontološke karakteristike nekih jurskih profila iz područja centralne Hrvatske. Geol. vjesnik 22, 89—97 Zagreb
mm?ntal!c ;f r; JJ-iklSr*i. L' S Sokafi, B. 1971, The Jurassic in the Dinaric 54A165^183 Budapest problems of its subdivision. Ann. Inst. Geol. Publ. Hung.
^B-tratigraphy of the Jurassic of Velebit
SFIU"^f: 100 000^ Zvezn^geološk/^zavwl^Beograd^^ ^^	^
geol|^tVsF^	Beograd*0V° ^ °S™
Radoičič, R. I960, Mikrofacije krede i starijeg tercijara Spoljnih Dinarida Sad"6" VOd Za ge01" iStr- Cme G0re'	jugosl. Dinarida a!^4fi35str!
Radoičič, R. 1964, Mikropaleontološke odlike i stratigrafska korelaciia nekih
cegrlovom!1 ^ita^bnZagrebC^a M"t »	"
Yougc^lavief Geologi j a* Lj ubij arfa dU ^^ deS	GXternes de la
Radoičič R 1969, Aberantna grana fosilnih tintinina (podred Tintinnina) Palaeontologia Jugoslavica (Jugosl. akad. znan. um jet.) 9, Zagreb	tintinnina).
rrtJLV™0?1' S'- & Crescenti, U. 1962, Ricerche biostratigrafiche nel meso-zoico dell'Appennmo meridionale. Giorn. Geol., 2 a, 29, 161-304, Bologna
.Whs°ka?' * V,ellc' L 1978' ^stratigrafska istraživanja donje krede vani-skih Dinarida (I). Neokom zapadne Istre. Geol. vjesnik 30, 243-250, Zagreb
niiJL- e> r" Veilc' & T i š 1 j a r, J. 1978, Model biostratigfafskog raščla-njivanja i analiza sredine taloženja u karbonatnim sedimentima donje krede Bi okova Zbornik radova, Org. odb. 9 kongresa geologa Jugoslavije. Sarajevo
geol^l^ksirta^S^RJ^ 00*0003Zvezni geoložld^zavwl^Beograd^S^a	O^™
Georo^^^^LfubS JUrSki Sedimenti med Zagradcem in Handolom v dolini Krke.
zahodne D^jske	"" * Va»skih	severo-
meja
Male Kapele. ^olvjesSk^	U —	Velike i
SMS	*
oko^^uliLt^k^S	krede Šire