XXXIV.. ŠT. 33 Ruj, 27. avgusta 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040- 1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Kako smo gospodarili v prvem polletju (stran2) Festival DZG pred vrati (stran 3) Holandski luk raste v Stogovcih (stran 8) Literatura in politika (stran 9) Se bomo šli na akcijo (stran 11) Itfeuvrščenost - vest in prihodnost človeštva fe dni se bomo spomnili pomembne oble- ■^g ^ 20-letnice prve konference šefov držav "fv-lad neuvrščenih držav, kije bila od 1. do 6. . tembra 1961 v Beogradu. Njene temelje so Odpravili »očetje neuvrščenosti« TITO, f-EHRU in NASER, ki so se jim pridružili še SUKARNO in NKRUMAH. Konference v gjogradu seje udeležilo 25 šefov držav in vlad ,5opazovalci iz treh držav. Sprejeli so izjavo o „evarnosti vojne in apel za mir, deklaracijo .jfov držav in vlad neuvrščenih držav ter pismi uruščovu in Kennedvu 17 dokumenti vseoijejo izvirna načela ne- uvrščenosti, ki so se pokazala enako aktualna in življenjsko pomembna tudi na šesti konferenci, laje bila pred dvema letoma v Havani na Kubi, kjer so jih v celoti obnovili. O tem je tovariš Tito, ko se je 10. septembra 1979 vrnil iz Ha- vane. dejal: ,)Gledano v celoti lahko mirno rečemo, da od t^ograjske konference sem še nikoli nismo lako odločno branili in uveljavili načel in te- ineljnih smernic pohtike in gibanja neuvršče- nosti. To seje izrazilo tudi v zelo dobri politični in gospodarski deklaraciji konference. Znova seje potrdilo, da je poUtika neuvrščenosti ne- nadomestljivi pogoj rieodvisnosti in enako- pravnosti držav, uresničevanja njihovih pri- zadevanj za hitrejši razvoj v miru in svobodi. Politika neuvrščenosti je tudi močna opora osvobodilnim gibanjem. Danes je politika ne- uvrščenosti resnična gonilna sila pozitivnih sprememb v mednarodnih političnih in go- spodarskih odno.sih v prid vseh držav in naro- dov. V tem je njena napredna vloga, pa tudi ogromna odgovornost.« Te besede tovariša Tita so tudi danes enako aktualne in življenjsko pomembne kot so bile pred dvema letoma, saj je pot iz sedanje težke svetovne gospodarske krize, iz zaostrenih mednarodnih odnosov in za odpravo kriznih žarišč v svetu — edino stvarna in možna tista, ki jo je pred dvajsetimi leti začrtala konferenca v Beogradu in znova odločno potrdila pred dvema letoma konferenca v Havani. Vse to nam znova potrjuje že večkrat pove- dano resnico, daje neuvrščenost vest človeštva in tudi njegova prihodnost. Gibanje neuvr- ščenosti se je doslej in se enako tudi danes zavzema za celovito in pravično ureditev vseh mednarodnih problemov v interesu vseh na- rodov in vseh ljudi. Če ne bomo v mednarodnih odnosih šli po tej poti, se ne bo moč izogniti nadaljnjim zaostrovanjem, ki lahko človeštvo pripeljejo do katastrofe, ki pomeni njegov propad. To pot nam je s svojo genialnostjo in ne- utrudnim delom začrtal tovariš Tito, pa ne samo nam — jugoslovanskim narodom in na- rodnostim, temveč vsemu človeštvu. To je bilo povedano tudi v resoluciji šeste konference neuvrščenih, ko so predsedniku Josipu Brozu Titu izrekli posebno priznanje in iskreno hva- ležnost za njegov delež pri izoblikovanju načel in ciljev neuvrščenosti, za njegove neutrudne napore pri ohranjanju in krepitvi enotnosti ter solidarnosti neuvrščenih držav in njegov osebni prispevek pri uvajanju bolj enakopra- vnega, pravičnega in mirnega reda v svetu. Ob 20-letnici prve konference neuvrščenih naj bo naš prispevek v še odločnejši podpori politiki ZKJ in vodstvu SFRJ ter vsem drugim naprednim silam v svetu, ki se borijo za ure- sničevanje'izvirnih načel neuvrščenosti, spre- jetih na prvi konferenci pred 20 leti v Beogradu. FF Brigadirji odhajajo z delovišča ... foto: I. kot« PRED ZAKLJUČKOM MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJ Letos poteka v Sloveniji kar deset mladinskih delovnih akcij, od tega 4 zvezne in 6 republiških. Brigadirji in brigadirke bodo še danes in jutri zavihteli krampe in lopate, potem pa jih bodo odložih do prihod- njega leta. Večina mladinskih delovnih akcij bo svečano zaključena v soboto, dve pa še v nedeljo, 30. avgusta. Povsod bodo napraviU podrobnejši obračun dela, ki bo tudi letos nadvse uspešen. Čeprav še vsi podatki niso zbrani, saj delo v tem času še traja, že lahko ugotovimo, daje letos v več kot 120 mladinskih delovnih brigadah sodelovalo nad 5 tisoč mladih iz vse naše domovine. Opravljali so dela na manj razvitih območjih Slo- venije, vanje so vložili nad pol milijona norma delovnih ur, še mnogo večjo vrednost pa imajo najrazličnejše oblike izobraževanja in uspo- sabljanja mladih za delo v svojih sredinah. Vsi ti rezuUati kažejo, da so zastavljeni programi na vseh področjih dela in življenja na mladinskih delovnih akcijah v celoti uresničeni, na posameznih področjih pa tudi krepko preseženi. Svečani zaključek zvezne mladinske delovne akcije »Slovenske gorice 81« bo v soboto, 29. avgusta ob 10. uri v brigadirskem naselju v Dornavi. „Za kruh in sladkor" Besede, zapisatie v naslovu bomo letošnje in tudi prihodnja leta še mnogokrat slišali in prebrali. Pod tem nazivom bo namreč potekala skrb- no pripravljena akcija, s pomočjo katere bomo poskušali uresničiti plans- ke naloge, da bomo namreč do konca srednjeročnega obdobja pridelali na domači zemlji 85 odstotkov Slovencem potrebne hrane. Trenutno je največ pozornosti namenjene pripravam na jesensko se- tev, sicer pa bo akcija ,,Za kruh in sladkor" poskrbela tudi za večje koli- čine sladkorne pese, koruze, krompirja in za pridelovanje teh kmetijskih kultur na zemlji in v območjih Slovenije, ki temu najbolj ustrezajo, \ Tudi pridelovanje krompirja je ena pomembnih nalog v akciji ,,za kruh J in sladkr)r". Foto: Ivo CIanI \ Tako so na našem območju idealni pogoji za pridelovanje pSenice, z j izbiro primernega semena in upoštevanjem sodobnih agrotehničnih ukre- ] pov lahko dosežemo nič manjši pridelek kot v naši žitnici Vojvodini. ■ Poleg pšenice imamo idealne pogoje za pridelovanje koruze, sladkorne pese, vrtnin in tako dalje. Dobri pogoji za pridelovanje krompirja so na; Gorenjskem, na Primorskem lahko uspešno pridelujemo različne vrtnine ; — od paradižnika, fižola in tako naprej. Enkrat za vselej se moramo dogovoriti in nehati pridelovati na vsaki zemlji vse vrste tudi neprimernih kmetijskih kultur. Na tak način samo Se povečujemo razdrobljenost kme--, tijskih površin, tržnih viškov, pa kot je znano, na malih površinah ni' mogoče dosegati, če seveda izvzamemo vrtnine. Več o akciji preberite na i 7. strani! JB. Klopotec - znanilec dobre letine Povorka s klopotcem, ki jo je v nedeljo, 16. avgusta organiziralo TD Gomila na ivireditvi v Gaberniku Foto: R. Rakuša Pogosto slišimo letos modrovanja, da že dolgo nismo imeli tako ostre zime in tudi ne tako dolgega in vročega poletja kot letos. Slednje se | najbolj odraža v naših kopališčih, ki povsod v letošnji sezoni beležijo. rekorden obisk kopalcev. Tudi kmetje so z letošnjim vremenom zado-i voljni, če ne bi bilo zimske pozebe v vinogradih in sadovnjakih, če ne bi i bilo lansko jesen izredno neugodno vreme, ki je vphvalo na jesensko; setev, in morda še katerega če ... bi bila letošnja letina povsod dobra, i Kljub temu že dosedanji rezultati kažejo, da bo v poprečju boljša kot jej bila v zadnjih nekaj letih. ■ J V vinorodnih predehh na območju severovzhodne Slovenije, zlastij Slovenskih goric in Haloz, je klopotec prvi znanilec jeseni in tudi dobre letine. Večinoma postavijo vinogradniki klopotce že v prvi polovici: avgusta. Letos v vinogradih, ki jih ni preveč prizadela zimska poz-^ba, I dobro kaže, zlasti sončno m vroče poletje daje upanje, da bo mošt sladek' in bo iz njega kakovostno vino. Grozdje bo dozorelo nekaj tednov prej; kot lani, zato so se letos tudi klopotci začeli oglašati bolj zgodaj in na^ gosto. • ^ Dosedanji izkop krompirja kaže, da bo donos visok, tudi koruza in: druge poljščine dobro kažejo. Vse to nas upravičeno navdaja z opti-^ mizmom, da bo hrane dovolj in da ne bomo popuščali raznim pritiskom; za podražitve. ^H) cvetoče sončnice na naših poljih dajajo upanje, da cene olju ne bo '''^ba dvigniti, saj so tudi buče dobro obrodile. Foto: I. Ciani S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SMETA ZSSPnJJ Razločiti med lastno in tujo krivdo Ponedeljkova seja predsedstva občinskega sveta ZSS je bila v celoti posvečena prizadevanjem za večji dohodek in boljše delo. Doseženi rezultati gospodarjenja ptujskega gospodarstva v prvih šestih mesecih leta so v primerjavi z doseženim v ostalih občinah podravske regije, kritični. Izgube so v tem obdobju dosegle indeks 259,8 v primerjavi z enakim ob- dobjem leta 1980. Zmanjšalo seje število OZD oziroma TOZD, ki so poslovale z izgubo, vendar so se e-te povečale v absolutnem zne- sku. Celotni prihodek je porasel za 41.3 odstotka, porabljena sred- stva za 44,6 in dohodek za 29,5. Slednji raste z nedovoljno rastjo, stroški prav tako rastejo hitreje kot celotni prihodek, kar kaže na neustrezno strukturo ptujskega gospodarstva. Posebno pozornost je predsedstvo namenilo delitvi ustvarjenega dohodka in pri tem opozorilo na hitro rast deleža za skupne službe, kije porasel za 39 odstotkov, medtem ko je rast do- hodka le 29,5 odstotna. V tozd bi morali večjo pozornost nameniti tem izločanjem in sploh raci- onalnosti dela skupnih služb. Če ta izločanja primerjamo z dose- ženo akumulacijo, so le-ta dosegla njeno polovico. Veliko dohodka so pojedle zavarovalne premije, dalje obresti, kar kaže na vedno večjo zadolženost gospodarstva; za te namene je ptujsko gospo- darstvo namenilo 122 milijonov dinarjev v prvem polletju; aku- mulacija pa je ob polletju dosegla 549 milijonov dinarjev. Tako, da ob vsem tem in če odštejemo še izgube, ostaja od dosežene aku- mulacije le 30 odstotkov. Predsedstvo je v široki razpravi zajelo vse te probleme in predla- galo vrsto obvezujočih sklepov, ki naj v končni fazi prispevajo k iz- polnjevanju fizičnih obsegov proizvodnje, saj v prvem polletju le-ta še vedno za 1 odstotek za- ostaja za doseženim leta 1980. Več o seji bomo poročali v na- slednji številki Tednika. MG 9. PTUJSKA KULTURNA SREČANJA v ZNAMENJU FOLKLORE ??'.>iovanje, ki ga je predala predsednica SZDL Ptuj Marica Fa|t, je ^^Jel predsednUl prosvetnega društva Cirkovce Anton Brglez. Foto: Kosi Tako je minil prvi mesec prire- ditev v okviru kuhurnih srečanj. Pa ne samo v znamenju folklore, temveč tudi v znamenju ljudskega izročila nasploh, kolikor so ga uspeli ohraniti v Cirkovcah na Dravskem polju. In, niso ga ohra- nili malo. Zlati jubilej folklorne skupine Vinko Korže, ki neguje iz- virne štajerske ljudske plese, je do- kaz za to. S folkloristi so se veselili tudi ostali občani, ki so obiskali jubileju namenjene prireditve. Ta- ko so jim izkazali zahvalo za nji- hova prizadevanja. Veseli so jih bili, prav tako kot odlikovanja predsedstva SFR Jugoslavije Reda zaslug za narod s srebrno zvezdo. Krasilo bo prostore prosvetnega društva in opominjalo mladi rod, da so oni tisti, ki morajo nadalje- vati tradicijo. N. D. Razstava »Neuvrščeni" Ob 20-k'»nici I. konference neuvrščenih držav v Beogradu bo Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo ,,Neuvr- ščeni", ki bo na ouled od 1. do 20. septembra v prostorih študij- ske}:a oddelka. Razstava, ki si jo lahko vsak prosto ogleda, bo odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 12. ure. Uprava knjižnice 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. avgust 1981 - TEDNIK Občuten izpad dogovnjenih sredstev Pri komunalni skupnosti Ptuj so ob pregledu polletnih kazalcev gospodarjenja oziroma dotoka finančnih sredstev ugotovili, 39 odstotni izpad dogovorjenih sredstev po samoupravnem sporazumu o temeliih ola- na SKS Ptui za obdobje 1981 — 1985 v letu 1981. Plan dotoka bi ob polle- tju moral doseči 9 milijonov 200 lisoč dinarjev, vendar je bilo /branih te 5 milijonov 662 tisoč dinarjev ali 61 odstotkov predvidenih sredstev. Izvršilni odbor skupnosti je tudi ugotovil, da so k samoupravnemu sporazumu pristopile vse OZD s področja gospodarstva ptujske občine, ki so s tem sprejele obvezno združevanja sredstev iz čistega dohodka po stopnji 0,29 brez obveznosti vračanja. Zanimivo je, da obvez do sporazu- ma niso poravnale tudi nekatere večje OZD v občini. Kljub izpadu dogovorjenih sredstev, je skupnost morala zagotoviti nemoten razvoj oziroma dela na izgradnji vodovodnega omrežja, kot to zahteva letni plan razvoja mreže in tudi zaradi prisotnosti mladinskih delovnih brigad. V te namene je bilo treba angažirati sredstva od drugod, ki pa jih bo potrebno vrniti, sicer bo skupnost ob koncu leta na tem kon- tu (vodovod) izkazovala negativno stanje. Da bi prišli do ,,svojih" sredstev, se je skupnost obrnila na družbe- nega pravobranilca samoupravljanja in ga seznanila s podatki nedotoka sredstev. i MG GRADNJA MOSTOV ČEZ DRAVR^O |||| Mostovi vidno I rastejo v mesecu juliju so za vedno »padli« stari dotrajani leseni mostovi čez Dravinjo v Tržcu, Doleni in Stogovcih. Namesto njih rastejo novi, ki so betonsko-montažne konstrukcije z monolitno izvedbo ijpomikov in nosilnih stebrov. Zanje je lokalna skupnost občine Ptuj v svojem fi- nančnem programu za letos rezervirala 19 milijonov 200 tisoč dinaijev. Dela je skupnost zaupala Viaduktu iz Zagreba, ki je specializiran za gradnjo tovrstnih objektov. Iz sklenjene pogodbe tudi izhaja, da bo na. Stogovci: delavci betonirajo desnobrežni upornik obeh straneh mostov v dolžini 50 m izdelana asfaltirana priključna rampa. Na vseh treh deloviščih dela izredno majhno število delavcev, ki se zelo trudijo, da bi gradnjo končali do roka, to je I", oktobra. Sedanji pogled na gradnjo daje optimizem in,prepričanje, da rok ne bo preko- račen. V Doleni: vse je pripravljeno za montažo Ža prebivalce naselijob mostovih in tudi ostale so ti mostovi nepogrešljiv »dnevni« in življenjski most, ki jih povezuje z ostalimi občani, z njihovim delom in življenjem. MG Najdlje je gradnja v Trtcu, kjer že montirajo nosilce foto: Ciani KAKO SMO GOSPODARILI V PRVEM POLLETJU 1981 Ze ob obravnavi rezultatov gospodarjenja za prvo trimesečje je bilo ugotovljeno, da stanje na področju gospodarstva v ptujski občini ni za- dovoljivo. Ugotovljeno je namreč bilo, da stroSki rastejo hitreje kot celotni prihodek, ta trend se je nadaljeval tudi v drugem trimesečju, tako da je rast porabljenih sredstev za 3,4 indeksne točke višja kot porast celotnega prihodka, ki je dosegel 141 indeksnih točk. Vzrok je v nizki rasti industrijske proizvodnje, ki je dosegla le 99 indeksnih točk lanske, pora- stu cen industrijskih proizvodov za 51,8 % in življenskih stroSkov v viSini 48,8 "lo in ne nazadnje tudi precej visok znesek neplačane re- alizacije, ker je ta višja za 70,3 indeksne točke ali za 95,724 tisoč din. Vsi ti vzroki pa so vplivali na manjšo rast dohodka, ki je porasel le za 30,8 indeksnih točk. PRIMERJAVA JE OTEŽKOČENA Sam dohodek je v tem letu višje obremenjen z raznimi prispevki kot v preteklem letu, pred- vsem zaradi prenosa določenih prispevkov med zakonske obveznosti (del stanovanjskega prispevka, del prispevka za zdravstveno zavaro- vanje), ki so se v preteklih letih plačevali v-bre- me čistega dohodka, tako, da je čisti dohodek porasel le 18,8 indeksnih točk. Pri tem pa je potrebno povdariti, da se je prenesel del izdat- kov, ki so se poprej pokrivali iz čistega dohod- ka med materialne stroške. Med drugim so to stroški za družbeno prehrano, ki so znašali v le- tu 1980-, 1.789 tisoč din (za takozvano pojačano prehrano na določenih delovnih mestih), med- tem ko znašajo letos v prvem polletju 39.645 tisoč dinarjev (za toliko so zmanjšani izdatki v breme sredstev skupne porabe). Sploh je zaradi sprememb v porazdelitvi skupnega prihodka na osnovi sprememb zadevnega zakona primerjava delitve dohodka z lanskim letom otežkočena. Masa sredstev za čiste osebne dohodke iz delitve je dosegla indeks 132, povprečni izplača- ni osebni dohodek na zaposlenega pa je pove- čan za 31,6 indeksne točke in je dosegel 9.194 din, povprečno mesečno na zaposlenega v pr- vem polletju 1980 pa je znašal 6.984 din. Primerjava tudi pove, da je realni osebni doho- dek kljub nominalnemu porastu OD manjši za okrog 10 indeksnih točk v primerjavi z lanskim letom. Akumulativna sposobnost gpspodatstva se je^ v primerjavi s prvim trimesečiem povečala in dosegla lansko letno raven, medtem ko stopnja reproduktivne sposobnosti še ni dosegla lans- keravni (zaostajanje za 0,2 stopnje). V ab- solutnem znesku so se sredstva za akumulacijo povečala za 130 milijonov din, sredstva za reprodukcijo (akumulacija + amortizacija) pa za 203 milijone din. Vendar je treba k temu pripomniti, da je del teh sredstev že angažiranih v obveznostih, ki zapadejo v naslednjem obdo- bju (okrog 32 % ustvarjenih sredstev za repro- dukcijo). ZADOLŽENOST ŠE NI ZASKRBLJUJOČA Tudi zadolženost gospodarstva trenutno še ni zaskrbljujoča, sai terjatve pokrivajo v celoti obveznosti, vkljub temu, da nekatere organiza- cije združenega dela ob polletnem obračunu izkazujejo izgubo. V prvem polletju preteklega leta je z izgubo poslovalo 8 temeljnih organiza- cij, ki so skupno prikazale 18 milijonov din iz- gube, v tem polletju pa 6 temeljnih organizacij, ki so skupno ustvarile 48 milijonov dinarjev izgube. To pa je psebno zaskrbljujoče v prime- rih, ko gre za temeljne organizacije, ki so začele koristiti nove zmogljivosti (nove investicije) kot je gumarna, mizarstvo in žaga KK, TOZD Gorenje itd. Vse te organizacije bodo morale izdelati sanacijske programe in ugotoviti odgo- vornost za nastalo izgubo. Sicer so v večini primerov vzroki že znani in so posledica pred- vsem nevsklajene poslovne politike v samih DO in pa pomanjkljivih programih. Predvsem pa v tem, da investicije ne dajejo pričakovanih oziro- ma napovedanih učinkov, in s tem dohodka, ki je bil predviden v investicijskih programih. Do- kaz, da je temu tako, je izpad fizičnega obsega proizvodnje in ne samo finančnega učinka, to- rej je le manjši vzrok v spremenjenih pogojih trga in večji vzrok v subjektivni odgovornosti. Pozitivno pri vsem tem je, da se tega zaveda- jo tudi v samih delovnih organizacijah, kot je to razvidno iz poslovnih poročil in so že bili pred- lagani nekateri ukrepi za izboljšanje situacije. Tako je pričakovati, da vsaj 3 delovne orga- nizacije, ki prikazujejo ob polletju izgubo, te ne bodo izkazovale ob z.akliučnem računu. Pri stroških poslovanja je potrebno ome-', da so se delovne organizacije držale družben!''' dogovora o omejitvi rasti posameznih vrst st^ škov. Tako so stroški reklame manjSi f indeksnih točk v primerjavi s preteklim leto stroški reprezentance so v okviru družbene"*' dogovora (rast v skladu z doseženim doho^ kom), dnevnice za službena potovanja so h segla indeks 110 (dohodek 129,6). Tudi sirot za prevoze za službena potovanja so manjši indeksnih točk, vendar je ta podatek nerealen ker je večina delovnih organizacij zmanjšala! datke za kilometrine predvsem na račun nakuit službenih vozil (osebnih avtomobilov) in so tem ti stroški dejansko porasli. ' REZULTATI BI LAHKO BlU BOLJŠI To so v kratkem učinki poslovanja za prvo polletje 1981. Na videz niti niso tako slabi, ven. dar če upoštevamo vpliv inflacije, nizkih via. ganj v tehnologijo dela in slabega izkoristka delovnega časa, prihajamo do zaključka, da bi bili lahko rezultati boljši in to ob večji odgovor, nosti predvsem delavcev, ki so odgovorni za or- ganizacijo dela in vodenja delovnega procesa, zlasti pa če bi bilo več usklajevanja proizvodnih programov s porabniki izdelkov in to na osnovj skupnega prihodka, ki je v celotnem prihodku še vedno nezadosten. Navzoče bi moralo biti tu- di večje združevanje sredstev na nivoju delovnih organizacij in to predvsem na področju kovins- ko predelovalne industrije, ki je ob polletju pri- kazala najslabše rezultate in razen redkih izjem posluje na meji rentabilnosti. Pri tem je treba povdariti, da pomanjkanje surovin pri tem igra le manjšo vlogo in da je tako stanje predvsem posledica zapiranja v okviru temeljnih organi- zacij, pomanjkanja novih programov in ne nazadnje neustreznega sistema nagrajevanja, ki ne spodbuja k večji prizadevnosti za doseganje boljših rezultatov dela. Poslovni rezultati tudi kažejo, da vedno bolj prevzema vodilno vlogo v gospodarstvu občine kmetijska in živilska proizvodnja, ki je vkljub vsem težavam, tudi objektivnim, dosegla sora- zmerno zelo ugodne rezultate v prvem polletju, ki pa kažejo tudi trend nadaljnjega porasta. Tvo Grandt! V preteklem tednu smo znova navalili na trgovino, na njene police zoljem, sladkorjem .. . Vzpodbudila nasje nepreverjena novica o novih podražitvah teh živil (baje gre za izsiljevanje proizvajalcev, pa čeprav ne poslujejo z izgubo .. .)in taki kot smo, smo morali globoko seči v že tako tanko denarnico, da smo dopolnili itak že napolnjene police (vsaj nekateri jih imajo); za druge, že navajene takih novic, pa nakupovanja ni bilo. Čeprav smo v zadnjem času že imeli opravka spodobnimi nakupi, je bilo v preteklem tednu v naših trgovinah izredno živahno; vsem je zmanjkalo olja in sladkorja . .. V MIP Ptuj. njeni TOZD Maloprodaja smo od direktorja Jožeta Vaupotiča izvedeli, da so v trgovini takoj sprejeli ustrezne ukrepe in tako omejili pretirano nakupovanje. Za olje, s adkor so določili, da gaje ob enkratnem nakupu mogoče dobiti 2 litra ali 2 kg, pri moki pa je omejitev 5 kg. Da je teh artiklov v nekaterih trgovinah zmanjkalo je krivo pomanjkanje embalaže, nizke zmogljivosti v pakirnici sladkorja in po- dobno. Potrebno pa je opozoriti, da je nakup olja mogoč le s stekleni- cami; kajti če jih ne bo. potem se lahko zgodi, da bo olja v prodaji res zmanjkalo in to samo zaradi pomanjkanja embalaže. V temeljni organizaciji tudi poudarjajo, da ni nobene bojazni, da bi teh artiklov zmanjkalo, seveda, če ne bo pretiranih nakupov .. . Torej je del bremena za založenost trgovine s temi izdelki preložena tudi na kupca. S takimi in podobnimi primeii smo se sicer že srečevali; ob sedanjem pa bi glede na poudarjanje odgovornosti v naši družbi, kazalo, da odgovorni le izprašiio svojo vest. MG imlekminega cerrtra Gradnjo predelovalnega centra so razdelili v dve fazi, v prvi so zgradili sam predelovalni center — gre za sodobno prešo in razširili prostore kleti za približno 100 vagonov vina ter skladišče stekleničenih vin za približno 35 vagonov. V drugi fazi prostore za novo polnilno linijo, ki bo imela zmogljivost okoli 5 tisoč steklenic na uro in z ekspeditom, od koder bodo že od decembra dalje pošiljali vsakodnevne količine vina, s katerim oskrbujejo tržišče. Tako bodo razbremenili sedaj precej prometno Trstenjakovo cesto. Polnilna hnija je nemške proizvodnje in sodi med najboljše tovrstne naprave. Upajo, da bodo tako rešili problem polnjenja svojih vin za naslednjih 10 ali 15 let. Investicijska vrednost druge faze je 60 milijoMV dinaijev, od tega bodo okoli 25 milijonov odšteli za opremo. Jo Prostori za polnilno linijo med gradnjo Foto: A. Bi^ i TGA KIDRIČEVO Na dnevnih redih vrsta sporazumov v teh dneh potekajo seje delavskih svetov v TOZD tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem. Dnevni redi sej so precej obširni, največ pa razpravljajo o raznih samoupravnih sporazumih in pravilni- kih. Med njimi je vrsta sporazumov o katerih bodo dokončno sklepali in odločali delavci na zborih, prav tako bodo nekateri pravilniki morali napraviti svojo pot še skozi referendume. Tako bodo na dnevnih redih samoupravni sporazum o skupnih osnovah za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev v TGA in pra- vilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj TOZD, sporazum o spre- membah in dopolnitvah sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev OD v TOZD ter razprave o osnutku sprememb pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD, osebne prejemke in skupno porabo. Nadalje bodo tekle razprave o osnutkih pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov. Ker se bo nabralo, kot običajno še vrsta vpraSanj pod razno, lahko vljali bodo še o razpisu za podelitev zlatega in srebrnega znaka ter o pravilniku o uporabi sredstev za reprezentanco. Ker se bo nabralo, kot običajno še vrsta vprašanj pod razno, lahko ugotovimo obšimost in pomembnost razprav na delavskih svetih TOZD v IGA Kidričevo. Po končani javni obravnavi pa bodo pravilniki in sporazumi še predmet širokih razprav po sindikalnih delovnih skupinah in na zborih delavcev, nekaj pravilnikov pa bo moralo še na referendum. To pomeni že sedaj obsežne in temeljite priprave na naloge, ki niso niti malo lahke, vendar če bodo vsi delavci temeljito z vsem seznanjeni, ne bi smelo biti na zborih delavcev in na poznejših referendumih prav no- benih težav! Prance Meško - 27. avgust 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 eostijo so pričeli sprevod skozi Cirkovce in ga zaključili s prikazom Jierne mehanizacije. Folklorna skupina Vinko KoržeJe pričela nedeljsko osrednjo slovesnost ob svojem zlatem jubileju. ZLATI JUBILEJ FOLKLORE CIRKOVCEI Globoko in široko so se raz- ffdje korenine ljudskega izročila Ld Cirkovčani, je dejal na ne- jeljski osrednji slovesnosti Jože Humar' podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Skoraj ga ni krajana, ki ne bi živel jobičaji naših dedov in babic, pa bo šele na pragu ali v jeseni svojega življenja. Da, ljudje so polni ljubezni do ljudskega izro- ča, vendar ga brez nekdanjih in sedanjih entuziastov v domači folklorni skupini in v prosvetnem jruštvu, ne bi mogli ohraniti tako ^ot so ga. Zato so aktivnim čla- nom folklorne skupine, organi- ycijani in posameznikom iz ne- katerih društev podelili priznanja, plakete so prejele družbenopoh- afne organizacije in krajevne skupnosti za aktivno sodelovanje, a častnega člana skupine pa so imenovali Staneta Staniča, pred- sednika ZKO Ptuj. Cirkovški folklorni delavci in plesalci pa so ob visokem jubileju s posebnim ponosom prejeli Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je predala Antonu Brglezu, predsedniku društva, predsedni- ca občinske konference sociali- stične zveze Marica Fajt. Svoj jubilej so cirkovški fol- kloristi proslavili z lepim številom rireditev, ki so potekale v okviru ptujskih kulturnih srečanj. Vse pnreditve so bile dobro obiskane, pa naj Je šlo za razstavo ročnih del. Igro Vmka Koržeta Micki je treba moža, za srečanje ljudskih pevcev in godcev ali pa za osrednjo ne- deljsko prireditev. Na tej so se ] pred dobesedno do zadnjega ko- tička polno dvorano predstavili folklorne skupine iz Lupoglava, Markovec, Nedelišča, Globasni- ce, Beltince, Kamnika, Obreza, Maribora, domača folklorna skupina in Dalmatinska klapa iz Trogira. Posebno gostje iz Trogira so navdušili obiskovalce v dvora- ni, pa tudi tiste, ki so prireditev spremljali na letnem prireditve- nem prostoru pred domom kra- janov, saj so organizatorji poskr- beli za kvalitetno ozvočenje. Kljub dežju, kije zmotil prire- ditev, seje mnogo gostov zbralo že opoldne, da bi si ogledali sprevod, v katerem so sodelovale vse go- stujoče folklorne skupine, prika- zani so bili svatovski običaji, nekdanje orodje in stroji ter mo- dema mehanizacija, ki je cir- kovški kmetje nimajo malo. Po- nosno je skozi gosto zaveso dežja stopal sprevod, obdan z brezovim drevoredom. Pa kaj ne bi bili po- nosni, ko so v preteklih desetletjih iz Cirkovc na Dravskem polju naredili kraj, ki ga vsakdo rad obišče, kraj, ki ne živi iz dneva v dan. Kraj, ki živi za delo in veselje, za pesem in ples. Kako jim to uspe? »>Ker smo veseli in delovni ljudje,« je rekel Anton Brglez, »ker vsi radi poprimemo za delo in se tudi skupaj povesehmo. Letoš- nji jubilej je sad dolgoletnega dela, ki ga ni moč ovrednotiti. Marsičemu seje bilo treba odreči, da smo si pridobili ugled doma in po svetu. Mnogo pa bo še treba narediti. Posebno si bomo priza- devali, da bi ohranili izvirno ljudsko pesem, ki še živi med na- šimi starejšimi krajani.« Da, še za I pesem morajo poskrbeti, za iz- virni štajerski plesni korak so že. Tekst: N. Dobljekar slike: Kosi Tudi inali folkloristi iz Cirkovc znajo urno zasukati pete in zavriskati, da .seže do srca.. _...............•.......____________.........________-.....^ ^ . Toliko ljudi, kot se jih je zbralo v nedeljo na letnem prireditvenem prostoru, je na malokateri prireditvi. Končana mladinska poletna politična šola v soboto je bila končana »Mladinska poletna poUtična šola« v Tacnu pri Ljubljani. Šole seje udeležilo okrog 600 slušateljev, novina- Oev, zunanjih sodelavcev in pripadnikov JLA. Predavanja so potekala v fiopoldanskem času v učilnicah po skupinah, nato je bilo tri ure namenjeno za športne dejavnosti, ob 16. uri pa so se ponovno pričela plenarna zasedanja. Moram priznati, da letošnje leto program ni bil tako natrpan, kot prejšnja leta saj smo imeli dva večera namenjena za zabavo in sprostitev, «n večer pa je bil namenjen Janjiju Kovaču in njegovi »Zlati ptici«. Dva "cfera smo imeli plenarni zasedanji in to od 20. — 22. ure. I ^l^^narnega zasedanja v MPPŠ. ^ Navadno so nam prvo uro predavatelji podali kratko poročilo, na y^"")o smo slušatelji postavili vprašanja, v drugem delu pa so odgo- PreH "^^^ vprašanja. Moram priznati, da seje velikokrat zgodilo, da flavatelji niso uspeli odgovoriti na vsa vprašanja, ker so navadno jj^j^ili že itak več časa, kot je bilo za zasedanje predvideno. Plenarna ^danja so bila za nas najlepša, saj je bila razprava zmeraj zelo živahna, plenarnih zasedanjih so sodelovali naslednji predavatelji: SRorna in močnejša. Sicer pa bomo še naprej radi po- magali tam kjer bo naša pomoč potrebna. Vsi smo danes tukaj prostovoljci — starešine in voja- ki.« Milan KORIČ — mladi stare- šina: »Sem zelo mlad starešina v mariborski enoti, šele dobrih de- set dni sem v njej. Zvedel sem za to delovno akcijo in se takoj prijavil, da tudi jaz pomagam. Domačini so nas zelo lepo pričakali, skratka lepo je tukaj.«_ Saša BABIC — vojak, doma v Beogradu: »V Mariboru služim kadrovski rok od meseca aprila dalje in to je tudi moje prvo in pravo srečanje s Slovenijo. Nisem pričakoval, da bo sodelovanje z vojaki in civilnim prebivalstvom Franc Habjanič — referent za naročniška razmerja pri ptujski pošti. tako pristno in v tolikem obsegu. Smo tukaj iz vseh krajev Jugo- slavije, takorekoč od Triglava do Vardarja. Pomagamo ljudem v njihovih največjih problemih in to je tudi tisto pravo zadovoljstvo, ki ga ob tem čutim.« Božidar TRBIČ — iz Ljubljane: »Prijetno se počutim na današnji delovni akciji, delamo skupaj s krajani, z mladimi. Jaz osebno bi si želel še več takega sodelovanja. Tako spoznavamo kraje in do- movino, ki jo kot vojaki tudi ču- vamo. Res je; da imamo veliko stikov z ljudmi na kulturnem področju. Da pa ne bi bili samo skupaj v smehu in veselju, je prav, da zavihamo tudi rokave in pri- memo za kramp in lopato.« mš Nekoč so prenašali tovore v koših, danes pa bodo lahko vozili z moderno ■Dehanizacijo. Lipno Cesta pomeni povezavo s svetom. S samoprispevkom in z lastnim delom so marsikje uredih ceste. Najprej makadamske, ki so jih kasneje ponekod šc asfaltirali. V Doklecah, vasi ki spada pod krajevno skupnost Ptujska gora so odprli 3,5 km ceste, ki za ta haloški kraj veliko pomeni. Zemljišče za cesto so lastniki odstopili zastonj. Dela so pričeh letos marca. Vaščani so opravili nad 3000 prostovoljnih ur. Gradnjo maka- damske ceste Doklece—Lipno. v dolžini 3,5 km je vodil šestčlanski gradbeni odbor, s Stanetom Predikako na čelu. Na otvoritvi ceste so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj, prisostvovala sta Ženka in Zvonko Sagadin ter predstavniki GG Maribor, ki so za gradnjo ceste veliko prispevali. Danilo Klajnšek V PTUJU 17. OBČNI ZBOR SKUPNOSTI blagovni promet Siiovenije Blizu 120 učiteljev bo 27. in 28. avgusta sodelovalo na 17. občnem *oru skupnosti šolskih centrov za blagovni promet Slovenije. Gostitelj ^■^sčanja je TOZD gospodarsko upravne šole ,,Jože Lacko". Osnovni na- •"^n pa je izmenjava pedagoških in vzgojnih izkušenj ter priprava progra- 'a poučevanje mladih trgovinskih delavcev. Med bivanjem v Ptuju si "odo udeleženci zbora ogledali tudi nekatere kulturno-zgodovinske zname- "itosti mesta in okolice. Za trajno obeležbo poteka in vsebine sprejetih zaključkov zbora, seje SO'ititelj odločil za izdajo biltena, ki so ga finančno podprle nekatere orga- lizacijc združenega dela ptujske občine. MG 'Si^ajeni šoferji foto: JOS v^^s^r opremljaiifu - še nepoznano? [■nota za upravljanja in razpola- ganje s stavbnim zemljiščem pri sa- moupravni komunalni skupnosti občine Ptuj dosega lepe uspehe pri opremljanju zemljišč za družbeno usmericno stanovanjsko izgradnjo, nasprotno pa se zatika pri oprem- ljanju zemljišč za potrebe individu- alne stanovanjske gradnje, kjer tu- di zakon ni zagotovil izvirnega vira sredstev. Pa tudi drugih sredstev, zlasti še prenioslitvenih v te namene ni mogoče dobiti. Sredstva za ko- munalno opremljanje za potrebe družbeno usmerjene stanovanjske i/gradnje pa so zitgoiovljena s sa- moupravnim sporazumom postop- ni! 0,78 odstotka od bruto OD. Sredstva so trenutno v največji me- ri angažirana v soseski Rabeljčja vas — zahod. Vse več je pritiskov na enoto za naknadno opremljanje parcel; na drugi strani pa ima enota velike te- žave z oddajo že opremljenih stavb- nih parcel, čeprav tudi zakon govo- ri, da lahko gradimo le na komu- nalno opremljenem zemljišču. Zato ho enota v kratkem ponovila nate- čaj za oddajo komunalno opremljenih zemljišč v Trubarjevi ulici v Ptuju. Glede na sedanjp stanje, je nuj- no, da so problem osvetli z več stra- ni in da se opozori na kritične točke izvajanja dogovorjenih in sprejetih meril v družbi, ki bi morale veljati za vse. Sedaj pa niso redki primeri, da si z ,,vplivi" skušamo urediti komunalno neopremljenost in to šele v zaključni fazi gradnje. Eno- ta, ki je sicer po življenjski dobi ze- lo mlada, se mora na tem področju srečevali z ostanki stare prakse. Ima pa tudi natančno opredeljen program opremljanja, ki ne dovo- ljuje odstopanja; zato bi bil že čas, da tudi individualni graditelji spo- znajo prednosti gradnje na komu- nalno opremljenem stavbnem zem- ljišču. Čeprav je taka gradnja sicer na začetku draga, pa je v končni fazi le cenejša. ~ MG za dobre šoferje Sest vestnih šoferjev Certusove TOZD Potniški promet v Ptuju je pred dnevi prejelo priznanja tovar- ne avtomobilov in motorjev Maribor za prevoženih 300 tisoč km brez večjih popravil. Ročno uro in priznanje TAM so prejeli Jože Milošič, Jože Panikvar, Fra.ic Mi- helak, Franc Sirovnik, Franc Bez- jak in Luka Varvoda. Vsi nagrajeni šoferji vozijo avtobuse na progi Ptuj—Maribor. MG Še o pridobitvi v Trnovski vasi V okviru pridobitev ob občinskem prazniku — 8. avgustu, je slavila tu- di Trnovska vas. Mladi so dobili svetli šolski prostor, v katerem bodo lažje nabirali novo učenost. Nič lepšega ni, kot zavest, da je nova šola pridobljena s skupnimi močmi in odrekanji. Za mladi rod pa obveza, da dosledno resničujejo sprejete obveze. Ob otvoritvi je aparat našega so- delavca Ludvika Kotarja, zabeležil naslednje utrinke: Mladi so olepšali svečani trenutek s prisrčnim kulturnim programom, Nova šola ni !e pridobitev za učence, tudi za učitelje je velikega pomena. Tovarišica Mara PelcI je 34 let vztrajala v stari šoli, sedaj se od nje posla- vlja. Vse lepe in težke trenutke pa naj ji odtehta podarjena slika. Igra, Igrice . . . polno jih je življenje, ki pa terja tudi resno delo. Lepo so mladi zaigrali — pri tem jih je vodila strokovna beseda Francke Cokl. Najbolj so se šole razveselili mladi Trnovčani..... ... ki so si Jo tudi prvi ogledali. foto: L. Kotar tekst: MG 6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 27. avgust 1981 - TEDNIK Vztrajno in hitreje iz nerazvitosti MAKOLE Nerazvitost posameznih krajevnih skupnosti na območju občine Slovenska Bistrica je problem s katerim se vsakodnevno srečujejo prebivalci na teh območjih. O prizadevanjih za kar najhitrejši dvig iz manjrazvitih med razvitejše smo pred nedavnim spregovorili tudi z referentko za krajevne skup- nosti pri skupščini občine Slovens- ka Bistrica Marijo Plaveč. Koliko in katera so neravzvita območja v občini Slovenska Bistri- ca? ,,Nerazvitih območij je v naši občini več, vendar so uradno priz- nane tri krajevne skupnosti, to so: Makole, Studenice in Laporje, ki |eži|o_v haloškem predelu bistriške Marija Plaveč občine. Brez posebnih predsodkov pa bi k njim lahko priključili nekatere pohorske krajevne skup- nosti, med njimi tudi KS Kebelj." Kje so vzroki njihovo nerazvi- tost? ,,Vzrokov je prav gotovo veliko, skoraj vsi pa so objektivnega zna- čaja, predvsem v slabi komunalni povezanosti teh krajev z večjimi industrijskimi središči, neugodna geografska lega in oddaljenost od domače industrije. K temu je pot- rebno dodati še problem naravnih katastrof, predvsem v KS Makole in Studenice, ki ležijo v veliki veči- ni na območju dravinjske doline, Dravirvja pa letno vsaj enkrat poplavi večino polj in travnikov. Reka tako uničuje celoletni trud kmetov, ki so prisiljeni, da posamezne pridelke, namesto, da bi jih prodajali, ob koncu leta sa- mi kupujejo. To je tudi skupno s pomanjkanjem industrijskih obra- tov ter komunalne neurejenosti zaselkov osnovni vzrok prepočas- nega razvoja krajev ob Dravinji. Velike površine zemlje tukaj osta- jajo zaradi pogostih poplav neobdelane. S tem pa so kmetje prikrajšani za večji del dohodka. Gospodarstvo v teh krajih je zato vsa pretekla leia stagniralo ali celo nazadovalo. Ob spoznanju, da na kmetijah haloških predelov ni pra- vega dohodka, mladi odhajali v druge, industrijsko razvitejše kra- je, doma pa so puščali ostarele in onemogle starše, kar je socialni položaj teh krajev še poslabšalo." Kakšno je stanje danes na manjrazvitih območjim bistriške občine? ,,Kljub velikim prizadevanjem samih prebivalcev nerazvitih območij so bili vidnejši premiki v smeri iz nerazvitosti doseženi pred dobrima dvema letoma, ko je v Makolah pričela delovati tovarna programskih stikal in relejev, ki jo je tukaj postavila Iskra iz Ljublja- ne. Kmalu za tem so s podobno proizvodnjo pričeli v opuščeni osnovni šoli v Poljčanah. Oba kolektiva tvorita danes samostojni TOZD s prek 300 zaposlenimi in se tako že uvrščata med močnejše delovne kolektive na območje ob- čine Slovenska Bistrica. Njihov razvoj pa se vsako leto širi. V KS Studenice je v okviru OZD Plastika Litija pričel delovati ob- rat plastike, prav tako v zapuščeni osnovni šoli. Kolektiv danes šteje blizu 40 zaposlenih, v načrtu pa imajo zgraditev nove proizvodne dvorane, kjer bi zaposlili večje šte- vilo krajanov. Ob tem je pomemb- no povdariti, da so v teh obratih dobile delo predvsem ženske, za katere velja, da v bistriški občini le težko najdejo primerno zaposli- tev. Vsi novoustanovljeni kolektivi, tako Iskra v Makolah in Poljčanah kot tudi Plastika v Studenicah so v letih svojega obstoj^, odločilno posegli v hitrejši gospodarski raz- voj krajev in domačij v dravinjski dolini. Hitreje so pričeli z ureja- njem komunalnih objektov, pred- vsem asfaltiranjem cest in z grad- njo vodovodov ter elektrifikacijo oddaljenejših naselij. Velik prispe- vek k temu, da se danes prebivalci teh krajev, med njimi tudi veliko število mladih z večjim zaupanjem vrača v svoje kraje, je tudi reguli- rana Dravinja med Poljčanami in Makolami. Čeprav regulacija še ni izvršena na celotnem območju pa dosedanji rezultati na tem ob- močju kažejo, da bodo dela v celoti kmalu zaključena. To pa bo pomenilo svetlejšo prihodnost tudi na področju hitrejšega razvoja kmetijstva." Kje je iskati možnosti za še hit- rejši izhod teh krajev ii: nerazvito- sti? ,, Predvsem bo potrebno še naprej skrbeti, da bi v nerazvite krajevne skupnosti pritegnili nove industrijske obrate. Velike rezerve so tudi v organiziranejši obdelavi kmetijskih zemljišč, v višjih prede- lih pa razvoju živine. Pohvaliti je potrebno tudi prizadevanje gostinsko turističnega podjetja TOZD Planina—Statenberg, ki si prizadeva prav na teh območjih pospešiti razvoj turizma, za kar obstojajo široke, še neizkoriščene možnosti. Ob številnih naravnih lepotah sta tukaj tudi velika kul- turno zgodovinska objekta grad Statenberg in samostan v Studeni- cah. V iskanju novih oblik, kako pri- tegniti domačega in tujega turista v te lepe haloške predele je kolektiv hotel Planina—Statenberg našel prav gotovo posnemanja vredno rešitev. ?,ivljenje v kraju je po- pestril z organiziranjem kulturnih prireditev. Nekaj med njimi jih je bilo že izvedenih, druge imajo na programu v prihodnjih dneh in mesecih. Prav gotovo najbolj uspela je bila nedavna predstava Miklove Zale pri gradu Statenberg. Bila je to prav gotovo poteza kakršnih si v nerazviti KS Makole še želijo, saj je bilo med obisko- valci mnogo takšnih, ki se bodo na Statenberg in v njeno okolico radi vračali tudi takrat, ko si bodo za- želeli miru in oddiha. Prav v razvoju turizma v teh krajih vidijo pomembni delež gospodarstva." Kako se v ta prizadevanja vklju- čujejo sami krajani? ,,Moram priznati, da so v okvi- ru danih možnosti in gospodarske- ga stanja v katerem se nahajajo, storili zelo veliko. Ob tem je poh- Zelja, da bi poplavljena območja postala preteklost se z vsakim \u bolj iresničujejo. ^ valno, da so veliki delež v prizade- vanjih za hitrejši napredek svojih krajev in krajevnih skupnosti pris- pevali prav sami krajani z izglaso- vanji samoprispevkov, dodatnimi prispevki in velikim številom opra- vljenih prostovoljnih delovnih ur, ki so jih namenili za gradnjo cest, vodovodov, električnega omrežja in tudi drugih komunalnih narav. Prav te dni pa je v teku gradnja primarnega vodovodnega omrežja med kraji Studenice—Globoko, kjer sodeluje tudi mladinska delovna brigada občine Slovenska Bistrica Pohorski bataljon. V njej je prek 40 brigadirjev, od tega 10 iz pobratene občine Svetozarevo, 11 iz občine Cičevac in mladi širše- ga območja bistriške občine. Pri gradnji pomagajo tudi y^oja|(j vojašnice Slava Klavora iz Marj. bora. V akciji gradnje vodovodj aktivno sodelujejo tudi krajani mladina iz KS Makole in Studenj. ce." Koraki prebivalcev krajevnji, skupnosti Makole, Laporje i,, Studenice postajajo vse daljši ij | hitrejši v smeri iz nerazvitostL Kljub velikim žrtvam in vlaganjem pa sami tako velikega bremena ne bodo zmogli, zato pričakujejo, dj jim bo tudi v prihodnje stala ok strani občinska skupščina Slovens. ka Bistrica in širša družbena skup. nos t. Besedilo in posnetka: Viktor Horvai Predstavniki okoliških gasilskih društev s svojimi prapori na proslavi Krst novega gasilskega vozila — kombinirani Orodni VOZ DESTRNIK Kdaj začetek dela v novem vrtcu? Na skupščinah skupnosti otroškega varstva občine Ptuj so delegati !X)gosto razpravljali o potrebah po vrtcih, zlasti glasni so bili tisti iz Markovec, Gorišnice jn Destrnika. Za novogradnji v Markovcih in Gori- šnici tu vrtec že dela v kletnih prostorih stare šole, denarja ni bilo, pa tudi minuli srednjeročni program ju ni predvideval pred nujno potrebnimi ja- sli, ki bi jih naj do leta 1985 postavili v neposredni bližini Ljudskega vrta, to je v krajevni skupnosti Boris Ziherl v Ptuju. Za sofinanciranje adapta- cije prostorov za vrtec v Destrniku, te prostore je krajevna skupnost zagotovila v zgradbi prosvetnega doma, je skupščina skupnosti otroškega varstva sprejela na eni izmed sej sklep, da del solidarnostnih sredstev — 800 tisoč dinarjev v preteklem letu nameni za ureditev teh prostorov. K temu pa bo krajevna skupnost dodala v delu, materialu in denarju vsaj 20 odstotkov. Akcija je uspešno stekla in številna prizadevanja delegatov iz destrniške krajevne skupnosti so vendarle bila uspešna. Malce se je zatikalo pri nekaterih gradbenih delih, ker v starih zgrad- bah nikoli ne več kaj je še uporabnega in kaj bo potrebno v celoti zamenjati. Ponagajala pa je tudi zima in tako nekaterih del ni bilo moč opraviti pred spomladjo. V začetku letošnjega leta pa so se spet lotili ak- cije in tako je bil prostor kmalu urejen, kupljena oprema in-nato se je ustavilo . . . Ustavilo se je pri tistih, za katere so ta prostor uredili. Če- prav prej morda preglasni, so v Destrniku postali sedaj kar nekako zagre- njeni, predvsem tisti, ki so Dteli s temi prizadevanji pomagati staršem. Prijav za vpis otrok v vrtec je bilo premalo, nekateri pa so ga s svojim otrokom mahnili kar v Ptuj. Jutranja vožnja v službo jim je to omogo- čila pa tudi stiska v ptuiskih vrtcih ni bila več taka. da otrok ne bi mogli sprejeti. Tako je še danes in nemalo je tistih, ki svojega otroka peljejo mimo vrtca na kar deset kilometrov daljšo pot. In kako dolgo še tako? Minuli ponedeljek so se v prostorih krajevne skupnosti Destrnik zDrali predstavniki vzgojnovarstvenega zavoda iz rtuja, skupnosti otro- škega varstva, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter nekateri zainteresirani starši. Ena tretjina vabljenih je bila prisotna na se- stanku, ki so ga namenili izključno tej problematiki, v dnevni red pa so vključili tudi ogled adaptiranih prostorov, ki so v neposredni bližini osno- vne šole. Skupno so ugotovili, da je takorekoč vse nared za začetek dela in da bi lahko s 1. septembrom letos tudi vrtec v Destrniku uradno odprli. Na sestanku so nato v razpravi menili, da je sicer vsak začetek težak in tako bo tudi to oviro potrebno s skupnimi močmi, dobro voljo in pri- zadevanji premostiti. Iz podatkov matične službe je moč razbrati, da je v Destrniku in okolici otrok dovolj za tak kombiniran oddelek od tretjega do sedmega leta starosti, le da bo potrebno navezati še nekaj osebnih stikov s starši in morda bo akcija toliko uspešna, da bi s 1. septembrom vrtec v Destrniku končno predali svojemu namenu. Morda bo tudi tale kratek zapis še koga spodbudil in opomnil, da je naša družbena skupnost storila svoje, da imajo sedaj tudi starši nekaj dolžnosti in to do svojih otrok, da ne bodo ostajali sami doma in da se primerno pripravijo za šolo in življenje. Ne smemo samo računati — kaj las bo to stalo, da varstva ne potrebujemo, mislimo tudi na vzgojo svoje- ga predšolskega otroka, na pripravo za šolo in življenje. Ali pa nas bo to X)novno izučilo, da vendarle vrtcev v zunanjih krajevnih skupnostih ne potrebujemo?! mS DESET LET USPEHOV K praznovanju občinskega praznika in prvega krajevnega praznika KS Hajdina so dali svoj pri- spevek tudi gasilci in vaščani Slovenje vasi. V okviru obeh praznikov in praznovanja 40-letnice vstaje slovenskega ljudstva so minulo soboto in nedeljo praznovali 10-Ietnico gasilskega društva Slovenja vas. Deset let sicer ni dolga doba, vendar v razvoju neke dejavnosti lahko mnogo pomeni, še posebej takrat, ko ta dejavnost beleži pomembne uspehe. Tako je bilo tudi pri gasilcih v Slovenji vasi. Društvo so ustanovili 15. avgusta 1971, ,,streho pa sta jim nudila" zakonca Skofič. Članov dru- štva je bilo vedno več, zato je prostor postal pre- tesen. Dobili so drugega, pa ne za dolgo. Spo- mladi leta 1972 so že začeli razmišljati o gradnji gasilskega doma. Vsi so prijeli za delo, ne le gasilci, marveč vsi občani. Darovali so les, opravili prevoze in tudi prostovoljno delo. Tako je bil novi gasilski dom v letu 1973 pod streho. Leto kasneje so nabavili najnujnejšo operno in rabljen gasilski avtomo- bil. Od takrat dalje je bila aktivnost društva us- merjena na operativno in družbeno politično področje. Mnogo so vadili in tudi tekmovali. Sledili so prvi uspehi. Ze leta 1978 so mladinci osvojili na republiškem prvenstvu zlato značko. Slovenjevaški gasilci se ob tem niso uspavali. S pornočjo občanov in družbene skupnosti so raz- širili dom in v minulem letu nabavili kar dve mo- torni brizgalni. V tem letu pa so nabavili še novi gasilski avtomobil. Občani so se, zavedajoč se pomena gasilstva v miru in izrednih razmerah, ponovno izkazali, saj so za nabavo avtomobila pri.spevali skoraj 13 milijonov dinarjev. Prav na dan, ko je društvo dopolnilo 10 let, v soboto 15. avgusta so se gasilci Slovenje vasi in povabljeni gostje zbrali na slavnostni seji. Na se- ji je sedanji predsednik društva lan Metličar pri- sotnim orisal prehojeno pot razvoja. Pri tem je opozoril na zasluge prvega predsednika Štefana Kurnika in nekaterih drugih, ki imajo velik delež pri razvoju društva. Na slovesnosti so podelili tudi večje število pis- menih priznanj, vsi ustanovitelji pa so prejeli značke za desetletno delo v gasilstvu. Spomnili so se tudi tistih, ki jim ni več dano, da bi s tovari- ši delili ponos nad desetletnim uspešnim delom. Ludvika Zelenika, ki je vrsto let predsedoval nadzornemu odboru so obiskali pred slavnostno sejo v bolnišnici in mu izročili bronasto plaketo društva. Slavnosti so nadaljevali še v nedeljo, ko so predali namenu novi gasilski avtomobil in obe motorni brizgalni. Ob tej priložnosti je bil slav- nostni govornik Franc Sedič, predsednik sveta KS Hajdina. Govoril je o pomenu gasilstva za razvoj kraja in pri tem poudaril, da gasilski do- movi že preraščajo ta izraz, saj vsebolj postajajo tudi domovi krajanov. Prav gasilski domovi in društva so skoraj v vseh vaseh središče in gonilna sila vsega dogajanja v kraju tako kulturnega kot interesnega, političnega in samoupravnega. Gasilske enote pa so še posebej tesno povezane! komiteji za SLO in družbeno samozaščito. Skrbijo za strokovno in varnostno vzgojo inSe za marsikaj. Na vseh teh področjih so izredno aktivni tudi gasilci iz Slovenje vasi, kar dokazuje obilica naj- različnejših pomembnih družbenih priznanj. Priznanje bronasto plaketo Osvobodilne fron- te je to prizadevno društvo prejelo tudi na nedeljski prireditvi. Plaketo jim je podelila kra- jevna konferenca SZDL Hajdina. Sledil ie §f ,,krst" novih gasilskotehničnih sredstev, ki so jih ,,botri" tudi preizkusili, ugotovili, da dobro delujejo in jih s tem dali v namensko uporabo Ključ od novega avtomobila je prevzel sedanji poveljnik društva Adolf Furek. Besedilo in posnetek: ŠMARTNO NA POHORJU Krajevna skupnost Šmartno na Pohorju je največja skupnost na bistriškem Pohorju, kljub temu pa so se tukaj vsa leta srečevali s šte- vilnimi komunalnimi, oskrbovalni- mi in drugimi težavami. Med največjimi je prav gotovo neure- jenost šolskega pouka, ki poteka v nad sto let stari šolski zgradbi. Neurejenost šolskih prostorov naj- bolj občutijo učenci, saj so v večini od šolske zgradbe zelo oddaljeni. Te težave so še posebno očitne v pozni jeseni in zimskih mesecih, ko se premraženi učenci v stari šolski zgradbi počutijo vse prej kot udo- bno. Da to zelo slabo vpliva na pouk ni potrebno posebej povdar- jati, saj se s težavami pri svojem delu v tako urejenih šolskih pro- storih srečujejo tudi učitelji. Odločnost krajanov, pri tem pa seveda tudi pripravljenost, da za razvoj svoje krajevne skupnosti storijo tudi veliko več kot je nujno potrebno, se je pokazala za pravil- no usmeritev, zato jim je uspelo v zadnjih nekaj letih urediti mnoge krajevne ceste, v zaselkih, kjer so svetili s petrolejkami, je zasvetila elektrika. Posebno velika prido- bitev pa je bila v zadnjih letih as- faltirana cesta, s katero je postalo Šmartno povezano z občinskim središčem Slovenska Bistrica. Med pridobitve, ki se jih tako najmlajši kot tudi njihovi starši še posebno veselijo pa je gradnja no- ve osnovne šole v Smartnem na Pohorju. Gradijo jo iz sredstev tretjega samoprispevka prebivalcev celotne občine Slovenska Bistrica, namenjen pa je izgradnji vrtcev in šol na območju občine. Prebivalci Smartna danes že lahko vidijo kakšna bo njihova šola od zunaj, saj bo te dni že do- bila tudi streho. Zgradba, ki jo gradijo delavci gradbenega podje- tja Konstruktor TOZD Granit Slo- venska Bistrica, bo prav gotovo Idilično središče KS Šmartno pričakuje sodoben šolski objekt velika pridobitev kraja, saj se bo ob tem, da bo za nekajkrat izbolj- šala delovne pogoje učence*" in tu- di učiteljev te šole, še zelo lepo vključila v okolje tudi po zuna- njem videzu. Nova šola bo imela prostora za okoli 60 učencev in bo veljala okoli 120 milijo"^* dinarjev. Pričakovati je da jo bo" predali svojemu namenu na praznika občine Slovenska Bist^'' ca, to je 8. januarja 1982. ., Besedilo in posnete"' Viktor Horv3' TEDNIK - 27. avgust 1981 NASE KMETUSTVO - 7 2( sedaj pričenjamo bitko za čim večji pridelek pSenkre Ekstenzivno kmetovanje ne bo dalo žeijenih rezuHatov Foto: L. Kotar Foto: M. Ozmec. AKCUA, V KATERO SE MORAMO VKUUČm VSI .M KRUHINSIADKOR"' Letošnja žetev je bila ena slabših, vzroke po- znamo: neugodne vremenske razmere, jeseni, poniM»jkanje umetnih gnojil in tako naprej. Odkup pšenice, ki bo namenjena za ljudsko prehrano je temu primeren, količine odkupljene pSenice so torej pičle. Komaj 13 tisoč ton nam je uspelo odkupiti. 57 tisoč ton pšenice bomo morali uvoziti za dragocene devize, nekaj je bomo kupili v sosednjih jugoslovanskih repu- blikah. Potrebe naše republike po pšenici so to- rej nekajkrat večje od količin, ki jih kmetijci namenijo tržišču, možnosti za pridelavo večjih količin pšenice pa so ogromne. V nekaterih pre- delih repubhke, sem sodi gotovo naše območje ima prav take klimatske pogoje, kot na primer naša žitnica Vojvodina. Pa teh možnosti žal ne izkoristimo in poleg vsega drugega uvažamo še pšenico — vse skupaj je smešno, pa vendarle žalostna resnica. Žalostna zaradi tega, ker tako 5e bolj slabimo našo zunanjetrgovinsko bilanco in gospodarsko stanje nasploh. Zadovoljna zato ne more biti celotna naša družbena skupnost ni- ti kmetovalci. Sedanji hektarski donos pšenice na zasebnih kmetijskih površinah je smešno ni-- zek, komajda okoli 25 stotov na hektar, v dru- žbenem in pri naprednih kmetovalcih je donos tudi za 100 odstotkov višji. Stroški obdelovanja so seveda skoraj povsod enaki. Tako tudi pri- delovanje pšenice ne more biti dohodkovno zanimivo. Spoznali smo, da tako več ne gre naprej in pričeli z zelo obsežno akcijo, ki bo zajela vso Slovenijo, od kmetijstva do slehernega dru- žbenega dejavnika. Akciji smo dali naziv ,,Za kruh in sladkor". Akcija ni trenutnega značaja, gre za dolgoročno usmeritev, ob koncu akcije vi- dimo cilj — 85 odstotkov doma pridelane hrane. Poleg pšenice bomo v tej akciji obravnavali tudi setvene plane in plane spravila sladkorne pese. spomladansko setev koruze, krompirja, oljaric, skratka gre za kompleksno obdelavo, prostorsko določitev in razdelitev posameznih kultur na naj- primernejša slovenska območja. Zakaj ne bi na primer krompirja pridelovali tam, kjer najbolje uspeva, razen tega pa tista zemlja ni primerna za gojenje pšenice. Mislim na gorenjske kmetijske površine. Zakaj tudi ne bi na Dravskem in Ptujskem polju ter v Pomurju in še kje prevla- dovala pšenica, sladkorna pesa in tako naprej? Plan jesenske setve predvideva, da bomo pšenico zasejali na 6 tisoč hektarjih kmetijskih površin v družbeni lasti. Povprečni pridelek je tu okoli 4 tone na hektar, skupno bi to pomenilo torej 24 tissoč ton pšenice. S pomočjo pospeševalne službe pri kmetijskih zadrugah bi naj v tržno proizvodnjo pšenice vključili 245 ti- soč hektarjev zemljišč v zasebni lasti. Ce pri- čakujemo od vsakega hektarja le tono pšenice, bi to pomenilo 25 tissoč ton. Skupaj torej preko 50 tisoč ton pšenice. ,,To je neverjetno in nemogoče" je dejal nekdo na -nedavnem posvetu v Ljubljani. Zato bi po nje- govih besedah potrebovali vsaj deset let. Ose- bno mislim, da je-cilj dosegljiv. Vendar ne brez angažiranja slehernega dejavnika. Največjo nalogo morajo prevzeti na tem področju kmetijske pospeševalne službe in socialistična zveza kot frontna organizacija, ki je prisotna oziroma mora biti s svojo aktivnostjo prisotna v sleherni krajevni in sleherni vaški skupnosti. Prav tu pa so glavni nosilci uresničevanja tega smelega načrta. Površin zasejanih s pšenico ne bo mogoče povečevati v nedogled, kljub številnim hektar- jem obdelovalne zemlje, ki jih pridobivamo z melioracijami in drugimi posegi v kmetijstvu. Uspeh je predvsem oziroma edino v intenzivi- ranju kmetijske proizvodnje, naj gre za pšenico, koruzo, krompir, peso ali karkoli. Sodobni agrotehnični pristopi, ki se mnogokje že uvelja- vljajo, morajo postati vsakdankost slehernega kmetijskega gospodarstva. S številnimi raziska- vami smo že prišli do kvalitetnih semen pšeni- ce, ki so posebno primerna za našo zeljo in klimatske razmere. Zavedati se moramo, da doma pridelana pšenica ni primerna za setev, hektarski donosi so preveč minimalni. Uporaba umetnih gnojil in zaščitnih sredstev je prav tako nujna, letos umetna gnojila za se- tev že prihajajo, s tem torej ne bo težav. Ce bomo torej posejali kvalitetno seme, uporabili ustrezne količine primernih mineralnih gnojil in sicer upoštevali vse agrotehnične dosežke sodo- bnega kmetijstva, bomo kmalu zanikali sedanjo dokaj uveljavljeno trditev, da se kmetu bolj splača iskati kruh v trgovini, kot v slami. Sicer pa, če ne bomo dosegli začrtanih ciljev, kruha tudi v trgovini ne bo . . . Nekaj je letošnji odkup pšenice le pokazal. Namreč to, da je zamenjava pšenice za koruzo za kmetovalce zanimiva. Koruze bo tudi priho- dnje leto dovolj, zamenjava bo potekala v istem razmerju in sicer kilogram pšenice za kilogram in 30 dekagramov koruze oziroma v razmerju 1:1 z doplačilom. Pridelovalec pšenice bo razen tega prejel še 20 odstotkov otrobov ali krmilne moke po tržni ceni. Navsezadnje pa bodo pri- delovalci z u.strezno pogodbo imeli zagotovljene šc nekatere ugodnosti, pridelovali pa bodo tudi za znanega kupca in za vnaprej zagotovljeno razmerje menjave. Letos prvič smo z določitvijo pogojev pohiteli in vsi, ki na tem področju delajo pričakujejo ugoden odziv kmetijstva. J. Bračič Velike naloge v zasebnem kmetijstvu Kot pišemo v posebnem sestavku se morajo v akcijo »Za kruh in sladkor« vključiti vsi družbeni dejavniki, to še zdaleč ni naloga samo kmetijcev. Največje breme odgovornosti je poleg kmetijskih pospeševalnih služb gotovo na odborih za organizirano rastlinsko proiz-, vodnjo pri izvršnih svetih občinskih skupščin. Takšen odbor deluje tudi pri Izvršnem svetu SO Ptuj, doslej pa je bilo njegovo delo usme- rjeno predvsem v prizadevanje za čim bolj uspešno pridelovanje sladkorne pese. Jasno je, da bo odslej delo odbora tesno povezano tudi z organizacijo pridelovanja drugih kmetijskih kultur, predvsem pšenice, koruze, krompirja, oljaric in tako dalje. Letošnje leto je bila žetev tudi v naši občini slaba, predvsem nizki so bili hektarski donosi, tako na zemljiščih družbenega kot zasebnega sektorja. Kmetijski kombinat je lansko jesen posejal pšenico na približno 600 hektarjih, nekaj tudi na zemljiščih zunaj ptujske občine, sladkorno peso so letos zasejali na približno 800 hektarjih. V zasebnem sektorju je po oceni bilo pod pšenico kar 3288 hektarjev, kje so tržni viški, torej ni znano. Za sladkorno peso vemo, da so jo zasebni kmetovalci posejali na pri- bližno 180 hektarjih. Kar se tiče republiških planov, ki so izdelani na podlagi prehrambene bilance Slovenije je jasno, da bo kmetijski kombinat uresničil plan, ki predvideva setev pšenice na 800 hektarjih, težje pa ga bo uresničiti v zasebnem sektorju, kjer bi naj vključili v tržno proizvodnjo pšenice kar nekaj nad 2000 hektarjev kmetijskih zemljišč. JB LETOŠNJI PRIDELEK HMEUA POVPREČEN Minuli teden so pri kmetijskem kombinatu v Ptuju pričeli z ob- iranjem hmelja, ki ga pridelujejo skupno na 115 hektarjih. S pri- em stanju. LetoSnji organizacijski Sbor. ki mu predseduje Tone Partljič pa se *ora odločiti, ali se bodo pisatelji zbrali spet na Ltcnbergu. SlovenskobistriSki Certus želi flooovnega snidenja z njimi, zato bodo po- ^uJali urediu grajske prostore do te mere, da ^ lahko srečanje nemoteno teldo. Kot je po- ^jal Partljič, se bodo o tem dokončno dogo- yorili v prihodnjem tednu in dodal: i^Cc bomo letos spet v SlovenskobistriSki občini to ne pomeni, da si ne želimo sodelo- vanja s ptujsko. Dobre izkušnje imamo, precej jjjdclujemo s ptujsko kulturno skupnostjo in 2veZ0 kulturnih organizacij, lepo so nas sprejeli tudi predstavniki skupščine občine in družbe- popohtičnih organizacij. Sploh pa pisatelji, ki je redno udeležujemo srečanj, poznamo lia- loze. Na Gorci pa nam je izredno všeč. Skoda bi bilo, če bi stike s Ptujčani zaradi vrnitve na Statenberg prekinili ah razrahljali, pri vas dobro deluje hterama sekcija pri ZKO, tudi mentorji so dobri in škoda bi bilo, če se srečanja ne bi udeležili oni in mladi pišoči ljudje. Upamo, da se bodo vabilu odzvali.« Dokaj ekskluzivno temo boste obdelali na tokratnem srečanju. Kako se pripravljate? »Seveda je tema dosti ekskluzivna. Ce samo . pomislim na pismo Tarasa Kermauneija | predsedniku slovenske socialistične zveze, na težnjo po novi reviji in tako dalje, je ta tema dobro izbrana. Cel svet ie spolitiziran in slo- venski pisatelj se nikoli m mogel izogniti družbeni situaciji. Mislim, da je pohtika naša usoda, zato se trudim, da bi na pisateljski strani dobil kvalificirane referente, ki bi lajjko o tej temi govorili. Mislim pa, da bi moral biti pri- soten tudi drug partner, to ie politika. Vabimo Mitjo Ribičiča, Franca Salija in druge. Zago- tovljeni pa so uvodni referati Bojana Stiha, Jureta Šimundiča iz Splita, ki bo govoril o pohtičnem kulturnem delu Josipa Vidmarja.« Ticnem Kulturnem ueiu jusipa v luuiaija.c Srečanje bo 17., 18. in 19. septembra. Lan- skega so se udeležili tudi pisatelji iz drugih repubhk in iz zamejstva. Kako bo letos? »Smo v tako imenovani stabilizaciji. Vendar imam vtis, čeprav nisem strokovnjak za finance, da bo sedem starih milijonov, ki sta jih prispevah slovenska in mariborska kulturna skupnost, dovolj za izvedbo srečanja. Seveda pa se utegne pri pisateljih, ki bodo pripotovali iz drugih republik, pojaviti problem potnih stroškov. Zato bomo vabili tiste, s katerimi že dolgo sodelujemo, oziroma pisatelje, od katerih pri- čakujemo tudi plodno sodelovanje v razpra- vah. Mislim, da bodo prišli pisatelji iz Novega Sada, Kruševca in Zagreba, vabih bomo tudi zamejske Slovence, pa nekaj slovenskih pisa- teljev in vse mariborske.« Torej bi vas naj bilo pravšnje število za ustvarjalno delo? »Ja. Mislim, da so srečanja doslej upravičila svoj obstoj, čeprav niso nikoli prinašala kak- šnih presunljivih miselnih globin.« Odmev pa vendar imajo? »Da, odmev imajo tudi kasneje, ko so stvari že objavljene. Upal bi si celo reči, da se revije nekako potegujejo — celo kregajo — kje bi bilo mogoče objaviti boljše prispevke. Lani smo jih objavljali v Sodobnosti, Naših razgledih in v Dialogih. Moram pa reči, daje to srečanje, ki ne prinaša sklepov. Se pa tu vendarle položijo na mizo različna stališča, ki pomagajo jasniti do- ločene zadeve. Da ne govorim o fizičnem sre- čanju ljudi, ki so, kadar pišejo polemike, na videz vsak na svojem bregu. Ko se srečamo pa vidimo, da smo končno vsi za isto stvar, to pa tudi ni malo«. Ni toliko važno ali bo srečanje v ptujski ali v SlovenskobistriSki občini. Bolj važno in po- trebno je, da na njem sodelujejo mladi ustva- rjalci, ki se lahko od starejših in bolj izkušenih kolegov na takem srečanju marsičesa naučijo. Sicer pa želijo pisatelji ob tokratnem »zletu« gostovati z literarnim večerom tudi med ptuj- skimi občani. N. Dobljekar Jezikovno razsodišče (35) Jezikovno nepregledani oglasi Dne 4. marca 1981 je bil objavljen talo oglas: ,,Vozniki avtomobilov — pri pranju osebnih vozil je vaks izključen iz programa, ki ni ničesar dru- gega kot da hitreje vodo odstranjuje ter žep izbremenjuje. V megU so stekla slabo vidna, ker je tudi nevarna vožnja. Uporabljamo pa zelo dober šam- pon Cet, znane tovarne Zlatorog Maribor. Tudi dolini rob vozila oljno za- ščitimo proti rjavenju, se priporočamo vašemu obisku ..." Jezikovno razsodišče je že nekajkrat obsodilo jezikovne nemarnosti, natisnjene v obliki raznih prospektov in navodil za uporabo, večidel prilo- ženih posameznim tovarniškim izdelkom. To pOt gre za podobno besedilo, vendar objavljeno v enem od slovenskih dnevnikov. Vemo, kakšne težave imajo uredniki in pisci, ko morajo vsak dan sproti pripraviti za cele knjige jezikovno in strokovno ustreznih besedil. AH je potem kaj čudnega, če nekatere rubrike puščajo jezikovno preveč nepre- gledane? (Nekatere včasih celo namenoma, na primer polemike, ker naj pi- sec vsak sam v celoti odgovarja zanje.) Med jezikovno premalo pregledane rubrike se dostikrat vtihotapijo tu- di oglasi. Ker pa narava oglasa zahteva kar največjo opaznost in učinkovi- tost, je škoda, ki jo napravijo jezikovno pomanjkljivi oglasi in reklame, še posebej velika, saj jih vidi veliko oči in se (tudi zaradi ponavljanja) bolj vti- snejo v zavest. Zato bi takih besedil ne smeli puščati nepregledanih, tudi če so,,plačana". Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! SRl^^E S ČLANI KUO jmiO^ PREŠBiEr iZ BUI^CHBDA OKREPLJENO SODELOVANJE ^ Pred kratkim so se v Ormožu srečah člani upravnega odbora društva iz Burscheida, katerega pokrovitelj je občinska konferenca SZDL Ormož in vsi odgovorni družbeno-politični delavci občine. Ta srečanja so že tradici- onalna in so običajno v poletnem času. Ob srečanju, ki je bilo 10. avgusta je bilo največ besedi o gospodarski situaciji v občini, republiki in v Jugo- slaviji, s posebnim poudarkom na dogodkih na Kosovu. Naši delavci na za- časnem delu v tujini pa so se seznanili tudi z možnostmi zaposlovanja ozi- roma odpiranja obratov drobne obrti. Posebno skrb so namenili tudi pregledu izpolnjevanja sprejetega pro- grama sodelovanja, ki je zlasti duhovnega značaja. Pri občinski konferenci si, kot je povedal sekretar Martin Kramar prizadevajo za poglobljeno so- delovanje med zvezo socialistične mladine iz Ormoža in šolo dopolnilnega Douka v Burscheidu. Oboji si želijo, da bi se razširilo dopisovanje med otroki ormoške občine in te šole. Sodelovanje se odvija tudi pri organizaciji letovanj otrok in njihovih staršev v počitniških domovih ormoških delov- nih organizacij, ki kažejo pri tem veliko zanimanja. Za izboljšano sodelo- vanje na kulturnem področju ima občinska konferenca premalo sredstev, zato si prizadeva, da bi v sodelovanju z Mariborom, ki ima društvo v bliž- njem Hildnu, tudi to vprašanje urediti. Pričakujejo, da bo prihodnje leto, ko je društvo nosilcev priprav na osrednjo proslavo dneva mladosti za bliž- nja društva, že prisotna kaka domača folklorna skupina. Ciani upravnega odbora iz Burscheida so med obiskom v Ormožu bili deležni velike pozornosti delavcev TOZD Gosad iz Središča ob Dravi in farme KK Jeruzalem Ormož v Središču. MG Peruzzijev portal na grada. Okrog leta 1570 ga j« sezidal Salnstio PemzzL; Portal je eden najlepših primerkov renesančne arhitekture na Slovenskem« Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka št. 283 j dr. ivan stopar na ptujsH^^ (11. nadaljevanje) POUČANE (POLTSCHACH), DVOR, STOLP Nepreverjena lokacija na holmu Gradišče, blizu župnijske cerkve v Poljčanah. Po ljudskem izročilu na hribčku v Zgornjih Poljčanah, ki so mu rekh Schlossberg. Občina Slovenska Bistrica. Poljčane ob rečici Dravinji so se bržčas razvile na antični lokaciji in so bile v srednjem veku kot križišče poti tudi pomembnejše središče, kar potrjuje med drugim celo z napisom graditelja Iringa izpričana ro- manska cerkev. Tuje potekala meja zbelovskega deželnega sodišča in tu je bila tudi mitnica. Spričo tega ie verjetno, daje 1251 imenovani Friderik Poljčanski posedoval tu svoj dvor. Stolp v Poljčanah, ki je bržčas tudi imel značaj dvora, podobnega tistemu na Keblju, pa je izpričan pozno in to samo enkrat. O njem je beseda v Kroniki grofov Celjskih, ko njen anonimni pisec opisuje boje med Celjani in Habsburžanom Friderikom V. Takrat (1439) so se Celj ani z Vitovcem na čelu naj prej povzpeli na grad Zbelovo, ki so mu prizanesli, nato pa so zavzeli poljčanski stolp in ga razdejali: Damach schlugk er sich fur Ergkenstein ... und fur einen thum genand Poeltschach, zwischen Studenilz und Planckenstein ge- Icgen, der eines Greffiein vas. GrefTlein pomeni v tem kontekstu Gresslein — Grasel; Ulrik Grasel je bil takrat oskrbnik deželnoknje- '^cga gradu Zbelovo, kateremu je bržčas pripadal tudi poljčanski stolp. GrasU, ki nastopajo od 13(X) dalje, so v oko ici Poljčan prvič izpričani 1429, že 1387 pa sta brata Hana in Rudolf Grasel prodala svoj stolp v Ctlju Celjanu Hermanu II. Po 1478 so posedovali Grasli tudi stolp v Slovenski Bistrici, že 1. 15(X) pa so izumrh. V ravnini, Pragersko I, blizu strnjenega naselja Pragersko. Občina Slovenska Bistrica. Stanovanja. Gospodje Pragerji so znani od 14. stoletja dalje, vendar se ne omenjajo v zvezi z našim dvorom. Zametek pragerskega dvora imenja je nemara povezan z Ožbaltom Pragarjem, ki se je 1541 poročil z Marto, vdovo Hansa Aigla na Gromperku. Ta mu je prinesla v zakon svojo *sest pri Zgornji Polskavi. Gromperško imenje je 1580 kupil Krištof ^ager z Jamnika, ki je verjetno pozidal prvotno pragersko graščino. "*ed p)oznejšimi lasmiki se omenja Jurij S. grof Dietrichstein. Njegov zet, ^^je^ski krvni sodnik dr. Johann Mathias Popp, je 1715 prodal svobodni dvor Pragersko — Edelsitz Pragerhof, ki se takrat prvič izrecno omeiiia, paronici Mariji Julijani pl. Wilcrenfels, roj. bar. pl. Wintershofen. 1740 si Pragersko pridobil Kamilo baron pl. Berlendis, 1766 Jožef J. Felber •n mariborski okrožni glavar Kajetan pl. Langenmantel, 1768—1808 "kovini Pflegeritsch—Schmell, nato Anton pl. Formacher in Julius grof Attems, 1900—1946 dr. F. Glančnik. Takrat je stavba postala last SLP. ^aj so v njej stanovanja. GraSčma je preprosta pravokotna, štirikrilna, enonadstropna stavba s skromnim pravokotnim notranjim dvoriščem. K zasnovi se s sprednje strani prisfanja očimo mlajši vhodni stolpič; v njem je bila nekdaj v nadstropju urejena kapela. Fasade so v pntličju zaradi močno povečanih oken spremenjene, v nadstropju pa so malone povsod oh- •^ieni originalni orofilirani baročni okviri. Obokana veža v vhodnem ^tolpu nas pripclie do preprostega kamnitnega, polkrožno sklenjenega oaročnega portala; na njegovem sklepnem kamnu je napis: CONTE LVDOVICVS ANDZELERV. Močne lesene vratnice so okovane z masivnimi zakovicami. Vhod drži skozi vezni trakt na dvorišče, kije na dveh straneh v pritličju opremljeno z dvodelnimi arkadami. Arkade počivajo na masivnih slopih, hodnika sta opremljena z banjastima obokama. Nadstropja, v katerem so namesto arkad urejena okna, je ločeno od pritličja z gredo. Pritličje je podobno kot arkadna hodnika delno še opremljeno z banjastimi oboki. Nekdaj je rabilo za kleti in kuhinje, danes je večidel predelano v bivalne prostore. V nadstropju je obokan (križno) le hodnik, ki na dvoriščni strani povezuje vse štiri trakte. O freskah v nekdanji kapeli ve izročilo, vendar o njih ni več sledu. Stavbo obdajajo ostanki parka. Zasnova in predvsem arhitekturni detajli postavljajo nastanek stavbe v zgodnjo baročno dobo. Poznejše prezidave niso bistveno prizadele njenih temeljnih značilnosti. PTUJ (PETTAU), GRAD Na skalnem hribu nad istoimenskim naseljem. Občina Ptui. Grajski hrib je bil zaradi svoje dominantne lege p>oseljen že v hal- štatski dobi, izkopali pa so tudi ostanke poznoantične bazilike in kastela. Pri ptujskem gradu imamo torej opraviti z enim redkih srednjeveških grajskih objektov, kjer je izpričana antična fortifikacijska kontinuieteta. Se več, na lokaciji je bilo ugotovljeno tudi staroslovansko pokopališče. V naselju pod gradom je stala prva arhivalno izpričana zgodnjesrednje- veška cerkev na slovenskih tleh, ustanova Pribirievega sina kneza Koclja iz 9. stoletja. Ptujsko območje ie bilo že_Drfid 1. 1000 ood oblastjo salzburških nadškofov. Zaradi bližnje ogrske meje, ki ni bila preveč trdno določena, so bili spopadi med mejašem nekaj vsakdanjega. Drug drugemu so požigali vasi in plenili, prebivalce pa vlačiU v ujetništvo in včasih celo v sužnost. Za seboj so puščali le opustošeno zemljo. Ko so se notranja nasprotja v nemški državi ublažila in so se vihre in vesti turnega boja polegle, je salzburški nadškof Konrad L sklenil z ogrskim kraljem Stelanom 11. mir. Po tem miru ni samo pnšla »nadSkolova zemlja (na Štajerskem) do starega blagostanja, temveč vsa Mejna grofija seje takrat napolnila z vasmi, gradovi in kmetovalci. . .« Da bi še zanaprej obva- roval mir in utrdil svoje posesti na južnem obrobju države, je zato nadškof med leti 1131 —1147 pozidal na meji več utrdb, med katerimi omenja Konradov kronist poleg Lipnice in Brestanice tudi Ptuj: »V Ptuju je bil star, a dolgo časa razrušen grad. Nadškof Konrad gaje dal na novo popraviti tako, kakor se to še dandanes vidi« — Bethowe antiquum extitit castrum, sed dirutum multis temporibus, atqus ab illo sicut hodie cer- nitur, reedificatum est«. Konrad je torej v Ptuju na novo pozidal prvotni, zgodnjesrednjeveški ali nemara antični grad — utrdbo. Kot fevdni lastniki salzburškega ptujskega gradu nastopajo Ptujski gospod|e. Prvi med njimi se kot priča salzburškeea nadškofa Konrada v Brezah že 1137 omenja Fredirik I — Friderich de Bethowe, ki nato pogosto nastopa v raznih listinah vse do 1161. Tega leta nastopi prvič Friderik 11. — Friderich de Pettove, ki ga srečujemo do o. 1178. Na tretjega Friderika naletimo prvič 1180, ko se omenja kot Friderich puer de Petovve in ga spremljamo do o. 1222. Ptujski gospodje so si sčasoma ustvarili na slovenskem Štajerskem izjemen vpliv, kije trajal vse do 1438, ko je njihova rodovina izumrla. Ptujski grad je bil v srednjem veku izjemno pomemben tako kot središče fevdalne posesti salzburške cerkve v Podravju kot zaradi veljave Ptujskih gospodov in svoje izjemne strateške lege. To potrjuje že droben podatek, da je bil ptujski grad poleg Stubenberga in Wildona edini na takratnem htaierskem, ki je moral ob potrebi zagotoviti za deželno brambo f>o 200 oborožencev, medtem ko so jih morale ostale gospoščine zagotoviti le slabo trejtino ah celo manj. Po tej plati so Ptujčani prekašali le Pfannberški, ki so morah zagotoviti kar 300 mož. Ob vsem tem pa preseneča, da se grad v srednjeveških virih sorazmerno redko neposredno omenja. Po že citiranem sporočilu Konradovega življenjepisca o njem o. sto let v virih ni glasu. Sele 1235, ko natopi ptujski vitez Herman — dominus Hermannus miles de Betdv, se omenja tudi grad, kjer je bila zadevna listina izdana: in castro domini Hermanni. Vendar pa v starejših Ustinah naletimo na nekatere objekte, ki so neposredno ali vsaj posredno povezani z gradom. 1203je salzburški nadškof Eberhard 11. prepustil admontskemu samostanu dvor v Ptuju — locum curtis in Betowe — od katerega ni potrebno plačevati davka. 1222 je bila na papeža Honorija III. naslovljena prošnja, naj dovoli avstrijskemu vojvodi, odvetniku mesta Ptuja, prenesti kovnico denarja iz Graza v Ptuj, s tem, da bodo vsi dohodki od mitnine, novcev in sodstva v Ptuju skupni za nadškofa in za vojvodo. Potlej je tu še listina, ki sporoča, da so 1230 s soglasjem salzburškega nadškofa Eberharda pričeli zidati dominikanski samostan na mestu dvora, ki ga je menihom podeljla plemenita gospa Matilda, vdova po rajnkem Frideriku sta- rejšem iz Ptuja. In še ena listina je zanimiva v kontekstu problematike ptujskega gradu. 1246 je salzburški nadškof zastavil svoie dohodke v ptujskem uradu — de suo officio in Bettowe — Hartnidu Ptujskemu. Grad tu ru posebej omenjen. Tu omenjeni objekti, dvor iz 1203, Matildin dvor, kovnica in urad, so za nadrobnejšo analizo statusa in funkcije ptujskega gradu nesporno pomembni in jih zato tu omenjamo, obenem pa odpirajo vprašanja, ki jih tu ni mogoče razreševati. Z našega »leskikalnega« vidika je zato zani- mivejša darilna listina iz 1247, izdana za nemški viteški red, v kateri spet nastopa Herman Ptujski, ki smo ga srečah že v listini iz 1235, vazal Friderika Ptujskega. V tem dokumentu je omenjen tudi castrum minus, »manj« grad oz. manjši grad, kar pomeni, daje sočasno obstajal tudi osrednji veliki grad, »castrum maius« — quod Hermaimus de Pettouia de castro minori fidelis noster villam, que Hermanstorf nuncupatur ... Nadaljevanje pnhodnjič IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Leta 1564 je zavladal nadvojvo- da Karel in leta 1565 je ponovno steklo utrjevanje na Ptuju, tokrat na gradu. Dela sta vodila superin- tendenta Fracesco Thebaldi in Sa- lustio Peruzzi. Utrdili so predvsem grajsko jedro ter južni in vzhodni plato. Južni plato so utrdili z mo- čnim zidom, tako da je nastala ba- stija. kamor so lahko nastanili to- pove ter z njimi zavarovali celo me- sto. Zrasla so Karlova vrata, kamor je čez jarek (tega so zasuli v 19. stol.J vodil dvižni most. Na Karlovem portalu so ohranjene Se originalne vratni- ce, nad vhodom pa nadvojvodov grb. Obzidali so tudi vzhodni plato, kjer se je zid zaključeval pri mestnem opazovalnem stolpu. Z zidom in dvojno vrsto strelnih lin so zavarovali tudi dostop na grad po cesti s severnega po- bočja. V južnem delu grajske stavbe so oblikovali bastijo, v njeni notranjo- sti pa sezidali kazemate. Tudi grajsko jedro je doživelo prenovo. Dozidali so mu renesančno stopnišče, vse trakte povezali z nadstropnimi arkadami, severni trakt pa podaljšali. Najlep)ši dosežek utrjevalnih del na gradu pa predstavlja portal, ki vodi z južnega platoja proti grajskemu jedru. Načrte zanj je izdelal Slustio Peruzzi, ki je s tem delom dokazal visoko stopnjo umetniške zrelosti. Por- tal je zaradi pretehtanosti in elegantnosti sestavin ena najlepših stvaritev re- nesanse na Slovenskem. Atiko z Lesliejevim grbom so portalu dodali v 17. stoletju. Grajski kompleks je z utrjevalnimi deli v 16. stoletju dobil docela novo podobo, ki seje skoraj nespremenjena ohranila do danes. V 17. stoletju so njegov videz dopolnili vzhodni stolp in oba vzhodna grajska trakta, v 18. stoletju pa prizidek Karlovega portala, hlevi na vzhodnem in žitnica na se- vernem platoju. Marjeta CigleneCki 10 - naSi dopisniki 27. avgust 1981 — TEDNIK Motiv s trase foto: I. kotar Brigadkski Život Vstajanje u četiri sata za sveto je pravi šok oni koji nejdu komandant zapisuje u svoj blok. Fiskultura »Vf kud boš sad« kasnije čemo se ustati pa čemo bolje tad. Odlazak na trasu muka je to prava kako svi otiči kad ih pola spava. U autobusu sad svako drema i misli kako mu se lopata sprema. Sa sjedišta su se prilepili kao muha u medu jedva čekajuda niš t o pojedu. Setise... Se t i se mene ove noči, ili neke druge. Seli se svega što je bilo, ili bolje zaboravi sve, odmah ili kasnije tako da ti bude lakše. A ja ču se svega sečati, večeras ili večno, jer ima mnogo toga u životu što če gorko biti i gitati sjecaima i suzama. Seti se ako možeš jednog brigadirskog leta 81, male brigadirke, koja ti slepo veruje i pogledom te prati dok odlaziS. Seti se ili zaboravi odmah ili kasnije tako da ti uvek bude lakše. Vsaka brigada ima na trasi svoj prapor foto: 1. kotar SUSRET SA BRIGADOM „NIKO ROJS" Subota 8. avgusta 1981. Dan kao i svi ostali od kada smo u naselju, ali ipak za našu brigadu ,,Edvard Kardelj" malo zabavniji. U subotu se vra- čala brigada ,,Niko Rojs" sa SORA i naša brigada kao jedna od najboljih Delo na trasi v senci stare hišice, obdane s sadnim drevjem foto: I. kotar imala je zadatak da dočeka tu brigadu. Mi smo u subotu kao i obično oti- šli na trasu, a posle nismo se vratili u Dornavu, u naše brigadirsko na- selje, več smo otišli u Lenart. ,,Niko Rojs" je bngada iz Lenarta. Tu smo iman odličan ručak, posle ručka dosta muzike i plesa. Imali smo i tu čast da prisustvujemo dodeli udarničkih značaka i priznanja koja je brigada ,,Niko Rojs" osvojila. Posle svega toga morali smo se vratiti u naselje. Kopanje jarka za vodovod skozi grmovje foto: 1. kotar mi BRIGADIRJI Radni dan jednog brigadira Pre izlaska prvih sunčevih zra- ka, zvuči pesma: ,,Hej, haj, briga- de" ogašavajo početak jednog no- vog radnog dana. Sanjivih, čupa- vih glava, brigadirki još nezakop- čanih, pertli na patikama još nevezanih izleže brigadiri iz svojih spavaona. U zboru komešanje. Još nisu svi tu, a treba več krenuti na jutranju gimnastiku. Jedan, dva, jedan, dva. I dokle tako! Sada je umivanje na redu. Plju- štanje vode se čuje, peškiri se do- davaju, sanjivi pogledi se bude, počinju se raspoznavati drugovi, nameštaju se kreveti. Brzo zbor! Brigade, mirno! Pozdrav zastavi! Hej Slova- ni. ... Mirno. Pravac trpezari- ja. Klopa. Au, ne volim ovo, uzmi moje. Sitih ili praznih stomaka uzima- ju se krarapovi i lopate. Odlazak na trasu, pesme se prolama iz svih grla. Pred nama je novo osvajanje puta, kopanje kanala. Slavni poče- tak, prvi kamen je bačen, prva zemlja izneta, otkopan ogroman panj. Brže, brže . . . Prašina se digla, znoj se cedi sa lice ali se zemlja izbacuje iz kanala, ruke ne prestaju da rade. Savljaduju se metri i metri, kanal postaje sve du- ži, širi i dublji. Još samo malo i marenda. Devet i pedeset, devet i pedeset pet . . . još samo pet minuta i klopa. Punih stomaka s mukom se prihvatamo alata in po- činjemo s radom. Sta je sa pes- mom? Dizo počinji! Pesma, rad, pesma, smenjuju se . . . Vode! A onda: ,,Skupljaj alat, zbor, pravac autobus!" Vračamo se u naselje, a tamo tek nastaje zbrka. Nikad nema tople vode za kupanje to onako prijavi idemo na ručak. Ispred trpezarije otegli se jedovi. A kako i ne bi kada su svi gladni posle napornog udarničkog rada. Posle kratkog odmora počinju brigadirske aktivnosti. Niko ne može da zapamti kada počinje koji kurs, kada je sastanak neke komi- sije pa zbog toga referent za tehni- čku kulturu ima pune ruke ppsla. Zastava se spusta, lako promukli, s ponosom pevamo ,,Hej Slova- ni". Večera. Tanjiri su obavezno pregledani, u njima ne sme nista ostati. Odakle se čuje muzika? To počinje brigadirsko veče. Ruka je u ruci. Pogledi se sreču. Muzika, igra, pesme . . . .K onda zvuk gitare zamre. Odlazi se u spava- one, razmeštaju kreveti, priprema za povečerje. ,,Hej, haj brigade"! odzvanja pustim naseljem oznaže- vajuči kraj jednog brigadirskog radnog dana. Povečerje, brigadiri, lepo spavajte i naravno nešto lepo sanjajte. R. LJ. Susret sa akcijom Akcija, žuljevi na ruci, kubij, iskopane zemlje, volja kao čelj mladost koja bukti, drugarstvod^ ^oba, trenuci koji se večno panuj in pesma, grlata pesma iz snažniij grla, radost što zrači iz svakogoka snaga što pokreče nepokretno, spaja nepremostivo. Akcija i ja. Moj prvi susret snjom, prvi utiscikoje ču u večnost poneti, prvi drugarski pozdrav zajednički ručak, prvi akcijaSkj dan, dlanovi koji peku, žuljevi Sto pucaju, znoj što se cedi sa čela, norma koja se treba postiti, do! stiči se udarništva, umor koji nam lomi telo, san što se spusta prj povečerja. Ja i akcija. Život pun uzbudje. nja, iznenadne ljubavi, a onda patnja, suze u dolazečem sumra- ku, ruka pružena ruči, san koji se nespušta na snene oči, budžen^e sa osmehom ili tupo, sanjavo bce i trčanje na jutranju gimnastiku, a onda poljupci, poljupci, sigurnost ruka koja če te prigrliti, pomoči, nova osečanja in stara sečanja, ako se probude u ovom vrtlo^u, jer ih je potisnuo život devojke brigadira. V brigadirskem naselju v Domavi foto: I. kotar POSJET PTUJU Nedelja 9. avgusta 1981 išli smo u Ptuj. Bili smo u muzeju, to je u starom zamku u kojem su vekovima živele obitelji, koje su vladale u ovim krajevima. Videli smo stare tapiserije, sagove, suke naprocenjene vre- dnosti, stari nameštaj koji nas je oduševio. Staro oružje sakupljeno u muzeju predstavlja dio velikog starinskog bogastva. Pošto smo završili obilazak muzeja otišli smo do obližnje karane gde smo se malo osvežili hladnim pičem. Vratili smo se u naselje Domava na ručak i posle podne pošli na Kupanje. Dobro okupani i izmoreni pošli smo u naselje, da se dobro odmorimo za sledeči naporan radni dan. Po napornem dopoldnevu malica izredno tekne foto: I. kotar BRIGADIRSKI VEČER 08 TABORNEM OGNJU Po večerji smo se vsi polni pričakovanja odpravili med grmovje in koruzo, da bi tam preživeli enega od večerov, kakršne lahko doživiš samo v brigadi. Kres je kmalu zagorel. Brigadirji smo kmalu posedH okoli ognja, vendar zal zelo narazen drug od drugega, tako, da smo bili razkropljeni in brez stika med seboj. Na ta način jemla ustvaijena negativna okoli- ščina, ki je motila izvedbo programa. Program je bil sicer dobro Eripravljen, vendar so bili brigadirji preveč pasivni. Sodelovali so le tisti, i so sedeli najbližje prostoru, kjer se je w[;oeram izvajal. Ostali, ki so sedeli malo dlje niso niti vedeli za kaj gre.Tako je ves program izzvenel nekam v prazno. Vzdušje večera je bilo s tem osiromašeno. Vrnili smo se tako rekoč praznih src. Pričakovali smo vznemirljivo vzdušje, namesto tega pa smo komaj čakah kdaj se bomo zarili vsak pod svojo odejo. Kadar bomo spet pripravljali tak brigadirski večer, bomo morali biti bolj organizirani in bolj povezani med seboj, saj nam bo le tako uspelo ustvariti vzdušje, ki ga bo vsak brigadir še dolgo potem obdržal v spominu. V poletni vročini se je treba med delom tudi odžejati foto: 1. kotar KAKO JE BILO V CAKOVCU Najprej smo se vozili, vozili in peli, m peli in spali. Najlepše je bilo, ko je šofer pokazal svojo umetnost, in je vozil malo levo in malo desno od poti. To je za nas še vedno največja avtobusna zaba- va, saj se v takih trenutkih poču- timo kot opice v cirkusantskem vagonu, ko je vlak na ostrem ovinku. Noja, potem smo pa izstopili in nekoliko stali v zboru. Minuto kasneje smo se že sprehajali po naselju Čakovec in preklinjali tisti drobni pesek, ki onemogoča po- beg še tako dobremu tekaču. Eno uro smo tako neplanirano izgubili s tem sprehajanjem. Potem seje začel nogomet in malo kasneje odbojka. Rezultati so že znani. Odbojkašice smo se zaklele, da bomo na domačem terenu zma- gale. Našim nogometašem pa lahko samo čestitamo. No. po tekmi smo imeli še nekaj minut za zafrkavanje s čakovski- mi brigadirji (in brigadirkami se- veda). Potem pa smo se morali že naložiti v avtobus. Vendar se še nismo takoj odpeljali, saj so nas čakovški veseljaki s svojo »pleh- muziko« tako navdušili, da smo spet poskakali na sveži zrak in se zbrali okoli njih. Pritisnili smo še nekaj fotografij, potem pa smo jo kar na hitro odkurili v svojo na- selje, saj smo bili že pošteno lačni. Našo lakoto je dokazovalo stra- hovito dretje na avtobusu, ki ni ponehalo, dokler se nismo v na- selju do sitega najedU. Seveda se nam je zdelo O. K. in zdaj komaj čakamo, da pridejo brigadirji iz Čakovca k nam na obisk. Na udarniškem dnevu so brigadirjem pomagali veterani in krajani KS Juršinci foto: 1. kotar Što volim kisu Kao i svakog jutra, tako i tog dana probudih su nas u 4. sata zvuci piesme »Hej, haj, bngada« pjesme Koiu brigadiri najviše vole 1 mrze. Vole, jer govori o njima, a mrze jer je vezana uz rano usta- janje (a zna se: ko rano rani ceo dan je pospanj i na spavanje, baJ kada su partizani najaktuelnij«- Dakle odjeknuli su zvuci te pjC' sme. Prvo bacamo pogled kroz prozor. Tmumo je. Iz^eda biče kise. Divno. Fiskultura zatim do- ručak. Padaju prve kapi. Zašto ne x)čne jače. Stajali smo i posma: rali grupu ljudi koii su odiučivau o nasoj sudbini. Cemu smo se mogli 1 nadati? Ulazimo u auto- bus. Pravac trasa. A tamo vlažno, hladno, pasje vrijeme. Kako su teški lopata i kramp. Vračamo se umorni i prijavi u naselje. Odla: zimo pod hladan tuš (Treba biti sretan i naleteti na toplu vodu), a zatim na ručak u kojem se pre- poznajuostacidoručka Povečerje smo dočekali kako ko (najveCi broj u krevetu) SledeCi put kišo jače padaj! ________Rada fCDNIK — 27. avgust 1981 NASI dopisniki - 11 mGAORJ MDA M^Mi KVECB) TOMAŽ" Še bomo šli na akcijo že precej časa je minilo odkar se je vrnila mladinska delovna .figada »Dušan Kveder-Tomaž« Ptuj, ki je sodelovala na Zve/ni mla- ^iiski delovni akciii v Črni gori v Kotorju. Bili so zelo dobri, saj so dobili priznanje druge dekade, trak akcije vsa možna priznanja, ki jih je moč dobiti na akciji. Brigadirji so se z ^cije vrnili zelo zadovoljni. Ktjub vročini in težkemu delu so dosegli vse florme in jih celo krepko presegh. Vendar tudi sedaj, ko so preživeli eno akcijo, brigadirji ne počivajo. Sodelujejo na udarniški dnevnih na zvezni jiiadinski delovni akciji Slovenske gorice. Kakšno je bilo življenje v Kotorju je težko povedati in opisati v j^edah, saj moraš akcijo doživeti in preživeti. Tokrat bi akcijo predstavili v slikah in ne v besedah. Besedilo in posnetki: J. Hvaleč Kotor — pogled na stari del mesta DELO NA TRASI Delo na trasi nam gre še kar dobro. Sedaj zasipavamo kanale. Nekateri z lopatami lovijo žabe ali pa jih zasipavajo. Vsi komaj čakamo, da pride malica. Imamo pa zelo prijaznega šoferja, ki nas vsak dan popelje na delovišče. V ponedeljek zjutraj nas je presenetil dež, ako je pila ura pol sedmih je že prenehal in smo lepo odhiteli na traso. Zemlja je bila povrhu trda, zato je bilo težko pričeti z delom. Delah pa smo do x>l enih. Vsi smo se napravili v dolge hlače in jopice, saj je bilo zjutraj zelo iladno, a ko je bila ura deset je bilo zelo vroče, in takoje bilo tudi meni žal, da nisem vzela kratkih hlač. Delo je prihajalo h koncu in ob pol enajstih je bila malica, ki smo jo vsi težko pričakovaU. Po malici smo delali še uro in pol in nato smo se zopet odpeljali nazaj v naselje. Drugi dan pa zopet veselo na delo. Brigita Ni pomembna narodnost, po- membno je prijateljstvo Najmlaj.ši, »udeleženec akcije«, ki je star šele 15 mesecev. Stolp na katerem seje ustavila ura v trenutku, ko je Kotor prizadel potres Sam sredi lopat, krampov in samokolnic Brigadirji se pripravljajo na predstavo Ponedeljek In čebele Po nedelji in počitku pride zo- pet p)onedeljek. Vstali smo ob 6.40 Ko smo hoteh na jutranjo telo- vadbo, je začelo deževati. Kakšna sreča — a bolj kratkotrajna. Na zajtrk smo tekli in smo bili vsi mokri kot male miši. Za zajtrk smo imeli med in margarino ter enkrat za spremembo svež kruh. Na traso smo hotelisiombiiem in ko se nas je 20 že nabasalo noter, je slednjič le pripeljal av- tobus. Delali smo po skupinah in zeml- ja je bila zelo težka.lCar naenkrat me Dokliče trasko in me odoelie k Robertu, ki je delal blizu čebelj- naka. N ekaj časa sem kar mimo m zagnano kopal, kar naenkrat pa zaslišim brenčanje okoli ušes in veste, kaj ie bilo-čebela. Ta čebela si je poiskala cilj na meni in me pičila — brez usmiljenja! Jaz pa sem se seveda preselil na drugi konec trase, kjer meje že vsa preplašena m tudi opikana čakala naša Zora. Nič kaj bolje se ni go- dilo tudi Robertu in Jožu. Le Janko jih je kar v zraku klofutal z lopato in odnesel nepreluknjano kožo. A le za ta dan, kajti nasledivji dan je bilo treba delo zaključiti tudi tam. Igor Čeh Popoldanski tek na kratke proge Prihod v naselje. Spnnt v kopalnico, kjer mora5 imeti močne komolce, da se prerineš do tuša. Nato v spalnico, pa v zbor in na kosilo. Tu zmečeS vase, kar ti položijo na pladenj, pogledaš na uro in že hitiš na prvi sestanek. Na sestanku v miru prežvečiš kosilo. Potem te čaka tečaj, kjer poslušaš samo z enim ušesom, z mislimi pa že odhiliš na morebitni naslednji sestanek ali v partizane. Že je tu ponovno zbor, spuščanje zastave. V zbor pridrviS zadnji trenutek, poslušaš pridige komandanta in Stabovcev, sledi spuščanje zastave in zope^tek za večerjo. Po večerji je na vrsti kakSna bngadna konterenca ali pa sestanek ZK. Ko pretečeš vso to pol z vsemi ovirami, te čaka še šprint na cilj: posteljo ah ples v ritmu disca. Takšen trening imamo vsak dan, že mesec dni. Postali smo te pravi dirkati — kopije Roka Kopitarja. Se v spanju nas tlači mora. da »laufamo« po stopnicah gor in dol, nekateri pa so zelo uspešni v vožnji z »biciklom«. Irena Beinar Delovni dan brigadirja Se zvočnik začuje pesem sesuje ..Hej ha i brif^ade" treha je vstati ,. Hej, ha j brigade" treba je spati. Je vstati težko zaspati še težJe. A glej si ga zlomka ta zvočnik je nor Saj moram vstati slovo postelji dati, telovadbo spoznati pozdrav zastavi dati ter odjadrat na delo. Tam froce poslušati. Ajaj, me glava boli, ko v naselje prifrčim. ledaj je tu krožek obvezen tečaj, sestanek je nujen . . . Da, skoraj si utrujen A, glej si ga zlomka, spet treba je v zbor, zastavo pozdravit potem pa je voljno. Se že veseliš, da v partizane pohitiš pa zmoti te zvočnik ,, Hej, haj brigade treha je spati v sobi ostati luč ugasiti in le komandanta v sobo spustiti Jutri pa spet. j^ena O soncu, lopati in traserki Sonce sije, kramp pa bije, zgodnje rane ure že, prej neznane žuljev rane, meni spati ne puste. Ti si kriva, lopata siva in traserka neusmiljena, ti me raniš, ti mi braniš, da ne morem spat naprej. Stil tvoj krivi, celi sivi, mi je vedno pred očmi, zdihujoča, roke vroče, vstran od tebe hrepene. V jarek pridi, da ne vidi, ko traserka mimo gre. in pokaži kak sovraži, kramp karjolo in grablje. Moralo dvigni, s Stilom migni, če bojiš traserke se, kramp naj poje, roke moje novi žulji naj krase. V jark poglejte in povejte, če lopato kramp lovi, je še cela al' v dva dela. Žeje Stil razpadel ji. Če je cela naj le dela, saj brez dela jela ni, vsa brigada je vesela in na soncu se poti. DRAGI MAMI! Imam se fino. Brigadirje že poznam. Posebej ekonoma in kuharja. Naj trasi ni tako zelo hudo. Nekaj časa podpiram lopato jaz, nekaj časa pa podpira ona mene. Tako minevajo štiri ure na dan. Popoldan sem vedno_ med najbolj aktivnimi. Morda bom dobil udarniško značko, saj prespim vse popoldneve. S prostovoljnimi aktivnost- mi začnem po večerji, ko se šele prav prebudim. Zelo hitro mi je zmanjkalo sredstev za nekaj raznih nujnih potrebščin (od coca-cole z nečim, do raznih žvečilnih gumijev). Hrana je čudovita, samo nikar mi ne kaži konzerv, ko pridem domov! Lep pozdrav in čim prej mi pošlji denar ^^oj brigadir! Kopanje v Kidričevem En teden garanja na trasi in končno pričakovan dan za kop>anje. V ne- deljo zjutraj smo najprej odšli v muzej na grad. Tam smo si ogledali raz- stavo prejšnjih stoletij. Po ogledu smo odšli pogasit žejo in željo po slado- ledu. Vrnili sn)o se v naselje in odšli na kosilo. Popoldan smo se pripravili na kopanje v Kidričevem. Kopali smo se cele štiri ure. Voda je bila prijetna za kopanje, še bolj pa za skakanje in vse ostale užitke, ki pa so nam jih le skušali prepovedati. Pa jim ni uspelo! Sladoled je bil dober in pa seveda tudi poceni. Po kopanju v Kidričevem smo se vrnili v naselje in odšli na večerjo, po spuščanju zastave. Potem pa smo imeli do 9.30 prost večer in smo si tudi smeli v kinu ogledati film. Jasno, tam je bilo največ nas pionirjev. Nekateri so gledali, drugi pa smo mnogo bolj občudovali brigadirske hrbte! Kdo ve, kaj bo prihodnio nede- ljo. Na srečo je danes že petek . . . Leonida Nekaj o pionirski brigadi Verjetno se niste še nikoli vprašali, kakšen pomen imajo pionirske brigade, zakaj mladi radi sodelujemo v njih. Eden najpomembnejših razlogov je: radi imamo Tita in domovino in tudi sami bi radi kaj dopnnesli k napredku naše domovine. Ko se že kot mlajši vključujemo v delo brigade in se s tem pripravljamo na delo v mladinskih brigadah, se učimo vsega, kar mora bodoči mladinec brigade vedeti. Ponosni smo, ker že tako nvladi pomagamo pri razvoju naših krajev, še bolj ponosni pa bomo, ko s tem izpolnjujemo Titove Desede. V brigadi razvijamo pri- jateljstvo med seboj in s tem krepimo bratstvo in enotnost. Vse to se lepo "kaže tudi pri naših delovnih rezultatih. Razpletajo se tudi prve nežne ljubezni, prve simpatije in razočaranja. To smo ugotovih že po prvih tednih brigadirskega življenja in želim, da bi se tako kot je, tudi nad- aljevalo. Letos od brigade mogoče pričakujem še več kot lansko leto na Krasu. Upam, da se bomo z ostalimi brigadami še tako dobro razumeli in postali še večji prijatelji. __^ . . ^ ^ ^ J F J J_________^__B^Kokri5ki odred Brigadirji pionirske delovne brigade Kokr^ odred Foto: L. Kotar 12 - DELO DRUŠTEV 27. avgust 1981 - TBimiK ZVONE MIHAUČ. NAJUSPEŠNEJŠI SLOVBVSKISUPER TEŠKAŠ V JUDU »PO OSMIH LETIH PRIUNEGA IN VZTRAJNEGA DELA POSTANEŠ IZDELAN BOREC« V ptujski garniziji JLA, Dušan Kveder-Tomaž, služi vojni rok, v enoti Božidarja Kostadinoviča, 28-letni Zvone Mihalič, vrhunski športnik v judu, v super težki ka- tegoriji, to je nad 95 kg. Je naju- spešnejši slovenski super teškaš, v Jugoslaviji sodi v strogo »špico«, saj bi ga p6 rezultatih sodeč lahko krstili z »večno drugim^ ali vice šamipionom. Povabili smo ga, da nam pove, nekaj o tem športu. — Zakaj si se pričel uvarjati s tem športom? »V osnovni šoli sem bil zelo debel, pa so me zaradi tega sošolci zbadali, kar je na mene tudi psi- hično slabo vplivalo. V šestem razredu, meje telesno vzgojo učil Peter Subic, sedanji profesor te- lesne vzgoje na strojni fakulteti v Ljubljani. Postal je moj duhovni in moralni vodja in me spodbudil, da sem se začel ukvarjati z judom v ljubljanskem klubu »Nagaoka«, ki je postal moj drugi dom. Iz prejšnjega slabšega uspeha sem fostal dober učenec, končal po- licno in srednjo šolo ter se vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo v Ljubljani, kjer sem absolvent. Po zaslugi dobrega mentoija sem »pshično splaval«, dobil samoza- vest, občutek trdnosti. Sprva so bili rezultati na tekmovanjih slabši, spodbuda za nadaljnje načrtno delo, treninge, pa mi je bilo drugo mesto na republiškem mladinskem prvenstvu v Mari- boru leta 1971. Od takrat dalje .sem se še bolj predal judu. Poleg uspehov sem se stalno srečeval s težavami glede treningov v klubu »Nagaoka« v Ljubljani, ker nisem imel sotekmovalcev svoje teže. Tako sem kompenziral treninge z vadbo bremenskih uteži in kon- dicijskimi treningi. To se pa pozna na tehniki. Kljub temu sem bil tretji na državnem članskem pr- venstvu Jugoslavije leta 1974 in bil uvrščen v reprezentanco za evropsko prvenstvo v Londonu. Uspeh na državnem prvenstvu sem leta 1976 še izboljšal in do- segel drugo mesto. Čutil sem po- manjkanje tekmovanj, ker klub »Nagaoka« ni bil v I. zvezni ligi, sem prav zaradi tega pristopil k najboljšemu slovenskemu klubu »Impol« iz Slovenske Bistrice.« — Lahko o tem klubu poveš kaj več? »Judo klub »Impol« iz Sloven- ske Bistrice sestavljajo delavci, saj razen nekaj študentov vsi tek- movalci opravljajo različna dela v tovarni »Impol« kot kovinarji. Tovarna omogoča izvedbo vseh tekmovanj, ekipo že dvajset let, torej od vsega začetka, vodi France Piberšek. V vseh letih se še ni pripetilo, da ne bi klub imel vsaj dva tekmovalca v državni repre- zentanci, eno sezono jih je bilo celo sedem To so preprosti fantje, še neokuženi od vedno večjega profesionalizma v športu, pravi entuziasti. Imeli so celo tri olim- pijce: v Miinchenu je bil Stanko TofK)lčnik, v Montrealu Janez Vidmajer in v Moskvi Franc Očko-mladinski evropski prvak. Velikje uspeh Toneta Leskovarja, kije bil leta 1977 tretji na svetu, v mladinski konkurenci. Klub ima 15-letno tradicijo prevlade v lahki in super lahki kategoriji. Toje šola najboljših jugoslovanskih lahka- šev in se prenaša iz roda v rod iz generacije v generacijo. Judo klub »Impol« se že deset let enakovre- dno bori za prvo mesto v zvezni ligi, enkrat je to lovoriko tudi do- segel štirikrat so osvojili 2. mesto v ligi, trikrat so njegovi člani osvojiU prvo mesto v pokalu maršala Tita. ima pa tudi številne druge med- narodne uspehe.« — Kako se je razvila tvoja športna kariera po prihodu v klub »Impol«? Zvone Mihalič »Prišli so še boljši rezultati: drugo mesto na CUP-u Medite- rana v Tunisu leta 1977, tretje mesto na Balkanskem prvenstvu v Novem Sadu leta 1978 in drugo mesto na Balkanskem prvenstvu v Atenah leta 1979 ter obilica zmag rv zvezni ligi in na drugih turnirjih, seveda pa tudi porazov ni manj- kalo. Zadnji dve leti sem bil stalno v vrhu. v finalu državnega pr- venstva, v boju za prvo mesto in se mi je to vedno izmuznilo iz rok. Leta 1978 in 1980 sem osvojil drugo mesto. Najdražja želja mi je postati državni prvak, kar pa ni- koli ne bom postal. Že trikrat sem zamudil izredno priložnost...« Za svoje delo, pravi, da je slabo stimuliran. Kljub temu, daje vr- hunski športnik, nima štipendije oziroma dobiva minimalno. — Kako to, da ti na državnih prvenstvih, že kar tradicionalno manjka stopnička, čeprav si vrsto let zapored v samem vrhu in do- segaš »večna druga« mesta, kljub temu. da se zmagovalci menjajo, medtem ko na Balkanskih pr- venstvih vedno premagaš vse naše tekmece in posegaš po najvišjih mestih? »Sistem na državnih prven- stvih, glede prihajanja v repre- zentanco je slab, športniki že tu porabijo večino energije, namesto za kasnejša tekmovanja. Na Bal- kanskih prvenstvih pa se bolj sprostiš . ..« — Kakšne pozitivne lastnosti ima judo kot šport na človeški organizem? »Mnoge države Francija, Ni- zozemska, Japon.ska itd, imajo judo že v osnovni šoli, kot poseben predmet. Ugotovili so, da judo v obliki elementarnih iger za otro- ke, izredno koristno vpliva na razvoj ekstremitet. Sem spada pravilna drža, povečevanje moči in koordinacija gibov. To je ohmpijska panoga, ki je izredno razširjena po celem svetu, v Ju- goslaviji je med prvimi desetimi disciplinami. Pot do dobrega tekmovalca je izredno težka. Za- jema ogromno tehnike. Za vsako je treba vaditi, do popolne avto- matizacije. Na tekmovanjih se uporablja tehnika metov, konič- nih prijemov, davljenje in vzvo- dov na komolec. V športni borbi so vse možnosti poškodb izklju- čene, razen, če se dela proti pra- vilom ali če tekmovalec ni dovolj fizično pripravljen: ne obvlada tehnike, ni dovolj usposobljen, \ šport vzel preveč površno ... i Tehnika metov se deli na nožne, ] bočne, ročne in požrtvovalne • mete. Tekmovalci pa izvajajo i kombinacije vseh teh vrst metov, ampak ne uporabljajo celega re- pertoarja, pač pa samo mete in tehniko, ki so primerne tekmo- valčevi specifičnosti, glede kon- stitucionalnih dimenzij tekmo- valca, njegovega načina borenja in od položaja v borbi. V bistvu se uporablja uspešno največ dva do tri mete. ampak je treba pripraviti »teren«, da nasprotnik pade ra- vno na njihovo specifičnost. Prav zaradi kombinacij teh tehnik, prideš do izdelanega borca po osmih letih pridnega dela. »Vr- hunske zvezde« v športu sicer brez talenta, ne morejo postati napr. »svetovni prvaki«, lahko pa po- vprečen človek, kljub vsemu s pridnostjo, voljo, treningom, do- seže lepe rezultate.« — Caj meniš o vrhunskem športu? »Vrhunski šport je pretirana zadeva, ni več smisel zdravja, prej škoduje kot koristi; pretrgane vezi. obrabljeni hrustanci, hrbte- nice, udarci, pretreniranost... Isto kot motor formule I.. ki je navit za kratko ča.sovno obdobje. IX)tem pa ga vržejo vstran ... Po končani športni karieri je vrhun- ski športnik psihično in fizično utrujen. Mnogi imajo ostanek ži- vljenja zelo zagrenjen oz. se zelo težko vklopijo v normalno življe- nje. Družba bi morala takim lju- dem pomagati, da se vključijo v druge življenjske dejavnosti, končajo študij, pridobijo poklic in razumevanje družinskih članov, ki pomagajo prebroditi krizo. Najti morajo nov smisel in cilj ži- vljenja za vnaprej, ko se aktivno na športnem področju ne udej- stvujejo več.« — Kako usklajuješ športno dejavnost v JLA? Med vadbo se je udeležil tudi partizanskega mnogoboja v Ptuju (na desoi) foto: 3. Rode »Ukvarjanje s športom je od- visno od starešin, ki so ti nadre- jene. Od 9. Ljubljanske armijske oblasti sem bil poklican v ekipo Slovenske armijske reprezentan- ce v judu, katere vodja je bil sta- rešina Ljubiša Miloševič iz Mari- bora, kije porabil mnogo prostega časa za svojo prisotnost na tre- ningih. Imeli smo pet turnirjev na območju Slovenije: za dan repu- blike, dan JLA, Pokal Pohci ikega bataljona, republiško prvenstvo Slovenije in državno prvenstvo v Celju, kjer sem zastopal Sloven- sko armijsko ekipo. V aprilu in maju letos pa sem bil član vsear- mijske ekipe, ki je na medrepu- bliških igrah organov varnosti v Beogradu, osvojila prvo mesto. Za barve JLA sem na vseh teh tek- movanjih osvojil štiri prva mesta in dve dru^i in sicer na državnem Kvenstvu in Dnevu varnosti. V >oju za prvo mesto me je po trdi borbi premagal le absolutni prvak Jugoslavije — Ranko Miranovič (Titograd). Sodeloval sem na 35. športnem prvenstvu ljubljanske- ga armadnega območja v Beh krajini, kot član ekipe v patrolnem orientacijskem gibanju, ki je ob- segal tek v popo ni vojaški opremi na 15 km, s pomočjo specialne karte in kompasa. OsvojiU smo četrto mesto prav tako pa je ekipa Ptuja (Ptuj je bil nosilec skupne ekipe V. P. iz Celja, Slovenske Bistrice in Ptuja, ki so zastopali del Štajerske) Osvojila 1. mesto v streljanju s polavtomatsko puško (ekipno). 2. mesto v košarki, 3. mesto v rokometu in metu krogle ipd.« — Sedaj opravljaš naloge refe- renta za šport. Kakšne so in kako sodelujete z mladino Ptuja in okolice? »Življenje v vojašnici je dobro urejeno: imamo drevesni park s cvetličnimi gredami, igrišča, mo- žnosti popoldanske rekreacije. Za šport je v naši garniziji veliko za- nimanja in organiziramo različna .športna srečanja med osnovnimi enotami in mladinskimi organi- zacijami, športniki kluba in dru- štvi. Organiziram tekmovanja ekip, ki zastopajo vojašnico v tekmah z občani Ptuja, skrbim za športno opremo, vodim jutranjo telovadbo enote, vodim trim ka- binet« — Kaj je bila zate največja čast? »Vedno sem' si želel, da bi bil gost pri tovarišu Titu, v obliki neke športne delegacije. Obiskal sem ga v delegaciji JLA, v njego- vem poslednjem domu ...« — Kako si ujel športni utri v samem mestu Ptuju? »Že na začetku sem našel stik s športnim življenjem v mestu. Po- znam skoraj vse športnike in športnice, z njimi sem se spopri- jateljil. Tu se bolj ukvarjam z na- biranjem bazične kondicije, ker pač partnerjev tudi tu nimarn. Ptuj ima mnogo delujočih špor- tov, za tako mestece kar nekoliko 5reveč. Zdi se mi, (čeprav me to v 5istvu zelo veseli, da ljudje po- čnejo tisto, kar jih veseli), daje za vrhunske dosežke vseeno preveč različnih panog. Ta sistem se razlikuje od Slovenske Bistrice, kjer jC v bistvu judo alfa in ornega mesta. Sistem v Ptuju tako po- vzroča težave glede stimuliranja vseh športov, sicer sem pa že prej omenil, da je šport predvsem za sprostitev človeka, ki mu olajša- njegove življenske funkcije in poveča delovno sposobnost ter tudi neomejene možnosti za re- kreacijo in razvedrilo. Je v neki meri tudi beg iz vsakdanjih ži- vljenjskih težav in priprava na premagovanje le-teh.« -— V septembru bo slekel »vo- jaško suknjo«. Kakšni so tvoji načrti v prihodnje? »Z akrivnim udejstovanjem v športu (judo) nameravam preki- niti, če me ne bodo pri klubu 3repr>čali, da treniram še kakšno eto, dokler me ne nadomesti nova generacija. Služba, dokončanje študija, zahtevata svoje žrtve. Za vrhunski šport človek ne sme po- četi ničesar drugega kot to. Če moraš misliti na svojo eksistenco (služba), ni več uspehov, si pač polovičar. Zaradi svoje telesne prizadetosti v mladosti, bo moj moto bodočega dela pomagati ravno otrokom, mladini, ki ima telesne pomanjkljivosti, hibe, da jih psihično osvestiš, ker sem prav na sebi dokazal, da je za uspeh predvsem pomembna velika vo- lja, katere pa talenti v večji meri nimajo. Sem tudi velik ljubitelj teka v naravi, zanima me tudi košarka, kot rekreativca, v pro- stem času pa se ukvarjam s kuli- nariko (kuhanje) končal sem srednjo hotelsko šolo. Sproščam se ob glasbi, sem velik privrženec bluesa ...« Drago Papler O strel|iiiiju na ietečie cilje Streljanie na glinaste golobe spada med športe, ki niso toliko v središču pozornosti, kot igre z žo- go. To je dokaj razširjen šport, ki pa ni dovolj znan med športno ja- vnostjo. V Ptuju se je pred krat- kim odvijalo državno prvenstvo na glinaste golobe. Udeležilo se ga je veliko strelcev, zmagal pa je Janko Rožmarin iz Markovec, s 196 to- čkami ali prav toliko zadetimi go- lobi. Z državnim prvakom je stekel pogovor o njegovem začetku, o sami disciplini in še o čem. Tovariš Rožmarin, kdaj ste pri- čeli s streljanjem na glinaste golo- be? ,,Kot član lovske družine Spo- dnje ptujsko polje-Sobetinci sem se 1969 udeležil občinskega prven- stva na glinaste golobe. Takrat še nisem vedel za to športno discipli- no in sem se z njo bolje seznanil šele na strelišču. Na tekmovanje sem prišel povrh vsega še z nepri- merno puško, to je kar z navadno lovsko puško. Na prvem tekmo- vanju sem kljub temu osvojil na- slov občinskega prvaka. To je bilo vse nepričakovano, saj sem zmagal pred starejšimi kolegi, ki so se že več let ukvarjali s to športno di- sciplino. Sele naslednje leto sem dobil pravo puško za streljanje na leteče cilje." Ali bi lahko predstavili streljanje na glinaste golobe? ,,Streljanje na glinaste golobe, ali leteče cilje ima dve panogi in si- cer TRAP in SKIT. Pri TRAPU smo strelci oddaljeni od ploščadi, za katero je avtomat, ki meče golobe, približno 15 metrov. Poleg strelca je mikrofon, prek katerega pokličeš goloba, ki ga nato av- tomat vrže za strelca v neznano smer. Za vsakim golobom lahko strelec ustreli dvakrat. Pri skitu pa so v plkrogu dve hišici. Višja se imenuje MARK, nižja pa PULL. Strelja se v krožnem toku. Strelja- nje je podobno kot pri Trapu, le da tukaj lahko golob zamudi do treh sekund. Kakšen je ta golob? ,,Golob je težak 11 dkg. Od spodaj ima 11 cm premera, 1,5 cm je visok, sestavljen je iz smole, gli- ne in keramičnih snovi. Zadetek velja takrat, če od goloba odpade viden kos, ali pa da se razleti." Leta 1976 ste bili kandidat za olimpijske igre. Zakaj potem niste odšli? ,,V Novem Sadu je bilo takrat izbirno tekmovanje. Rečeno je bi- lo, da bi na olimpijskie igre odšla prvouvrščena strelca. Bil sem v zelo dobri formi in sem bil skoraj- da prepričan, da bom odpotoval na OI. Toda jugoslovanski olimpijski komite je odločil druga- če. Nihče ni odpotoval na olimpij- ske igre iz te šoonne discipline^ Istega dne, kot je bilo tekmovanje na olimpijskih igrah, sem nastopil na turnirju v Voitsbergu v Avstriji, kjer sem v močni konkurenci osvojil prvo mesto in dosegel do- ber rezultat — 196 točk. na olim- pijskih igrah pa je dosegel zmagovalec samo 194 točk." Vi ste že nekaj časa član lju- bljanske Olimpije. Kako je z or- ganizacijo in vašim sodelovanjem v tem klubu? Streljanje na glinaste golobe je šport, ki zahteva določena finan- čna sredstva. Vsak naboj in glina- sti golob staneta 4 oziroma 9 in več din. Strelec si tega sam ne more kupovati, zato je normalno, da sem odšel v klub, kjer je to vse urejeno. Zraven tega imam na vo- ljo še trenerja. Skratka v klubu je tako poskrbljeno, da strelec samo strelja in ne misli na probleme." In kako je bilo na domačem terenu? ,,V Ptuju sem res postal državni prvak, vendar bi drugje dosegel boljši rezultat. Ljudje rne poznajo in vsak mi je hotel svetovati. Vsi so želeli, da bi zmagal, s tem so Janko Rožmarin-kmet, gostilničar, lovec in državni prvak v streljanju na leteče cilje. Foto: B. Rode povzročili določeno psihično nape- tost. Na koncu pa mi ni bilo vse- eno, kako se bom na domačem te- renu odrezal. Enostavno sem si po prvi seriji nadet slušalke, kar je bi- la edina rešitev, da sem se spro- stil". Imate gostilno in zraven še nekaj živine in zemlje. Kako potem uskladite delo in streljanje? ,,Poleg gostilne imam še 10 ha zemlje. V hlevu imam 50 bikov in 200 svinj. Sem kooperant KZ Ptuj. Dela je v gostilni in na polju veli- ko. Ča.sa je malo, zato vsak prosti trenutek izkoristim za streljanje, ali pa za tekmovanja." Danilo Klajnšek MINI PULJ '81 Mestni kino in Filmsko gledališče Ptuj sta se v okviru Ptujskih kulturnih srečanj lotila predstavitve najuspešnejših filmov z letošnjega 28. Festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju. Osnovni nemen prireditve Mini Pulj '81 je predstaviti ptujskim kinoobi-skovalcem naj- novejše dosežke domače filmske proizvodnje, saj so bili izbrani filmi prvič predvajani šele pred mesecem dni v puljski Areni. Po izkušnjah sodeč vemo, da prihajajo U filmi na spored manjših kinematografov včasih šele po daljšem časovnem obdobju in tako nemalokrat izgubijo na svoji aktualnosu, to pa je tudi eden izmed vzrokov, da se sorazmerno majhno število gledalcev odloči za ogled domačega filma. Puljska žirija letos ni imela lahkega dela. Namesto šestih osrednjih nagrad je bila po- deljena samo ena, pa vendar je žiriji kljub temu uspelo nagraditi najboljše filme, čeprav z v drugi plan potisnjenimi priznanji (za ka- mero, scenarij, glasbo). Izmed nagrajenih fil- mov smo izbrali samo štiri, vendar pa ti pred- stavljajo DO mnenju domačih in tujih kritikov teh gledalcev absolutni kakovostni vrh letoš- njega festivala. Ker so biU ocenjevalci in gle- dalci isfih misli (kar se v puljski Areni zgodi le redkokdaj), lahko trdimo, da gre pri filmih, ki jih bomo predvajali, za zrele in dognane film- ske dosežke, ki so namenjeni najširšemu krogu ljubiteljev filma. Vdnehod 1.9.do4.9.1981 bodo predvajani sledeči filmi: »Padec Italije« režiserja Lordana Zafranoviča, kije prejel Veliko zlato areno kot najboljši film festivala, obenem pa nagrado občinstva »Jelen«. Film Rajka GreČica »Samo enkrat se ljubi« je dobil zlato areno za kam.ero — (Tihomir Pinter). Film je bil edini jugoslo- vanski predstavnik na letošiyem filmskem fe- stivalu v Cannesu in je bil deležen zelo ugodnih ocen.»Banovic Strahinja« režiserja Vatroslava Mimice je dobil zlato areno za glasbo (Alfi Kabiljo) in za najboljšo moško vlogo (Dragan Nikolič). Film »Se spominjaš Dolly Bell« re- žiserja Emira Kusturice, pa je dobil zlato areno za scenarij (Abdulah Sidran). Če dodamo še, da sta bila filma »Padec Italije« in »Se ^mi- njaš Dolly Bell« sprejeta v uradno konkurenco letošnjega filmskega festivala v Benetkah, (ki se bo vršil v mesecu septembru, potem vidimo, da bodo kinoobiskovalci zagotovo prišli na svoj račun. Razpored predvajanja filmov: torek, 1. 9. 1981 ob 2b PADEC ITALIJE sreda, 2.9.1981 ob 17 SAMO ENKRAT SE LJUBI četrtek, 3. 9. 1981 ob 17 BANOVIČ STRAHINJA petek, 4. 9. 1981 ob 17 SE SPOMINJAŠ DOLLV BELL MlSQ KOLTAK Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni v petek, 21. avgusta je bil v Gornji Radgoni odprt mednarodni kmetijsKo-živilski sejem, ki je že 19. po vrsti. Letos je na okrog 5 ha razstavni površini razstavlja okrog 600 domačih in 80 tujih razstavljalcev IZ 12 držav. Na otvoritveni slovesnosti je navzočim, spregovoril Zvone Dragan, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, riavzoči pa so bili predstavniki slovenskega izvršnega sveta, gospodarske zbornice Slove- nije, deželne zbornice iz Gradca in madžarske županije Zala ter številni drugi gostje. -u Priznanja gasilcem v Loperšicah Ob 70-letnici uspešnega delovanja gasilskega društva v Loperšicah so na osrednji proslavi v nedeljo podelili tudi priznanja najzaslužnejšim za gasilstvo v tem kraju. Matija Kuharic, eden najstarejših gasilcev v Loperšicah je prejel plaketo veterana, ki mu jo je podelil JO Gasilske zveze Sbvemje. Gasilska odlikovanja tretje stopnje je prejel Matija Kuster; Ivan Stampar in Matija Plaveč pa sta prejela gasilsko plamenico druge stopnje. Gasilsko društvo Loperšice pa je GZ Slovenije ob 70-letnici odlikovala z gasilsko plamenico prve stopnje. fEDNIK - 27. avgust 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 TURNIR BRATSKSH OBCIN V ROKOMETU PRVO MESTO ZA PRVOLIGAŠICE Clanl rokometnega kluba Dra- 2 so v soboto pod pokrovitelj- stvom Občinskega sveta ZSS Ptuj j^vedli četrti turnir ženskih ekip [j^atskih občin, posvečen letošn- igiTiu občinskemu prazniku in v Jjl^viru medrepubhskega sodelo- vanju Nastopilo je 5est ekip, (jpravičili pa sta se Koka iz v/araždina in Zrinski iz Cakovca. jsja svečani otvoritvi na stadionu prava so vsem ekipam najprej podelili posebna spominska dari- {a^in priznanja, zbranim pa je o prazniku občine in turnirju brat- Jkih občin govoril član IS SO Ptuj Oto Polft. V prvem delu turnirja so ekipe bile razdeljene v dve skupini, prva je igrala na stadionu Drava, druga pa v vojašnici Dušan Kveder, kjer so se vojaki in starešine izkazali z odlično orga- nizacijo in kot publika. V prvi skupini so bili doseženi naslednji izidi: Drava — Zagorac 10 : 9, Zagorac—Velika Nedelja 14:12 in Drava—Velika Nedelja 16:10; v drugi skupini pa: Podravka— VIS 15:7, Branik-Podravka 8:18 in VIS—Branik 12:13. Popoldan so se vse ekipe pomerile za uvrstitve od prvega do šestega mesta. V srečanju za neto mesto je ekipa VIS iz Varaždina z 20:11 premagala Veliko Nedeljo in v srečanju za tretje mesto mariborski Branik Zagorca iz Krapine z 22:14. V srečanju za prvo mesto sta se pomerili Podravka iz Koprivnice in domača Drava. Prvoligaška ekipa je zlasti v prvem delu napolnila mrežo domačink in ob Odlično posredovanje l^oštaričeve na srečanju Branik—Podravka (foto B. Rode) koncu zmagala z 28:8. Tako je prvo mesto, prehodni pokal pra- znika občine in pokal KS Boris Ziherl osvojila Podravka. drugo mesto in pokal OS ZSS je osvoji- la Drava, tretje n\gsto in pokal ZTKO pa Branik. Četrti je Zago- rac. peta VIS in šesta Velika Nedelja. Plaketo za najboljšo strelko je prejela Nada Sauperl (Branik), dosegla je 19 zadetkov, za najboljšo vratarko Branka Šošianč (Podravka), za fair-pla)' (najmanj opominov in izključi- tev) pa domača Drava. Turnir so ob pomoči Izvršnega sveta SO Ptuj, občinskega sveta Zveze sindikatov, ZTKO, vojakov in starešin vojašnice Dušan Kveder, KS Boris Ziherl in K K Ptuj TOZD Petovia zelo uspešno izvedli člani rokometnega kluba Drava. L. KOTAR JUGOSLOVANSKI AERORALLV Tri posadite med prvili deset v Borovu je bil 24. jugoslovanski aerorally motornih pilotov za pokal maršala Tita, vsakoletno najpomembnejše tekmovanje jugoslo- vanskih ;iportnih pilotov. Na njem so sodelovale tudi tri posadke aerokluba Ptuj in sicer Hojnik — Muršič, Kolarič — Pišek in Krepfl — Fajfer. Ptujski piloti sicer niso ponovili lanskega izrednega dosežka, ko so osvojili prvo in drugo mesto, vendar so se vse tri posadke uvrstile med prvih deset, na letošnjem tekmovanju pa je sodelovalo 60 tekmo- valcev iz vseh republik in obeh pokrajin. Hojnik in Muršič sta v končni uvrstitvah kot najboljša slovenska posadka na četrtem mestu, Kolarič in Pišek sta sedma, Krepfl in Fajfer pa osma. Prehodni pokal je osvoji- la dvojica Delič — Lugonja iz Borova. Visolca zmaga Središče-Videm 9:0 Igralci Središča so dosegli visoko zmago in se uvrstili v naslednje kolo pokalnega tekmovanja Dosegli so 9 golov in imeli še dosti lepih priložnosti, ki jih niso realizirali. Eden od najlepših golov je dosegel Dokša J. s kakih 25 m. Pa tudi drugi goli so padli iz lepih akcij. Gledalci so uživali v lepi nogometni predstavi. Za Središče so nastopali: Horvat L, Goršič, Trstenjak. Petran. Žinko, Dokša, Zidarič, Košir (Žerjav D.). Rajh, Kačičniic, Horvat D. Ekipi sta se pomerili v oblačnem in hladnem vremenu na lepo urejenem novem igrišču, ki so ga zgradili z veliko pomočjo sami igralci. Največje zasluge za tako lepo igrišče ima pred- sednik kluba Kovač, kije vložil dosti svojega truda. Na tekmi je bilo prvič preizkušeno in rezultat je bil najlepše darilo vsem tistim, ki so pomagali pri urejanju. Na tekmi seje zbralo čez 100 gledalcev. Igraje bila fer in sodnik Hazimali ni imel težkega dela. XI Atletski kriterij slovenskih mest (Carlijevi zlato, Babičevi in Vindiševi bron) Minulo soboto je bilo v Novem mestu tekmova- nje občinskih atletskih reprezentanc skupina A v kateri so sodelovale mestne oz. občinske reprezen- tance Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Celja, Velenja, Ptuja in domačini. Novomeščani so nastopaH z moško ekipo, Ptuj z žensko, a vsa ostala mesta pa so imeli kompletne ekipe. Narnreč pravico na tem tekmovanju so imele le tiste ekipe, ki so v finalu APS v članski konkurenci dosegle vsaj šesto mesto. Atletinje Ptuja so si pred dvema mesecema priborile četrto mesto v Sloveniji in so tako prvič sodelovale v tem tekmovanju. Program tekmovanja je obsegal deset disciplin, pri čemer je prvo mesto štelo 6 točk, drugo S itd. Zmagala je tista ekipa, ki je osvojila največje število točk. Pri moških je zmagala Ljubljana, pri dekletih pa Maribor. Atletinje Ptuja so osvojile KRITERIJ SLOVENSKIH MEST — SKLPINA B Tretje mesto 2a Ptuj Na kriteriju slovenskih mest y atletiki so na tekmovanju skupine B v Postojni nastopili tudi člani AK Ptuj. V končnem seštevku so osvojili tretje mesto za Kranjem in Ravnami. Du- šan Koren je premočno zmagal v skoku v višino, druga mesta so osvojili Prstec v teku na 200 m. Zupanič na 1500 m. Vindiš na 5000 m in štafeta 4 krat 100 metrov, tretje mesto pa je osvojil Klinkon v suvanju krogle. . I.k. Ptujski planinci pod Storžičem. /ustave in po/dravni govor pri koči pod Storžičem. Planinski izlet pod Storžič Huda vročina preteklih dni je ne- koliko zbegala starejše planinke in planince iz Ptuja, pa so mesto na Plitvicc izbrali raje izlet v haldnejše gorske predele. Prvi posnetek je bil v Kamniku pred kipom generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova, zatem pa smo v nadaljevanju vožnje skozi Kranj in Tržič dokaj hitro prispeli do Slaparske vasi. Od tu smo se po- dali navkreber, strmo navzgor po razgledni planinski stezi čez senože- ti in skozi gozd do Doma pod Stor- žičem. Zastave in pozdravni napis ob robu gozda ter za tem pred Do- niom pod Storžičem zbrani parti- zanski borci s prapori, pripadniki naše vojske in množica drugih ob- čanov so dajali vedeti, da bo tu ve- čje slavje. In res. Nenadejano je prišla naša skupina ptujskih planink in planin- cev na proslavo občinskega prazni- ka občine Tržič. V spomin na tra- gične dogodke, ko so 5. avgusta 1941. v Vcrbičevi koči pod Storži- čem Nemci zverinsko pobili 8 prvo- horcev in njih trupla s kočo zažgali, pripravijo Tržičani vsako leto pred spomenikom v bližini Doma pod Storžičem spominsko svečanost fer srečanje borcev Kokrškega odreda. Tokratno slavje je bilo posvečeno še proslavi 40-letnice, s planinci pa so v obnovljenem Domu pod Stor- žičem odprli stalno zgodovmsko razstavo. Po končani slovesnosti smo se vračali zdaj strmo navzdol v doli- no, odkoder nas je avtobus v silovi- tem nalivu in grmenju potegnil do naslednjega postanka, ki smo ga Pri spomeniku padlih borcev ,,Kokrškega odreda" govori-recitacije-,,Ob- tožujem", izvajajo mladinke iz mladinskega gledališča Tržič. imeli pred spomenikom interniran- cev pod Ljubeljem, kjer je zdaj že zopet sijalo sonce. Sam spomenik. manjši park na temeljih nekdanje taboriščne barake in zlasti še visok /clc/cn okostnjak z napisom OB- T07.ll.IFM živo pričajo, da je bilo tukaj, od julija 1943 do maja 1945, koncentracijsko taborišče s krcma- lorijcm, kot podružnica zloglasne- ga Mauthausna. Interniranci z vseh okupiranih dežel in naše domovine so morali pod izredno težkimi po- goji graditi cesto in predor pod Ka- ravankami. Mnogo se jih ni nikoli vrnilo. Počastili smo spomin na žrtve in po krajšem postanku na vrhu Lju- belja nadaljevali pot nazaj proti domu. Ustavili smo se še v vasici Spodnji Brnik ob prcranem grobu pni jskcga akademskega slikarja Ja- neza Me/ana in okrasili grob s sim- boličnim šopkom — gladiole iz Ptuja ter planinsko cvetje izpod Sioržiča. Čeprav je bil izlet nekoliko utrudljiv, sta bila dobra volja in domača pesem na povratku dokaz, da so udeleženci zadovoljni z izle- tom, ki ga je pripravil in vodil naš vodnik Lipe Izlakar. Besedilo in posnetki; MEDNARODNO TEKMOVANJE V KARTINGU ZA NAGRADO PTUJA Kurentov! maski v Avstrijo in ČSSR Ciani in športni funkcionarji AMD Ptuj so v nedeljo popoldan odlično izpeljali mednarodno tekmovanje v kartingu za Nagrado Ptuja, pokrovitelj prireditve, ki si jo je v deževnem vremenu ogledalo okrog 1000 gledalcev — zvestih ljubiteljev kartinga —, je bila DO Agis. Po Nagradi Ptuja otvoritvi, predstavitvi tekmovalcev in vodij ekip ter podeHtvi spominskih pokalov seje pričela prva vožnja v kategoriji do 100 ccm. V tej kategoriji sta se za prvo mesto borila Moser( Avstrija) in Feyhal ((Zvezna repubhka Nemčija). Prvi dve vožnji je dobil Moser, tretjo pa Feyhal pred našim Rotarjem. V skupnem seštevku je Nagrado Ptuja—kurentovo masko— dobil Moser, drugi ja Feyhal in tretji Rotar. V tej kategoriji je v odprti dirki nastopilo 14 kartistov iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Start v kategoriji 100 ccm, v prvi vrsti Moser (levo) in Feyhal (9) V močnejši kategoriji, torej do 125 ccm, je v vseh treh vožnjah prepričljivo zmagal Milan Šimak (ČSSR) in tako prejel drugo kurentovo masko. Drugi je njegov klubski tovariš Sedlak, tretji pa Majnarič (Ju- goslavija). Ta kategorija je bila močneje zastopana, nastopilo je 22 kartistov iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, ČSSR in Jugoslavije. Torej, še ena zelo uspela prireditev v počastitev občinskega praznika. tekst in foto: I. kotar peto mesto in prehitele ekipo Velenja in si tako priborile pravico spdelovati v tem tekmovanju tudi prihodnje leto. Šesto uvrščena ekipa namreč izpade in jo zamenja zmagovalec iz ekipe B. Ptujsko ekipo so sestavljale: Marija Šešerko, Sonja Pajenk, Tatjana Sevšek, Nada Bolcar, Marija Hameršek, Vesna Carli, Smiljana Babic, Manja Vindiš in Marija Tili. Med posameznicami je bila najuspešnejša Vesna Carli, ki je osvojila prvo mesto v skoku v daljino in prejela zlato odličje. Bron oz. tretje mesto pa sta osvojili Smilja- na Babic v suvanju krogle in Marija Vindiš v teku na 800 metrov. Pred tekmovanjem je bil v Novem mestu tudi posvet o razvoju atletike v Sloveniji, ki so se ga udeležili iz Ptuja zastopniki ZTKO, AK in TKS. OP Pred startom močnejših — levo Šimak, desno Sedlak, v sredini Siller (Avstrija), ki je bil dvakrat drugi, v zadnji vožnji pa ni imel sreče Železničar-Ptuj 1:4 j Maribor—Stadion Tabor v Mariboru, gledalcev 300, sodnik Pahor I iz Lendave. Ptuj: Simonič, Šmigoc, Malek, Panikvar (Krajnc), Vogrinec, j Čeh, Vrabl, Bek, Radolič, Emeršič, Špehonja (Zgeč). i Nogometaši selekcija Ptuja so v uvodni tekmi 1. kola enotne slovenske nogometne lige premagali ekipo mariborskega Železničarja na njihovem igrišču. Začeli .so zelo živahno. S povečano mero opreznosti pri preprečevanju napadov domačih in s hitrimi protinapadi so dali slutiti, da bi lahko osvojili točko. Toda že lepa podaja Čeha proti Beku in prekršek nad njim je pomenilo vodstvo selekcije, ki ga je iz enajst- metrovke dosegel Vogrinec. Nekaj minut zatem že 2:0 po zadetku Emeršiča. Take akcije bi lahko nekateri prvoligaši prešteli na prste ene roke. Domači so postajali nervozni in ,so igrali zelo ostro. Toda pobeg Vrabla prek desnega krila in zadetek, ki ga je dosegel je pomenilo že zmago. V začetku drugega polčasa so domači rezultat znižali. To je bilo zraven nešportne igre tudi vse, kar^o pokazali. Toda proti razigrani ekipi Ptuja tokrat ni šlo. Nekaj minut pred koncem je Krajnc preigral vse obrambne igralce in tako še povečal rezultat. Selekcija Ptuja bo v nedeljo igrala proti dobri ekipi Rudarja iz Trbovelj, ki ima v letošnji sezoni velike ambicije. Dober nogomet ne bo izostal. Igralcem, ki so v Mariboru dosegli pomembni prvi točki, pa bo nedvomno potrebna pomoč s tribun. Torej vabljeni!. Danilo Klajnšek 14 ~ ZA RAZVEDRILO r 27. avgust 1981 - TEDNIH - 27. avgust 1981 OGLASI IN OBJAVE - 15 PRVENCI - STRELCr LEP PRIKAZ MODE TAKRATNEGA ČASA Kljub dolgemu čakanju, na revijo namreč, se le v soboto, 22. avgusta, le zbralo nekaj obiskovalcev, da seje revija lahko pričela; ie prikaz starih oblačil in obutve uspel. Oblačila in obutev; vse je bilo izvirno; so pritegnili maloštevilno občinstvo; ogrela pa jih je tudi pesem skupine pevcev iz Velike Nedelje, kije pela pesmi, ki so nekoč spremljale delo na kmetiji. V uvodnem delu prireditve so se pokazaU tudi čevljarji, ki so prikazali, kako so nekoč hodili od hiše do hiše popravljat čevlje. Organizator prireditve Ivan Galun obljublja, da si bomo priredi- tev v kratkem lanko ogledali tudi v Ptuju in se kje. Pri organizaciji revije je sodelovalo tudi prosvetno društvo Prvenci—Strelci. j^G Prik«z z revije Foto: JOS SREČANJE MDA v DORNAVI ZMDA ,SLOVENSKE GORICT v nedeljo, 23. avgusta je bila ZMDA »Slovenske gorice«, go- stitelj srečanja mladinskih delo- vnih akcij IZ Kozjanskega, Suhe krajine. Bele krajine in slovenskih goric. Brigadirji v sinjemodrih uniformah, okrog osemsto jih je bilo, iz Ptuja, Dubrave, Lokosa- viča, Majdenpeka, Kraljeva, Tr- žiča, Sarajeva, Rdečega križa Slovenije, Belega Manastira, Be- Ija, Beograda, Krškega, Bajine BaŠte, Jesenic, RadoTjice, Krive Palanke, Svetozareva, Capljine, Kopra, Maribora, Izole, Pirana, Nove Gorice in Ljubljane Mo- ste-Polje, so se med seboj pomerili na športnih srečanjih v rokometu, košarki, odbojki, namiznem te- nisu, in šahu, se pogovorili in iz- meniah izkušnje. Skodajeleto,da finalna tekmovanja niso bila za- radi deževnega vremena, do konca zaključena. Kljub temu so se brigadirji med sabo spoznali, za kosilo pa so vojaki ptujske gar- nizije Dušan Kveder-Tomaž pri- pravili »vojaški pasulj«. Ob tej priložnosti je nastal zapis z brigadirji. Mojca Galeš je študentka far- macije, namestnik komandanta za interesne dejavnosti ZMDA Suha Krajina. »Na ZMDA v Suhi krajini, ki letos poteka sedmo leto, četrto pa kot zvezna akcija, je bilo letošnje leto zgrajeno novo naselje v Žu- žemberku, kjer so postavljene štiri nove »barake«. Tu so spalnice in prostori interesne dejavnosti. Staro naselje pa je v Prevaljah. Na akciji je 780 brigadirjev v sedem- najstih MDB, v prvi izmeni so bile štiri brigade, v drugi sedem in v zadnji tretji šest brigad. Briga- dirji delajo na izkopu vodovodnih kanalov in urejanju cest. Delo poteka v občinah Novo mesto, Grosuplje. Trebinje in Kočevje. Sodelovanje s krajani je izredno dobro, na medsebojnih kulturfiih in športnih srečanjih, aktivnostih in udarniških akcijah, saj je naša ZMDA odprtega tipa. Dobro po- tekajo interesne dejavnosti, v tre- tji izmeni je manjša aktivnost kot v prvih dveh, ko je bila najbolj na- cionalno mešana struktura. Tre- nutno sodelujejo na akciji otroci naših zdomcev iz Stuttgarta, MDB »Moše Pijade« iz Krive Palanke, »Ivo Lola-Ribar« iz Ca- pljine, »Svetozar Markovič« iz Svetozareva, pionirska delovna brigada »Alma Vivoda« iz slo- venske obale, MDB »France Pla- ninc-Frenk« iz Kopra in MDB »Bratov Polančič« iz Maribora. V drugi izmeni je sodelovala štu- dentska brigada »4. april« UK ZSMS Beograd.« Teoda Bihler je star 48 let, iz Zagreba—Trešnjevka, sodelujejo pa v brigadi »2. grupe odredov«, katere organizator je Ljubljana Moste-Polje. Na ZMDA »Bela krajina« je letos zanj že tretja ak- cija, do sedaj je sodeloval že 114 krat. Bil je na Savi, Kozari, Su- tjeski, Moravi, Petrovi gori, Tito- gradu ... pa izven države v So- vjetski zvezi in na potresnem ob- močju Italije. Za svoje udarniško delo je prejel najvišje priznanja »Orden z zlatim vencem«, za najbolj marljivega brigadirja na delu v Sovjetski zvezi, katerega je prejel v lanskem letu. podelil pa mu gaje sam Leonid Brežnjev. Ob 40-letnici JLA je prejel priznanje Josipa Broza-Tita, ki mu je naj- dražje. Do sedaj je bil 50-krat udarnik. Letos je sodeloval že na ZMDA »Sava« v Zagrebu v na- selju »7. sekretarjev SKOJ-a«, kjer je prejel v prvi izmeni udar- niško značko brigade in v drugi udarniško značko akcije. Všeč mu je, da dela z brigadirji, z njimi se dobro razume, pravi, da ni starostnih preprek, daje jim napotke, jih usmerja, svetuje. Delajo na izkopu in zasipanju kanalov, postavljanju cevi, ureja- nju cestnin bankin, ravnanju ceste in postavljanju TV pretvornika. Pravi, da so med prvimi akcijami in sedanjimi velike razlike. Prej ni bilo ne časa, ne pogojev za inte- resne dejavnosti, niso bili urejeni 3rostori, igrišča. Mladi naj bi se še x)lj vključevali v mladinsko pro- stovoljno delo in s tem prispevali k napredku krajev. S sedanjo bri- gado se bom še večkrat srečal. ..« Sabina Jaklič je dijakinja 4. le- tnika kranjske gimnazije, v pi- onirski delovni brigadi »dr. France Prešeren Gorenjske« paje mentor. Sodelujejo na MDA »Kozjansko 81«. O akciji je po- vedala: »Na tej akciji kopljemo in za- sipavamo jarke za vodovod, ure- jamo cesto, kopljemo jame za drogove, kar bo pripomoglo k elektrifikaciji teh krajev. Akcija ima dve naselji Šentvid pri Planini in Bistrica ob Sotli. Na akciji so- delujejo trenutno brigade »Ko- paonički odred« Kosovo, bratska MDB »Slavka Klavora« Mari- bor-Kraljevo, MDB »Jože Lacko« Ptuj in MDB »5. zemaljska konferenca KPJ« Dubrava-Za- greb. Delamo na različnih delo- viščih: Dobje-Planina, Manga- Kalobje-Sevnica. Pionirsko delo- vno brigado »Dr. France Preše- ren« Gorenjske sestavlja 42 bri- gadirjev iz občin Tržič, Skolja Loka, Kranj in Jesenice. To je regijska brigada, letos paje njen organizator OK ZSMS Tržič. In- teresne dejavnosti so standardne. Tečaji cestno prometnih predpi- sov, prve pomoči, radio in foto tečaj, tečaji za sodnike košarke, nogometa, plesni tečaj, recitator- ski krožek in krožek vozlanja. V tretji izmeni nas sodeluje 208 brigadirjev, pri nas pa so gosto- vali: Andres Valdes, Andrej Šif- rer, igralec Dare Ulaga, Mateja Koležjiik, Ladko Korošec, Rafko Koritnik, Sonja Hočevar, Milan Stante, kulturno-prosvetno dru- štvo Dobje in Šentvid ter folklor- isti iz Rogaške Slatine. Brigadirji so pripravili igre brez meja, več pestrih kulturnih programov s tabornim ognjem, številna špor- tna srečanja, zabavni kviz ipd. Škoda je le, da med obema nase- ljema, ki sta med seboj oddaljeni 30 km, ne moremo vzdrževati stikov, je slaba povezava in ima- mo občutek kot da ni skupna ak- cija, ampak dve.« Drago Papler Pq)ca Kardelj je bila obiska ptujskih brigadirjev zelo vesela. Ptujski brigadirji pri PepdKardelj v petek 21. avgusta je 8-članska delegacija ZMDA Slovenske gorice 81, v kateri so bili brigadirji mladinske delovne brigade Edvard Kardelj iz Beograda in Belja, predsednik skupščine ZMDA SG Savo Kozjak in komandant akcije Janko Lah, odpotovala v Ljubljano. Tam jih je najprej sprejela Pepca Kardelj. Z brigadirji se je pogovarjala o življenju in delu Edvarda Kardelja, velikega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti. Delegacija ptujskih brigadirjev je Pepci Kar- delj izročila monografijo Ptuja, za tem pa so odšli k spomeniku Edvar- da Kardelja na Trgu revolucije, kjer so položili venec. - OM V vseh treh izmenah več kot uspešni v soboto 29. avgusta bodo zaključile z delom v glavnem vse Zvezne in nekatere republiške mladinske delovne akcije. Za leto dni bo utihnila pesem brigadirjev tudi v naselju ZMDA Slovenske gorice 81, kjer je od 6. junija v treh izmenah vihtelo kramp in lopato čez 500 brigadirjev iz vseh koncev naše domovine. Do zaključka naše redakcije še nismo sprejeli uradnih rezultatov o uspehih na delovišču in na področju interesnih dejavno- sti. Ivan Skedelj. namestnik komandanta za delovišče na ZMDA Slovenske gorice pa nam je zaupal najpomembnejše rezultate iz njego- ve beležnice. V prvi izmeni so sodelovali brigadirji iz Ljubljane — Šiška. Raven na Koroškem, Ptištine in Bosanske Gradiške. Vseh je bilo 167. Na delovišču Levajnci — Desenci — Ločič v ptujski občini so izkopali 2.700 m jarka. Na delovišču v lenarški občini na odseku Žerjavci — Cenkova — Ana pa so izkopali 2.200 m jarka za vodovod in v glav- nem tudi položili cevi in v precejšnji dolžini tudi obtežili in zasipali. V drugi izmeni so sodelovali brigadirji iz Žalca, Dravograda. Alibunarja in Dugog Sela. Tudi v drugi izmeni je bilo 167 brigadir- jev. Na delovišču Podlože — Sestrže so izkopali 1.100 m jarka, na delovišču Juršinci — Kukova (1. etapa) so izkopali 1.800 m jarka. V lenarški občini pa so na delovišču Žerjavci — Cankova — Ana izkopali še 2.200 m jarka. V tretji izmeni so sodelovali brigadirji iz Krškega s pobrateno brigado iz Bajine Bašte. iz Barajeva, iz Belega Manastira s pobrateno brigado Edvard Kardelj, iz Radovljice s [X)brateno brigado iz Jesenic in posebna specializirana brigada Rdečega križa dr. Maks Puhar. Na delovišču v Gorci so izkopali 680 m jarka za vodovod. Na delovišču Podlože — Sestrže so v glavnem zasipavali jarek. Na trasi Levajnci — Desenci — Ločič so izkopali še 1000 m in opravili dokončni zasip. Na delovi- šču 11. etape trase Juršinci — Kukova pa so izkopali še 700 m jarka. Po neuradnih podatkih so torej vsi brigadir- ji na letošnji ZMDA Slovenske gorice opravili na trasah v rednem delu izkop jarka v dolžini 12.280 m. V vsej dolžini so tudi položili cevi, jih obtežili in jarke zasipali. Razen tega so opravili 8 udarniških akcij v krajevnih skup- nostih Janški vrh, Destrnik, Žerjavci, Zgornja Ščavnica. Rogoznica in 2 krat v Stopercah. Vrednost v.seh opravljenih del letošnje akcije ocenjujejo na 16 milijonov dinarjev. O uspe- hih brigadirjev na področju interesnih dejav- nosti bomo poročali v prihodnji številki. M. Ozmec SPET SMRTNA NESREČA v SPUHLJtj Sopotnica umrla na kraju nesreče v petek 21. avgusta se je zgodila zelo huda prometna nesreča v Spuhlji. Voznik osebnega avtomobila Josip Lukačič (28) iz Carevdarja Ie okoli 10. ure peljal po regionalni cesti iz Zavrča proti Spuhlji. V križišču s prednostno magistralno cesto Ptuj — Ormož je zapeljal s precejšnjo ni trostjo mimo znaka STOP na glavno cesto. Vtem času je iz smeri Ptuja pripeljal voznik tovornega avtomobila Ivan Koprivec iz Martina na Muri in zavijal proti Ormožu. Lukačič je s prednjim delom silovito trčil v tovornjak. Na kraju dogodka je zaradi poškodb umrla voznikova .sopotnica Ratka Lukačič (26), lažje pa je bil ranjen tudi sopotnik v osebnem avtomobilu Dragutin Matoševic iz Daruvarja. Prizorišče nesreče v Spuhlji. (Foto: j. Bračič) J. uan perutninarje Pred desetimi leti so v Perutnini Ptuj prvič organizirali srečki,- delavcev vseh TOZD (takratnih obratov) in kooperantov te deloj^ organizacije. Srečanje, ki je bilo organizirano na gradu Bori, so il?* novali DAN PERUTNINARJEV. Prireditev je lepo uspela, zatoso*" odločili naj bo dan perutninarjev tradicionalna prireditev, ki naj slJS zbliževanju in medsebojnemu spoznavanju ^delavcev in kooperantov^ delovne organizacije. * V minulem desetletju seje ptujska Perutnina izredno hitro razvij^L s tem pa je seveda raslo število zaposlenih in kooperantov. Dvorij?| gradu Bori je postalo kaj krnalu pretesno, zato že vrsto let perutnin^^ organizirajo srečanja na stadionu N K Drava v Ptuju. Dan perutninari? je postal prireditev odprtega tipa, zato se pa poleg delavcev tega lektiva in kooperantov radi udeležujejo tudi mnogi Ptujčani in okoliCj^- Tako bo tudi v soboto 29. avgusta ko Perutnina Ptuj prireja jubilej 10. dan perutninarjev, ki bo na stadionu NK Drava Ptuj. Prireditev se bo začela ob 14.30, v sporedu pa bodo po govon, predsednika delavskega sveta DO sodelovali še: Komorni moški pevsi; zbor Ptuj in folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc, razglasili pabod^ tudi uspehe športnih aktivnosti perutninarjev. S specialitetami PP in pristno kapljico bodo goste prijazno postregij delavci Haloškega bisera, zbrane pa bo zabaval priznani ansambel Tornado. V primeru močnega in trajnega deževja bo prireditev naslednji dan,v nedeljo 30. avgusta ob istem času. Bralci Tednika in občani VABLJENli črnaRronucaJ umrl za posledicami nesreCe V predzadnji številki smo po- ročali o prometni nesreči, ki seje dogodila 9. avgusta na lokalni cesti Hum—Loperšice. 73-letni Tomaž Plaveč je na ovinku ome- njene ceste s traktorjem zapeljal na bankino. traktor seje prevrnil in pokopal pod seboj voznika, kije bil pri temhudo telesno poškodo- van. Zvedeli smo, da je Tomaž Plaveč, 23. avgusta umri za po- sledicami poškodb, ki jih je dobil v nesreči s traktorjem. motorist zadel pešaki- njo V petek, 21. avgusta je na Ptujski gori voznik motornega kolesa 18-letni Janez Selinšek, doma na Janškem vrhu 63 zadel 67-letno Ano Uran, Ptujska gora 75. kije pravilno šla po cesti, pri padcu je dobila težje poškodbe in so jo prepeljali v ptujsko bolni- šnico. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je voznik motornega kolesa (v petek je deževalo) v em roki držal odprt dežnik z drugo pa krmilo motornega kolesa. spet motorist V nedeljo zvečer, 23. avgusta okrog 19. ure je na cesti v Go- mihah 24-letni Jože Cafuta i motornim kolesom zadel 11-letno M. V. iz Doliča 15 KS Destrnik,ki seje peljala s kolesom. Deklica je padla in se lažje poškodovala, prepeljali so jo v ptujsko bolni- šnico. Cafuta je vozil z neregi- striranim motornim kolesom in je povrh še s kraja nesreče pobegnil. Miličniki so ga še isti večer izsle- dih. padla po stopnicah in obležala mrtva Na obisk k Štefanu Krajncu, Mejna cesta 18 v Ptuju je prišla 61-letna Ana Cafuta iz Maribora. V ponedeljek proti poldnevu je pomagala kuhati kosilo. Med kuhanjem je šla v klet, na stopni- cah ji je spodrsnilo, padla je in obležala mrtva. Rodile so: Marija Zebec. Brez- ovec 76 — Sonja; Nevenka Brenholc, Ivanjkovci 10 — Pri- moža; Lidija Lotrič, Ptuj. Za- družni trg 10 — Lucijana; Jožefa Maroh, Krčevina pri Vurbergu 124 — Darjo; Rozika Skledar, Čermožiše 68 — dečka; Milica Mihelač, Pobrežje 73 — deklico; Ana Ivančič, Pragersko 21 — Severino; Zdenka Masten, Ptuj, Trubarjeva 8 — Kristijana; Neža Avguštin, Janški vrh 61 — dečka; Marija Kramberger Bišečki vrh 62 — dečka; Minka Kodrič, Dobrina 26 — deklico; Danica Unuk, Apače 254 — dečka; Angela Kaisersberger. Gerečja vas 19 — deklico; Duška Čagran, Gajevci 17/a — dečka; Alenka Ekart, Zlatoličje 122 — Majo; Brigita Pečnik, Ptuj, Kvedrova 2 — Bojana; Anica Vrabl, Markov- ci 1 — Mitja; Olga Cizeri. Mala vas 25/a — Aleksandro; Marija Petek, Polenci 32 — deklico; Mara Vranjec, Ptuj. Vošnjakova 1 — dečka; Gizela Nemec. Sredi- šče ob Dravi, Šinkova 14 — deklico; Cvetka Taciga, Stoperce 79 — deklico; Alojzija Prejac, Podgorci 21 — dečka; Alojzija Sambolec, Vičanci 80 — deklico; Dragica Arnuš, Nova vas pri Ptuju 100 — dečka; Marija Osojnik, Videm ob Ščavnici 15 — Sabino; Terezija Kukovec, Podgorci 12/a — dečka; Ljudmi- la Trop, Pušenci 23 — Aleksan- dro; Kristina Fošnarič, Turški vrh 31 — deklico; Marija Taciga, Doklece 30 — deklico; Marica Ozvald, Vičava, C. Olge Meglic 20 — deklicpi Ajia Križanec Poroke: Marijan Petrovič, Go- rišnica 112 in Ana Klemenčič, Tibolci 31; Janez Jeza, Strug 14 in Marja Fideršek, Stoperce 32: Stanislav Šeliga, Stogovci 47 in Zdenka Srdinšek, Janški vrh 34: Branko Lukman, Jurovci 5/a in Dragica Tomanič, Kungota pri Ptuju 62; Zvonko Ribič. Straž- gojnca 50 m Jožica Kalčič, Staro- šince 48; Jožef Gajser, Janški vrh 45 in Marija PoUč, Svetinci 36; Marjan Cafnik, Maribor, Sara- jevska 5/a in Katica Vidovič. Zgornja Hajdina 176; Bojan Trlep, Rošnja 65 in Ljudmila Bezjak, Hajdoše 59/c; Srečko Zorko, Šentilj v Slov. goricah 118/a in Ana Habjanič, Stanoši- na 20. Umrli so: Stanislav Zupanič, Kungota pri Ptuju 61, roj. 1922. umri 16. 8. 1981; Ana Topolovec, Gradišče 11, roj. 1898, umria 16. 8. 1981; Alojz Kamenšek, Stoper- ce 74 roj. 1927 umri 16. 8. 1981; Franc Cernezel, Ptuj, Jadranska 16, roj. 1943, umri 15. 8. 1981; Rozalija Meško, Mihovci pri Veliki Nedelji 20, roj. 1907, umrla 20. 8. 1981; Ivan Valenko. Gorišnica 127, roj. 1903, umri 20. 8. 1981; Rozalija Sirec, Slape H roj. 1899. umrla 21. 8. 1981; Štefan Po^^edoš, Vičava, C. Olge Meglic 33 roj. 1893, umri 16. 8 1981. izdaja zavod za časopisno in radijsko Hejavnost RADIO- TEDNIK -2250 Ptuj, Vošnja- kova 5, P' štni predal 99. Ureja uredniški elegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direK- tor in glavni urednik FRANC LACEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- \ir\f\r\\i