Traduction de la particule de mise en relief slovene tudi en français : cas de disparitions surprenantes

francoski
slovenski

2010

letnik 50, številka 3

"Alamut"   Bartol, Vladimir, 1903-1967   členki   francoščina   literarno prevajanje   prevajanje v francoščino   slovenščina   tudi (členek)

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Avtorica v članku obravnava slovenski členek tudi in njegov izpad v francoskem prevodu. V izbranem korpusu (Bartolov roman Alamut v slovenskem izvirniku in francoski različici) členek izpade skoraj v četrtini primerov. Členek tudi uvrščamo med poudarjalne členke z besediloslovno navezovalno vlogo. S funkcijskega vidika je torej poudarjalen in navezovalen, pri čemer je njegova minimalna pomenska prvina dodajalnost. Preučitev primerov, kjer pride do izpada oziroma do neprevajanja slovenskega členka tudi v francoskem prevodu, je pripeljala do naslednjega zaključka: vsi primeri vsebujejo v ožjem sobesedilu že izraženo dodajalnost z drugimi sredstvi. V takšnih primerih pride do izpada slovenskega tudi v francoskem prevodu. Vnos leksema aussi (sicer najbolj pogostega ustreznika členka tudi) je redundanten, pri čemer ostaja poved jezikovno večinoma sprejemljiva. Vnos leksema aussi je jezikovno nesprejemljiv v primeru, da dodajalnost izraža končnost ali da imamo v ožjem sobesedilu že en poudarjalni členek (*tudi že). Če torej primerjamo tudi in aussi, ki funkcijsko sovpadata, je njuna glavna razlika v tem, da je slovenski členek poudarjalen in/ali navezovalen, medtem ko je francoski aussi poudarjalen in navezovalen. Francoščina je torej vsekakor manj naklonjena redundanci kot slovenščina (dopušča sicer semantično redundanco, čeprav se ji močno izogiba, medtem ko funkcijsko redundanco strogo odklanja).

14.02.2015