I • RADIOLOGIA IUGOSLAVICA Ano 10 September 1976 Fasc. 3 PROPRIETARII IDEMQUE EDITORES: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE ET SOCIETAS MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE LJUBLJANA Radiol. Iugosl. 1 UDK 615.849 (05) (497.1) citostatiki, ki se lahko uporabljajo v kombinaciji z drugimi kemoterapevtiki alexan® (citarabin) Indikacije: akutna mieloicna levkemija, akutne eksacerbacije kronicne mieloicne levkemije, limfogranulomatoza, limfosarkom, imunosupresivno zdravljenje. Kontraindikacije: Alexan je kontraindiciran pri bolnikih, ki imajo medikamentozno suprimiran kostni mozeg. Stranski ucinki: med zdravljenjem se lahko pokažejo levkopenija, trombocitopenija, navzea, bruhanje, supresija kosinega mozga itd. oncovin® (vinkristinov sulfat) Indikacije: akutne levkemije, maligni limfomi (Hodgkinova bolezen, limfosarkom, retikulosarkom itd.) druge neoplazm'e; npr. nevroblastom, Wilmsov tumor in rabdomiosarkom. . Kontrain9ikacije: pri zdravljenju neoplazem Oncovin ni kontraindiciran. Ce se pokaže !evkopenija ali infekcija kot komplikacija, je treba dobro pretehtati, ali je uporaba naslednje doze upravicena. Stranski ucinki: najpogostnejši stranski ucinki so: izpadanje las, obstipacija, nevriticne težave, motoricne težave, abdominalne kolike, levkopenija, parestezije, atakticna hoja itd. velbe® (vinblastinov sulfat) Indikacije: limfami (Hodgkinova bolezen, limfosarkom, mikozis fungoides, retikulosarkom); monocitna levkemija.karcinomi (karcinomi dojke, nekateri karcinomi kože in sluznic, ust, neba, jezika, paranazalnih sinusov, anusa, vagine, secnega mehurja in uretre; nevroblastom; seminom in embrionalni tumorji testisov; horiokarcinom, rezistenten proti metotreksatu); histiocitoza X. Kontraindikacije: Velbe je kontraindiciran pri bolnikih z levkopenijo. Ne smemo ga dajati pri bakterijski infekciji, temvec moramo takšno infekcijo poprej odpr.viti z antiseptiki ali antibiotiki. Stranski ucinki: Najpogostnejša stranska ucinka sta alopecija in levkopenija. TOVARNA ® FARMACEVTSKIH IN KEMICNIH L E K l..i..... TOZD FARMACIJA RADIOLOGIA IUGOSLAVICA PROPRIETARII IDEMQUE EDITORES: SOCIETAS RADIOLOGIAE ET MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE ET SOCIETAS MEDICINAE NUCLEARIS INVESTIGANDAE FOEDERATIVAE REI PUBLICAE IUGOSLAVIAE LJUBLJANA ANNO 10 SEPTEMBER RAKPLUCA Fasc. 3 1976 Collegium redactorum: N. Allegretti, Zagreb -B. Bošnjakovic, Beograd -M. curcic, Beograd -M. Dedic, Novi Sad -A. Fajgelj, Sarajevo -V. Gvozdanovic, Zagreb -S. Hernja,Ljubljana -D. Ivancevic, Zagreb -B. Karanfilski, Skopje -B .Kastelic, Ljubljana -K. Kostic, Beograd -B. Mark, Zagreb -N. Martincic, Zagreb ­ Z. Merkaš, Beograd -L. Milaš, Zagreb -J. Novak, Skopje -F. Petrovcic, Zagreb -S. Popovic, Zagreb -B. Ravnihar, Ljubljana -Z. Selir, Sremska Kamenica -š. Spaventi, Zagreb -G. Šestakov, Skopje -M. Špoljar, Za­ greb -D. Tevcev, Skopje -B. Varl, Ljubljana Redactor principalis: L. Tabor, Ljubljana Secretarius redactionis: J. škrk, Ljubljana Redactores: T. Benulic, Ljubljana -I. Obrez, Ljubljana -S. Plesnicar, Ljubljana ­ P. Soklic, Ljublja:na 1 Radio!. Iugosl. UDK 615.849(05)(497.1) ., OB TRIDESETLETNICI LEKA DOMAcE SUROVINE SO OSNOVA INDUSTRIJSKEGA NAPREDKA Surovinska kriza, v kateri so se pred nedavnim znašle razvite države je potegni­la za seboj plaz posledic in tudi pri nas razkrila napako, ki smo se je sicer zavedali, vendar nanjo nekako pozablja­ li: premajhno vlaganje v bazno proiz­vodnjo surovin in polizdelkov. To še po­sebej velja za kemicno industrijo, ki pome­ni osnovo sodobnemu industrijskemu gospodarstvu in za katero podatki zadnjih let zgovorno kažejo zaostajanje v rasti. V novem srednjerocnem obdobju caka de­lovne organ'izacije predvsem te panoge veliko nalog -koreniti premiki pa bodo potrebni tudi v farmacevtski industriji za katero je znano, da je doslej dajala vecji povdarek konfekcioniranju in izdelovanju licencnih preparatov kot lastnemu razvoju in raziskavam. In vendar edino to daje trdno in dovolj realno podlago za uresni­citev vseh tistih ciljev, ki so v planih do­volj ambiciozno zacrtani. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se nekatere delovne organizacije že dolgo zavedale pomena vlaganja sredstev v last­no razvojno-raziskovalno delo. Med njimi je tudi ljubljanski Lek, ki 31. oktobra 1976 slavi 30-letnico obstoja. Prav to mu je omogocilo rast in napredek, da se je iz majhnega obrata s 85 zaposlenimi, ki je proizvajal le 1,5 odstotka zdravil za potrebe takratnega jugoslovanskega trga, razvil v eno najsodobnejših farmacevtskih tovarn, ki danes proizvaja že 13,9 odstotka jugoslovanskih zdravil. Slika -LEK -nova tovarna za farmacevtsko, veterinarsko in kozmeticno proizvodnjo, ki je pricela obratovati 26. aprila 1975 V razvojno-raziskovalno delo je Lek vla­gal vec kot dvajset let. Domala tradicional­ne so postale raziskave rženih rožickov in digitalisa. Rženi rožicki vsebujejo veliko alkaloidov, izmed katerih se uporabljajo skupine: ergokristin, ergokorin in ergo­kriptin. Posebno slednji trije se v hidrira­ni obliki uporabljajo v preparatu Reder­gin, ki je zelo ucinkovit v zdravljenju obo­lenj ožilja in predstavlja Lekovo lastno zdravilo. Delo na tem podrocju se bo nada­ljevalo tudi v bodoce. Zlasti pomembna bo dograditev obrata za proizvodnjo osnovne substance hidrogeniranih ergot alkaloidov, za proizvodnjo Redergina. Tako si obeta­mo, da bomo 80 odstotkov celotne proiz­vodnje izvozili na konvertibilno obmocje in kar je v tem casu še posebej pomembno -to bo omogocilo nabavo 95 odstotkov potrebnih surovin za omenjeni preparat. Dolgotrajna prizadevanja segajo tudi na podrocje raziskav zdravilnih ucinkov digi­talisa, ki je temelj kardialne terapije. Lek je že ob ustanovitvi uvrstil v svoj proizvod­ni program galenske preparate digitalisa. Sodobno zdravljenj. teži k uporabi pre­paratov s cistimi glikozidi -le tako je mogoc zanesljiv terapevtski ucinek. Poleg raziskovanj zdravil r<;tstlinskega izvora se ukvarjamo tudi s sinteticnimi preparati. Vecina aktivnih snovi, ki se danes uporab­lja v farmacevtski industriji je plod ke­micne sinteze. Delo na tem podrocju pote­ka nepretrgoma od leta 1955. Prvi rezultati so se pokazali že leta 1959, ko so zaceli izdelovati lastni surovini s podrocja organ­ske sinteze -kalcijev glukoheptonat in natrijev etilmerkuritiosalicilat. Prvi je omogocal proizvodnjo paranteralnega kal­cijevega preparata iz domacih surovin, še pomembnejši pa je razvoj druge skupine spojin, derivatov 8-hidroksikinolina. Leta 1960 smo zaceli v obratu za raziskave izde­lovati jodkloroksin. Pri proucevanju deri­vatov oksina se je izkazalo, da sta zanimi­va še dibromoksin in dijodoksin. Najvecji uspeh pri sintezi derivatov oksina je sin­teza 5-nitro-8-hidroksikinolina, na osnovi katerega je izdelan preparat 5-NOK-uro­antiseptik, ki se je hitro uveljavil na doma­cem in tujem trgu. Raziskovanja segajo tudi na druga pod­rocja. Z njimi se ukvarja 10 odstotkov vseh zaposlenih v Leku, v to dejavnost pa je bilo lani vložene 4,5 milijarde S din. Glavne raziskave so obsegale organske in anorganske sinteze, biosinteze in polsin­teze, biokemijo, procesno tehniko in ana­litiko. Z dograditvijo novih kemijskih ob­ratov v Mengšu za ekstrakijo drog in zdravilnih zelišc, organsko sintezo, prede­lavo živalske krvi in proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin, bomo raziskovalno delo še pospešili. S tem si obetamo, da bomo delež lastnih surovin v farmacevtskih pre­paratih od sedanje tretjine zvišali na po­lovico. Nacrti veliko obetajo. V sedanjem tre­nutku pa je najbolj pomembna usmeritev v lastne surovine. To terja tudi srednje­rocni in dolgorocni razvoj našega gospo­darstva, ki je zašepal prav zaradi enostran­skega razvoja predelovalne industrije. Ob jubileju, ki ga praznuje tovarna LEK se redakcija revije »Radiologica lugosla­vica« zahvaljuje njenemu kolektivu za dosedanjo pomoc pri izdajanju naše revije, hkrati pa mu želimo še nadaljnih uspehov pri delu. RADIOLOGIA IUGOSLAVICA Anno 10 RAK Fasc. 3 SADRZAJ Uvodna rec karcinom bronha (Dedic M.) 343 Epidemiološke znacilnosti pljucnega raka (Pompe-Kirn V.) 345 Patologija karcinoma bronha (Golouh R., D.Ferluga) . . . . . 349 Klinicna TNM-klasifikacija bronhogenega karcinoma (Plesnicar S.) . . . . . . . 357 Rentgenska diagnostilrn karcinoma bronhusa (Klanjšcek G.) . . . . . . . . . . . 361 Upotrebljivost rendgenoloških metoda u di­jagnostici karcinoma bronha (Jereb M.) 371 Mesto scintigrafskih ispitivanja u dijagno­stici karcinoma bronha (Stefanovic Lj.) (375. »Okrugla lezija« u plucima (Jereb M.) . . 383 Vrednost citodiagnostike sputuma pri raku na pljucih (Bizjak-Schwarzbartl M.) . . 387 Aspiracijska biopsija plucnih tumora tan­lrnm iglam (Jereb M., Us-Krašovec M.) . 393 Razmatranje uloge bronhoskopije u detek­ ciji bronhalnog karcinoma na temelju 20-godišnjeg iskustva (Marin S., P. Pav­lovic, B. Grkovic, V. Marin) 397 Bronhialni karcinom na materialu Bolnice Ivana Regenta v Sežani s klinicno-labo­ratorijskega vidilrn (Dobec J .) . . . . 401 Razlicite tehnike zracenja u radioterapiji karcinoma bronha (šobic V., P. Brzako­vic, I. Janlrnvic, D. Dimitri.ievic) . . . 407 Naš stav u radio-i kemoterapiji uznapredo­ valog stadija karcinoma bronha (Kubo­vic M., M. Vrtar) . . . . . . . . . . 413 Radioterapija karcinoma bronha (Brzakovic P., I. Jankovic. v. šobic, D. Dimitrijevic) 419 Mesto radioterapije u današnjem lecenju bronhijalnog karcinoma (Debevec M.) . 423 Komplikacije posle radioterapije karcinoma bronha (Jankovic I., V. šobic, P. Brza­ kovic, D. Dimitrijevic) 429 Varia: recenzije knjiga 439 SEPTEMBER PLUCA 1976 TABLE OF CONTENTS Foreword -Bronchogenic carcinoma (Dedic M.) ................. 343 Epidemiologic significances of pulmonary carcinoma (Pompe-Kirn V.) . . . . . . 345 The pathology of bronchial carcinoma (Go­ louh R., D. Ferluga) . . . . . . . . . 349 Clinical TNM-classification far bronchoge­ nic carcinoma (Plesnicar S.) . . . . . 357 The radiological diagnosis of bronchogenic carcinoma (Klanjšcek G.) . . . . . . 361 The usefulness radiological methods in the diagnosis of bronchogenic carcinoma (Je­ reb M.) . . . . . . . ..... 371 The use of lung scintigraphy far diagnosis of bronchogenic carcinoma (Stefanovic Lj.) . . . . . . . . . . . . . . . . 375 Pulmonary »coin lesion« (Jereb M.) 383 Value of sputum cytodiagnostics in Jung cancer (Bizjak-Schwarzbartl M.) . 387 Transthoracic needle biopsy of pulmonary tumors (Jereb M., Us-Krašovec M.) . . 393 The role of bronchoscopy in the detection of bronchogenic carcinoma -Twenty years of experience (Marin S., P. Pavlovic, B. Grkovic, V. Marin) . . . . . . . . . 397 The clinical picture and laboratory findings in bronchial carcinoma (Dobec J.) . . . 401 Technique of radiation therapy of bronchial carcinoma (šobic V., P. Brzakovic, I. Jankovic, D. Dimitrijevic) 407 The treatment of bronchogenic carcinoma by split-course technique (Kubovic M., M. Vrtar) . . . . . . . . . . . . . 413 The radiotherapy of bronchogenic carcino­ ma (Brzakovic P., I. Jankovic, v. šobic, D.Dimitrijevi&) . . . . . . . . . . 419 The place of radiotherapy in the treatment of bronchogenic carcinoma (Debevec M.) 423 Comolications following radiation therapy of bronchial cancer (Janlrnvic I., V. šo­ bic, P. Brzakovic, D. Dimitrijevic) 429 Book reviews Izveštaj i Reports . . 443 Professional notes 446 Strucne obavesti 446 Radio!. Iugosl. UDK 615.849(05)(497.1) . ELEKTRONSKA INDUSTRIJA 1 Rendgen zracnik n;' p!afonskoni stativu 3D. n,amešten za snimanje iznad stola. Jedna rendgen cev na plafonskom stativu 30 može se upo­trebiti na · više rendgen stativa. Plafostat Konstrukcijom PLAFOSTATA rešen je problem opsluživanja vise radnih mesta jednom rentgen haubom. Osim toga njegova primena omogucuje neprekidan tok rada, vecu slo­bodu pomeranja aparata, bolje korišcenje prostoi-ija i slobodan pod. Rendgen haubu nosi cetvorodelni teleskop koji omogucuje vertikalan hod od 1,5 m ili 1,2 m. Pokretljivost rendgen haube u svim pravcima na ovakvom stativu omogucuje svaki potreban pravac snimanja. Podešavanje haube na objekt snimanja i centriranje na katapult -buki blendu je brzo i jednostavno. Svetlosni vizir dubinske blende osvetljava puno polje snimanja i jednim krstom oznacava sredinu snopa zracenja. Plafostat se može koristiti u kombinaciji sa buki stolom. Rastiks Buki sto sa plivajucom plocom za buki snimanja pacijenata u ležecem položaju sa vertikal­nim ili kosim pravcem zracenja. Mogucnost primene za prosvetljavanje i linearnu tomo­grafiju. RASTIKS je stabilne konstrukcije sa rucno pomerljivom plocom u podužnom i poprecnom pravcu. Elektromagnetne kocnice za oba kretanja sa komandovanjem nožnim prekidacem. Ukupan hod u podužnom pravcu je 116 cm (31 cm na levo i 85 cm na desno) pri cemu u krajnjem položaju na levoj strani ploca prelazi napolje za 66 cm, a na desnoj strani za 120 cm. Ukupan hod u poprecnom pravcu 24 cm (± 12 cm). lspod gornje ploce i vodece šine ugradjena je katapult blenda sa motornim pogonom. Hod katapult blende je 70 cm duž stola. Maksimalan opseg korišcenja, sigurnost, jednostavno rukovanje i elegantan izgled, odlike su novih rendgen uredjaja »PLAFOSTAT« i »RASTIKS« koje proizvodi FABRIKA RENDGEN APARATA -Elektronske industrije iz Niša. RAKPLUCA Karcinom bronha u velikom broju na­rocita industriski razvijenih zemalja, pa i kod nas stoji po ucestalosti na prvom me­stu medju karcinomima kod muškaraca. Pored toga što je najcešci, kod njega je zapažen i nagli -daleko najveci porast u posljednjih pola veka, kakav do sada nije registrovan ni kod jednog karcinoma. U koliko se ova strma, uzlazna ktivulja inci­dence karcinoma bronha ne zaustavi, on ce po predvidjanjima nekih autora na kraju ovog veka dovesti do katastrofe covecan­stva. Karcinom bronha kao i skoro svi drugi malignomi se obradjuje timski, odnosno saradnjom nekoliko specijalistickih disci­plina. Medjutim težiše problema njegove dijagnostike je iz više razloga u domenu radiologije, iako se radiološka dijagnosti­ka, kao i sve druge makroskopske metode ne može porediti, pa ni konkurisati mikro­skopskoj dijagnostici. Danas su vrlo aktu­elne dijagnosticke metode koje omoguca­vaju dobijanje materijala za mikroskopski nalaz, a kojima ce u ovom tematskom bro­ju biti posvecena posebna pažnja. Jedna od najefikasnij'ih metoda je punkciona bi­opsija, koja se izvodi uz pomoc precizne rentgenološke dijagnostike, a pod kontro­lam ekrana. Današnji trend široke prime­ne i usavršavanje ovih metoda, ne smanju­je znacaj rentgenološke dijagnostike, jer se primarna lezija, narocita karcinoma bronha perifernog tipa otkriva jedino rent­genološki, te je usavršavanje rentgenske metodike i tehnike jedan d kljucnih prob­lema za otkrivanje raznih stadijuma karci­noma bronha. Savremena torakalna hirurgija stremi ka ocuvanju funkcionalnog plucnog paren­hima, ali njene mogucnosti dozvoljavaju i opsežne resekcije sa odstranjenjem i se­kundarnih depozita, tako da se dijapazon operabilnosti slucajeva naglo povecava. Mogucnosti raznih hirurških metoda se evaluišu u odnosu na uspehe, odnosno du­žinu preživljavanja karcinomatoznih bole­snika, što je od znacaja za radiologa. Radioterapija se postoperativno prime­njuje kod svakog bolesnika, no i pored proširenih indikacija za hiruršku terapiju i težnji za što ranijim otkrivanjem ovog karcinoma, još uvek je kod ne malog pro­centa ovih bolesnika zbog napredovalosti slucaja ili drugih razloga radioterapija glavni metod lecenja. Mocni terapiski izvo­ri sa razlicitom prirodam zracne energije i razlicitim tehnikama zracenja daju re­zultate preživljavanja koji sve više ohra­bruju. Sve više se upotrebljava i adjuvant­na hemoterap'ija, narocita kod mikrocelu­larnih anaplasticnih formi karcinoma i tako dopunjuje lecenje operacijam i/ili zracenjem. Otkrivanje, lokalizacija, omogucavanje izvodjenja biopsije, pracenje evolucije u toku terapije, kao i vrlo kompleksna celo­kupna pa i sama radioterapija zahteva od radiologa da sveobuhvatnije poznaju i obradjuju ovaj karcinom, te RADIOLO­GIA IUGOSLA VICA posvecuje ceo jedan broj aktuelnoj problematici karcinoma bronha. clanci sabran•i u ovom broju revije sa­stavljaju zaokruženu cjelinu. U prvom de­lu zastupljeni su clanci sa podrucja inci­dencije, patologije i klasifikacije plucnog karcinoma. U drugom delu stoje clanci sa podrucja diagnostike a njima slede tera­ peutski clanci, koji donose problematiku tehnike, komplikacija i naravno i proble­me oko indikacija za pojedine vrste tera­pije. Iako izdaleka nije okupljena sva proble­matika plucnog raka, ovaj broj revije pretpostavlja zaokruženu celinu našeg zbi­vanja u terapiji raka pluca. Zbog toga se nadam, da ima ovaj broj znacajnu peda­gošku vrednost za studente, specializante kao i za sve kolege koji u svom radu susre­cu paciente sa ovom teškom i nezahval­nom bolešcu. M. Dedic 7 ONKOLOšKI INSTITUT V LJUBLJANI EPIDEMIOLOšKE ZNACILNOSTI PLJUCNEGA RAKA Pompe-Kirn Vera Povzetek: Opisana je pogostnost pljucnega raka pri moških in ženskah po svetu in v Jugoslaviji. Navedene so stopnje incidence in razmerje moških nasproti ženskam v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Make­doniji, Sloveniji, Srbiji in Vojvodini. Podrobneje in graficno so prikazani podatki o trendu incidence, starostni in geografski distribuciji ter o trendu deleža zgodnjega stadija te bolezni v Sloveniji. Iz literature so povzeta dognanja epidemioloških raziskav o vplivu znanih vzrocnih in pospešujocih dejavnikih clovekovega okolja ter o vpilvu dednosti pri razvoju pljucnega raka. UDK 616.24-006.8-036.22 Deskriptorji: pljucni rak; epidemiologija, spol, statistika, Jugoslavija Radiol. Iugosl., 3; 345-348, .1976 Pljucni rak sodi med najpogostejše ra­kave bolezni in je pri moških v mnogih razvitejših državah vodeca lokalizacija ra­ka (Velika Britanija, ZDA, Finska, Švica, Zvezna republika Nemcija itd.) (1, 2, 3, 4, 5, 6). število novoodkritih primerov stalno in strmo narašca. V Liverpoolskem regio­nalnem registru raka v Veliki Britaniji so leta 1970 zabeležili že 123 primerov na 100.000 moških (1). ženske obolevajo manj pogosto. število novoodkritih primerov sicer tudi narašca, vendar na splošno manj strmo . kot pri moških. Strmo narašcanje pa opažajo npr. v ZDA (3). Razmerje moških nasproti ženskam je razlicno. V omenjeni Liverpoolski regji je npr. 100 : 21, na švedskem 100 : 25 (7). Za­nimivo je, da so na švedskem v letu 1971 zabeležili precej nižjo stopnjo incidence pljucnega raka pri moških (37 /100.000) (7), kot v Sloveniji v istem letu. Sicer pa na razlicno distribucijo pljucnega raka. po J po svetu kaže tudi podatek stopnje inci­denc,e pljucnega raka pri Kitajcih v Singa­pooru, zlasti pri etnicni skupini Cantone­se, kjer je dosegla stopnja incidence plju­cnega raka pri ženskah v letih 1968-1970 26/100.000, tj. kar slabo .polovico stopnje ·pri moških in za ženske irnjvišjo znano v svetu. Za. Jugoslavijo kot celoto podatki o inci­denci pljucnega · raka niso dosegljivi. Podatki populacijskih registrov raka za Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Slovenijo in Vojvodino o stopnji incideiice pa so sledeci: Bosna in Hercegovina v letu 1972 11/100.000, ·razmerje mošld : ženske pa 100 : 16 (8); Hrvaška v letu 1971 27/100.000 (moški 48, ženske 8), razmerje moški : žen­ske 100 : 18 (9); Slovenija v letu 1971 3,0/100.000 (moški 54, ženske 8), razmerje moški : ženske pa 100 : 15 (10) in v Vojvo­dini v letu 1970 24/100.000 (11). V Makedo­niji so y letu 1972 registrirali med bolniki zdravljenimi v bolnišnicah 146 bolnikov s Pompe-Kirn Vera pljucnim rakom ali 9/100.000 prebivalcev Makedonije, razmerje moški : ženske je bilo 100 : 15 (12). Srbski register raka je sporocil, da je za leto 1972 stopnja inci­dence prijavljenih primerov pljucnega raka 6/10.000 (13) -kar je posledica ne­popolnega zajetja primerov (14). V crni gori republiškega registra raka še ni, znano nam je le skupno število v bolnišnici zdravljenih bolnikov (v katerein je lahko posamezni bolnik zajet tudi vec­krat), ki z ostalimi podatki ni primerljivo. Iz njega pa lahko sklepamo, da kot v dru­gih republikah in pokrajinah Jugoslavije, število novoodkritih primerov narašca. Zanimivo je tudi razmerje med spoloma, ki je 100 : 23 (15). Grafikoni 1, 2, 3, 4 podrobneje prikazu­jejo epidemiološke znacilnosti p.jucnega raka v Sloveniji. Pri moških število obole­lih strmo narašca; glede na ostale republi­ke in pokrajine v Jugoslaviji je stopnja incidence najvišja; pri ženskah narašcanje števila novoobolelih še ni izrazito, vredno­sti stopnje incidence pa so nižje kot na Hrvaškem. Incidenca pri moških je najvišja v staro­stni skupini 70-74 let, v kateri vec kot osemkrat preseže poprecno. Sicer se dvig­ne nad poprecno že po 50. letu starosti (16). Vecletna opazovanja kažejo, da naj­bolj prizadeta starostna skupina ni stalna; od leta 1955 do leta 1966 je bila starostno specificna incidenca vecinoma najvišja v starostni skupini 65-69 let (17, 18, 19). To opazovanje nakazuje vecjo izpostavljenost karcinogenim dejavnikom dolocene kohor­te moških, rojenih okoli leta 1900 in laten­cno dobo približno 30 let pred pojavom raka (konzumacija cigaret se je zacela znatno dvigati po drugi svetovni vojni (20). Podobno kot podatki drugih registrov raka po svetu in tudi hrvaškega (npr. 1, 4, 7, 9), kažejo podatki Registra raka za Slo­venijo (21) neenakomerno geografsko di­stribucijo pljucnega raka. SLOVENIJA 50/100.000 L[G[NDA x2 , P < 0,01 SIGN IFIKANTNOV NAD POPRECNO OKOLI POPRECNE SIGNIFIKANTNO POD POPRECNO Stopnja poprecne letne incidence pljucnega raka pri moških po obmocjih zdravstvenih do­mov; Slovenija, 1968-1972 Epidemiološke znacilnosti pljucnega raka 1 JJ_­ 60,0 --HOŠKI i iJ -----Ž(n.K( ,...-h 50,0 1 1 / / o ,,,r--. -· -"~.--1--f­ J0,0 ,-,­ y 20,0 •--.1-­ 1 , __ -­ -'-· 10,0 •--17 , 1 C ,,, _i..,.· 1 t 1,/ 1950 52 51, 56 58 60 62 61. U 61 70 72 7' LE:TA Trend letne incidence pljucnega raka po spolu; Slovenija, 1950-1973 100 % o . 50 % o 25% L[T A Trend deleža zgodnjega stadija pljucnega raka pri moških; Slovenija, 1965-1972 Dosedanje epidemiološke raziskave pljucnega raka so ugotovile, da je vzrocnih in pospešujocih dejavnikov za nastanek pljucnega raka vec. Znano je, da povecuje riziko obolevanja predvsem kajenje ciga­ret (20, 22), kajenje tudi potencira delova­nje drugih kancerogenov (22). Znani so takoimenovani poklicni kancerogeni: az­best, krom, radionuklidi, nikelj, gorcicni plin, policiklicni aromaticni ogljikovodiki, anorganski arzen. Karcinogeno aktivnost ogljikovodikov pospešuje tudi prah žele- Starostno specificna inciclenca pljucnega raka pri moških; Slo·venija, 1J72 zove rude -hematita (22). Fraumeni pou­darja tudi pomen onesnaženja okolja z naštetimi sicer tipicnimi poklicnimi karci­nogeni in navaja primer vecje umrljivosti zaradi pljucnega raka pri obeh spolih v mocno industrializiranih podrocjih z ve­liko kolicino benzpirena in drugih polici­klicnih aromaticnih ogljikovodikov v zra­ku in zemlji. Isti avtor tudi navaja, da vlo­ga neindustrijskega onesnaženja zraka, npr. z izpušnimi plini še ni dovolj razis­kana (22). Vsa ta dognanja o vzrocnih in pospešu­jocih dejavnikih pljucnega raka se nana­šajo v glavnem na skvamozni bronhogeni karcinom. Pri tej najbolj razširjeni histo­loški obliki vpliv dednosti ni ociten. Med­tem ko pa številne posebnosti adenokar­cinoma in alveolarnega karcinoma le-to nakazujejo. Ugotavljajo npr. primere obo­lenja v družinah z drugimi rakavimi bole­znimi, dednimi spremembami na pljucih in s pridobljenimi imunskimi boleznimi (23). Podobno kot vecletna opazovanja: »End Results Group Participants« (24), ugotav­ljamo tudi v Sloveniji, da ob splošnem na­rašcanju bolezni delež novoodkritih prime­roc pljucnega raka v zgodnjem stadiju ne narašca (19). Pompe-Kirn Vera Navedene ugotovitve razširjenosti pljuc­nega raka, zlasti pa dejstvo, da se ob sploš­nem narašcanju bolezni, delež zgodnjega stadija ne dviguje, vsekakor kažejo na po­membnost te bolezni kot tudi vseh proti njej usmerjenih ukrepov zdravstvene služ­be. Summary THE EPIDEMIOLOGY OF BRONCHOGENIC CARCINOMA The incidence of bronchogenic carcinoma in the world and in Jugoslavia is presented. The incidence and the male female ratio are presented for Croatia, Macedonia, Slovenia and Serbia with Voivodina. In details are re­ported data on the trend in incidence, on age and geographic distribution, as well as on the trend in the percentage of early diagnosed cases in Slovenia From literature, recent data regarding the influence of known carciogens and enhancing factors in the environment are reported. Finally, the possible influence of hereditary factors are stressed and the role of heredity in patients with bronchogenic carcinoma is evaluated. Literatura l. Analysis of malignant cases registered1969 & 1970. Liverpool regional hospital board, Liverpool 1973. 2. Doll, R. et ali: Cancer incidence in five continents. Vol. I., II. UICC, Springer Verlag, Berlin 1966, 1970. 3. Cutler, S. J., S. S. Devesa: Trends in cancer incidence and mortality in the United States. Conference on host-environment inter­actions in etiology of cancer in man -imple­mentation in research. Abstracts of papers and list of members. Primošten 1972. Zagreb 1972 : 11-13. 4. Cancer incidence in Finland 1971. Can­cer society of Finland, Helsinki 1974. 5. Incidence du cancer a Geneve 1970/1971.Registre genevois des tumeurs, Geneve · 1974. 6. Heyden, S.: Klinische Epidemiologie des Krebses. Thieme Verlag, Stuttgart 1972 : 16. 7. Cancer Incidence in Sweden 1971. Na­tional board of Health and Welfare. The can­cer registry, Stockholm 1975. 8. Podatki Registra raka. Zavod za javnozdravstvo Bosne i Hercegovine (neobjav­ljeno). 9. Republicki registar za rak. Bilteni zavo­da za zaštitu zdravlja SR Hrvatske 1, 1975. 10. Rak v Sloveniji 1971. Onkološki inštitut,Ljubljana 1974. 11. Podatki Registra raka. Inštitut za zdravstvenu zaštitu SAP Vojvodine (neobjav­ljeno). 12. Podatki Registra raka. Republicki za­vod za zdravstvenu zaštitu SR Makedonije (neobjavljeno). 13. Podatki Registra raka. Zavod za zdrav­stvenu zaštitu SR Srbije (neobjavljeno). 14. Opomba avtorice. 15. Medicinski zavod Titograd. Zavod za zdravstvenu zaštitu i medicinska istraživanja (neobjavljeno). 16. Rak v Sloveniji 1972. Onkološki inštitut,Ljubljana 1975. 17. Ravnihar, B. et al.: Rak v Sloveniji1950-1960. Onkološki inštitut, Ljubljana 1963 (neobjavljeno). 18. Ravnihar, B. et al.: Rak v Sloveniji1961-1965. Onkološki inštitut, Ljubljana 1970. (neobjavljeno). 19. Rak v Sloveniji 1965, 1966, 1967, 1968,1969, 1970 in 1971. Onkološki inštitut, Ljub­ljana 1968, 1969, 1970, 1971. 1972, 1973 in 1974. 20. Ravnihar, B., D. Repovš: Epidemiolo­gija pljucnega raka v Sloveniji in zbir elemen­tov za oceno stroškov zdravstvene oskrbe teh bolnikov. Onkološki inštitut, Ljubljana 1968. 21. Podatki Registra raka za SR Slovenijo.Onkološki inštitut, Ljubljana (neobjavljeno). 22. Fraumeni, J. F.: Respiratory carciono­genesis: An epidemiologic appraisal. J. Natl. Cancer Inst. 54, 303-304, 1975. 23. Mulvihill, J. J.: Host factors in human Jung tumors : an example of ecogenetics in oncology. J. Natl. Cancer Ist. 57, 3-7, 1976. 24. Recent trends in survival of cancer pa­tients .960-1971. U. S. department of health, educat10n, and welfare, Bethesda 1974. ZAHVALA Avtorica se iskreno zahvaljuje vsem kole­gicam in kolegom republiških in pokrajinskih zavodov za zdravstveno varstvo: dr. Ljubici Paneva, dr. Mariji Strnad, dr. Temudjedinu Borovac, doc, dr. Beli Burany, dr. Ivanu Dju­rišic in prim. dr. Veliboru Tomic, ki so ji v izredno kratkem roku poslali podatke o pljuc­nem raku. Naslov avtorice: Mgr. dr. Vera Pompe-Kirn, Onkološki inštitut v Ljubljani, 61000 Ljub­ljana. 7 ONKOLOšKI INšTITUT V LJUBLJANI IN INšTITUT ZA PATOLOGIJO MEDICINSKE FAKULTETE V LJUBLJANI PATOLOGIJA BRONHOPULMONALNEGA KARCINOMA Golouh R., D. Ferluga Povzetek: V sestavku prikazujeta avtorja patologijo bronhopulmonal­nega karcinoma. Opišeta osnovne makroskopske znacilnosti centralne, intermediarne in periferne oblike bpk. Histološka klasifikacija se na­slanja tesno na klasifikacijo pljucnih tumorjev svetovne zdravstvene organizacije. Natancneje so opredeljeni epidermoidni, mikrocelularni anaplasticni, bronhogeni in bronhioloalveolarni adenokarcinom, makro­celularni in kombinirani karcinom. Opisan je naravni potek posameznih tipov bpk. Pomen tipizacije izhaja iz klinicno patološke korelacije. UDK 616.233-006.8-091.8 Deskriptorji: pljucni rak, patologija, citologija, klasifikacija Radiol. Iugosl., 3; 349-355, 1976 L J Bronhopulmonalni karcinom (bpk) ni a) centralni tip. Tumor vznikne v glav­enotno obolenje marvec le skupen izraz za nem, lobarnem bronhu ali na karini seg­razlicne maligne epitelijske tumorje z raz­mentnega bronha (slika 1). licno histogenezo, makroskopsko in mikro­b) intermediarni tip (slika 2) pri kate­skopsko sliko, razlicnim naravnim pote­rem je tumor v segmentnem bronhu in v kom bolezni in z razlicno klinicno simpto­makroskopsko vidnih vejah in matiko. Za cim vecji terapevtski ucinek c) periferni tip z lokalizacijo distalno od je zato pomembno, da tumor cim natan­makroskopsko vidnih bronhov, v pljuc­cneje klasificiramo in da nacrtujemo nem parenhimu (slika 3). zdravljenje v skladu s patološko diagnozo. Pri centralnem in intermediarnem tipu Karcinoid, cilindrom in mukoepidermo­zacne rasti tumor kot lokalna zadebelitev idni bronhialni tumor (do nedavnega ime­sluznice. Tumorsko tkivo destruira bron­novane s skupnim imenom bronhialni ade­halno steno ter raste lahko pretežno ekso­nom) obravnavajo navadno loceno zaradi fiticno (v svetlino), endofiticno (v steni benignejšega poteka bolezni, ceprav gre bronha) ali peribronhalno (invazija v oko­prav tako za maligne epitelijske tumorje. lico). Med pljucnimi tumorji so redki -1,6-0/0 Tumor eksofiticnega tipa raste v svet­(Giese, 1974). lino na enem mestu, jo oži ali povsem za­ pre, pogosto nekrotizira in ulcerira (slika Makroskopske znacilnosti bpk. -Glede 1). Endofiticno rastoc tumor debeli steno na lokalizacijo primarnega tumorja sta bronha in cirkularno oži svetlino (slika 2). Walter in Pryce (1955 b) razdelila bronho­Tumor perifernega tipa zraste pogosto v pulmonalni karcinom na tri tipe: brazgotinsko spremenjenem pljucnem tki­ Golouh R., D. Ferluga Slika 1 -Epidermoidni karcinom desnega glavnega bronha (centralni tip) z infiltracijo in destrukcijo stene in okolice ter z veliko kaverno (pušcica). Traheobronhalne bezgavke niso bistveno povecane vu (slika 3) in je lahko nepravilne oblike ali okroglast (podoben zasevku). Med vzro- Slika 3 -Adenocarcinoma e cicatrice (pušci­ce) zadnjega segmenta gornjega režnja desnih pljuc (periferni tip) Slika 2 -Mikrocelularni anaplasticni, cirku­larno stenozantni karcinom (pušcica) seg­mentnega in delno srednjega lobarnega bron­ha (intermediarni tip). Zasevki v mocno pove­canih traheobronhalnih bezgavkah (pušcica), plevri in perikarclu ki za fibrozo navaja Spencer (1968) kot najpogostejšo tuberkulozo pnevmokoni­oze, posebej azbestozo, infarkte, kronicne intersticijske fibroze razlicne geneze in infektivne pnevmonije. Periferni tip se po­javlja v 13 do 28 % vseh bpk, obenem pa je vse vec diagnoz »carcinoma e cicatrice«. Na rezni ploskvi ima ta tumor pogosto centralno antrakoticno pigmentirano bra­zgotino, ki jo delno ali povsem obdaja bel­kasto tuje tkivo. Mikroskopske znacilnosti in klasifikaci­ja bpk. -Bronhopulmonalni karcinom zraste lahko iz epitelijskih celic povrhnje­ga epitelija sluznice, bronhalnih žlez in izvodil, morda tudi iz alveolarnega epite­ Patologija bronhopulmonalnega l