199. številka Ljubljana, v sredo 2. septembra. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan »vcAer, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za j eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na moHoc. do 30 kr. za Četrt leta ■— Za tnie dežele tnlikn vr* na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »', kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v OoBpndskih nlic U p r a v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Cesar v Celji. Iz Celja 31. avgusta. [Izv. dop.] Vsikdar vztrepe&e Slovencu radosti srce, kadar stopi ljubljeni vladar na njegovo zemljo. Kdo je mar v naši staroslavni Avstriji, ki bi bo meril s Slovencem v neomahljivi zvestobi do presvetlega cesarja. Hrast bo omajan in hrib popreje, nego se ta ljubezen omaje. Z najiskrenejšim veseljem pričakovali smo tudi letoB napovedani obisk presvetlega cesarja v Celjski okolici. Z veseljem in z bojaznijo! Z bojaznijo, ker smo se vsled izkustev svojih opravičeno bali, da se bodo vsakemu pokazivanju uda-nosti od slovenske strani stavile težko premagljive zapreke. Bali smo se, da se bodo Celjski teroristi urivali mej nas in mej vladarja in da celo v obližji Nj. VeleČastva ne bode v njih potihnilo strastno sovraštvo do vsega slovenskega. Danes je že velik del slavnosti končan. Ali smo se zmotili v svoji bojazni, naj razsodi čitatelj sam. Ko je bil že velik del priprav za vsprejem Nj. VeleČastva končan — to izprevideli smo še le iz časnikarskih poročil — spoznali Brno, da se občinski zastop mesta Celjskega ne namerava niti najmanje ozirati na slovensko tretjino Celjskega prebivalstva in na slovensko okolico. Uložili smo torej v imenu društev .Narodne čitalnice" in „Celjskega Sokola" prošnjo na deželno namestništvo v Gradci, naj se tudi Slovencem dovoli sodelovanje pri cesarskih slavnostih. Svoja lojalna čustva hoteli smo pokazati s tem, da pojemo jedno pesem pri odločeni serenadi in da postavimo ob Savinjskem mostu, kjer se prične območje slovenske občine Celjske okolice, slavolok s slovenskim napisom. C. kr. namestništvo nam je to prošnjo, nasla* njaje se na poročilo c. kr. okrajnega glavarstva Celjskega, odbilo, boječ se, da bi Celjski mob motil naše petje s sikanjem in kričanjem. Naša poslanca gg. Mihael V o šn j a k in doktor Josip Sernec podala sta se na to osebno k na-mestništvu prosit dovoljenja. Namestništvo poročalo jo v nekaj dneh, da smemo peti jedno pesem, toda ne p r i s e r e nad i, ampak popoludne pri izhodu iz parka, kamor pride v nedeljo popoludne Nj. Velečastvo. Ker tudi ta prostor ni bil ugoden za nameravano petje, dogovorila se je nova deputacija s c. kr. namestnikom, da se bode pela pesem „Av-strija moja" pred občinsko hišo okolice Celjske. V istem času prosili smo za dovoljenje slavoloka ob Savinjskem mostu. Ker se postavljenje slavoloka pri Savinjskem mostu z ozirom na to, da so tla podzidana z eskarpo, katero je nekdaj postavilo Celjsko mesto, ni dovolilo, prosil je občin-ski odbor okoliške občine za dovolitev slavolok postaviti na občinski cesti, ki drži v mestni park. Dne 25. aprila dovolilo je c. kr. okrajno glavarstvo po dolgotrajnih komisijah, da se dovoli postavljenje slavoloka ob občinski cesti. Drugo jutro videli smo c. kr. okrajnega glavarja v družbi Celjskih korifej Šmidl, Rakusch in Walland promeni-rati ob mostu Savinjskem. Popoludne pa se je dostavil okoliški občini odlok, s katerim se je po novem ogledu izreklo, da se poBtavljenje slavoloka iz neštevilnih novih uzrokov prepove, ter se nadaljuje: „Au8 den vorangefiihrten Griinden tindet die Bezirkshauptmannschaft die mit dem Erlasae vom 25. d. M., Nr. 31599, ertheilte Bevvilligung zur Erricbtung eiues Triumphbogens am Eingange in Ucu scaatparic niemit zu widerruien unu uie Herstellung eiues solchen an dieser Stelie sowohI als auch an der Briicke und bei der Einmiiodung der Tiifferer Bezirkaatrasse zu untersagen. Den Ge-filhlen der Lnyalitftt der Bevolkerung der Gemeinde Umgebuog Cilli konnte auojedli in popili; po vsem tem pa se je smodka Ij dobro prilegla. Na mestu, kjer je enkralesena piramida Btala, so dilice z imeni napisane im kamenjem obložene bile; vse srno prebrali; jaz sn u svinčnikom tudi svoje na eno zapisal. Potem im prinese Jože Haško (buteljo) spod ene skale, v k.eri je 7 listkov bilo; Globočnik je prepisal vsa imta z listkov in z dilic ter v Hašku d jal vse poprejši listke, priloži pa še svojo fotografijo, eno svotico pevskega društva, svoj in moj listek, pesem (čverospev) „ua Triglav" v noto stavljeno in od Valente, Vidica, Dreniga in Orela podpisano, napiše še en majhen listek s prošnjo, naj vsak naslednik pazljivo z listki ravna, da se kaj ne izgubi in pokvari. Nabrali smo si še kamenja v spomin in našli tudi prav na vrhu proti 8olncu tri rožice: plavo, belo in rumenkaato-belo eveteče. Po vsem tem smo zmerili planjavo Trigla-vovega vrba, ki je 50 stopinj dolga, široka pa do dveh sežnjev, proti Laškemu celo do 5 Bežnjev, samo da je močno navzdol do propada. V zahodu proti Koroškemu je ena stena viseča do propada en seženj široka, prav do vrha polna snega, tako, da se z eno nogo po snegu, z drugo po suhem lahko hodi. Globočnik pa jaz še zapiševa na skalo z oljnato barvo svoji imeni in dan v spominek. Eno uro in 3 četrti smo bili ua vrbu in se potem počasi spravili na odhod; jaz in Jože sva bila zopet prva. Groza me obide pri prvi stopnji navzdol; Jože še enkrat Lovrencu priporoča pazljivosti in da naj zmirom enmalo odzad ostaja zavoljo kamenja, katero se pod nogo ruši in v globočino beži. Srečno sva prišla v Bedlo. Zdaj pravi Jože, pečakajva in poglejva, kaj una dva delata. Vidiva ju visoko na robu Triglava; zdelo se mi je, kakor da bi v zraku visela, io to mi je bil najbolj grozovit pogled na Deželna učiteljska konferencija. (Dalja.) Predsednik gosp. dež. šolski nadzornik Šuman otvori drugo sejo ob 1 Q10. uri ter prečita naučnega ministerstva dopis z dne 20. aprila 1879 fit. 4418. v katerem izrazi le-to svoje popolno zadovoljstvo z delovanjem in s sklepi zadaje deželno učiteljske konferencije. Zapisnikar prečita opravilni red za dež. učiteljsko konferencijo in zapisnik prve seje. Rediteljema izvoli konferencija gg. prof. Levca in Žumra. Glede opravilnega reda vname bo precej dolga debata, v katero je večkrat posegel g. dež. predsednik baron VVinkler. Ravnatelj g. Senekovič predlaga, naj se izpremeni določilo opravilnega reda, da smo vsak udeležnik konferencije o vsaki točki govoriti le jedeukrat, tako, da mu bodi dovoljeno govoriti dvakrat. Predlog se vs prej me jednoglasno. — Linhart predlaga, da se morajo VBi samostalni predlogi doposlati predsedniku dež. učiteljske konferencije vsaj 14 dni j pred začetkom konferencije, da jih more odbor do dobrega pretresati. Temu predlogu ugovarjata dr. lio mi h in Rib nikar, na kar ga odkloni konferencija z veliko veČino in se vsprejme po odboru določeni dotični § ueizpremenjen. G. Linhart predlaga nadalje, da naj dež. Šolski svet povabi vse člane dež. učiteljske konferencije pismeno ter naj jim naznani vselej dnevni red. Konferencija vsprejine predlog jednoglasno. G. B el e predlaga nekatere stilistiške izpremembe, ki se vsprejmo in potem tudi ves opravilni red „en blocu. Delegat g. Še t i na poroča o .šolskih vrtih". Poročevalec dotakne se najprej uprašanja, kdo je dolžan vzdrževati šolske vrte, tir pravi, da je šolski vrt vadnica za učence in učitelje. Z ozirom na to, je stvar v različnih krajih različno urejena. V nekaterih krajih skrbi za vrt v prvi vrsti šolska občina, a do pridelkov nima nobene pravice, drugod je zopet drugače. Poročevalec nasvetuje, da naj se prirejajo okrajne razstave šolskih vrtov, da naj se imenujojo referentje za vsak okraj ter predlaga, da naj se šolski vrtje uvrste mej učila, katera vzdržavati je dolžnost šolski oblasti, in da naj bode polovica pridelka voditelja šolskega vrta, druga polovica pa naj pripada krajni šolski oblasti. G. Linhart pravi, da bodi učitelj brezpogojno gospodar šolskega vrta io zahteva, da nnj dp*nlni šolski svet izda natančna določila glede šolskih vrtov, v katerih bodi i pravno razmerje, o katerem je govoril poročevalec, določeno. Govornik konstatuje, da se za šolske vrte ni storilo nič kaj prida, a kar se je storilo, da ni bilo prav porabljeno. Šolski vrtje naj se snujejo le z zadostnimi sredstvi. Govornik predlaga, da naj se izvoli odbor, kateri naj izdela blizu jednaka določila glede šolskih vrtov, kakor so veljavna za Štajersko, in naj dobi za ta določila zakonsko veljavnost. G. Hi bn i kar ugovarja Linhartovim trditvam glede šolskih vrtov kranjskih, in zavrača trditev njegovo, da so ti vrtovi le malo vredni. Govornik podpira Linhartov predlog, da naj se izvoli odbor da izdela določila za šolska vrta veljavna. G. Bele pravi, da bi odbor ne mogel v malo dneh izdelati takih določil in predlaga, naj se v to svrho skliče enketa izvedencev, ki bi to delo iz-vestno najbolje izdelala. . G. Lapaj ne se ozira na trditev Linhartovo, da niso kranjski šolski vrti nič kaj prida in pravi, da obratno prav lepo napredujejo io niso nič manj vredni, kakor v drugih deželah. Govornik podpira predlog poročevalcev, da je šolski vrt učilo in trdi, da je s tem jasno izrečeno vse, kar treba. G. Ravnikar predlaga, naj se sklene prositi Šolske oblasti, da delajo na to, da se osnujejo šolski vrti i tam, kjer jih doslej Še ni.' G. Spintre podpira predlog Linhartov. G. Gregorin dostavlja Ravnikarjeverau predlogu, da naj se šolski vrti snujejo tam, kjer to dopuščajo krajevne razmere. Deželni predsednik baron W in kler se ozira na Linhartov predlog in potrjuje, da pravne razmere šolskih vrtov nikakor niso določene a ugovarja predlogu, da se naj v svrho ureditve teh razmer izvoli poseben odsek. Deželni predsednik tudi ne pritrjuje predlogu poročevalca, da naj se šolski vrt uvrsti mej učila in pravi, da ta beseda še nikakor ne določa pravnega razmerja. G. Škrbinec razjašnjuje na kratko sedanje razmere šolskih vrtov na Kranjskem in njih pomen za učence in za šolsko občino, trdeč, da bi baš šolski vrt mogel biti najboljša vez mej učitelji in šolskimi občinami. G. dr. Ro m i h se strinja s poročevalčevim predlogom trdeč, da je s tem v vsakem oziru določeno razmerje mej krajno šolsko oblastjo, ki vzdržuje vrt in vrtnarjem ter stavi dodatni predlog, da je jedini in izključni gospodar šolskega vrta uči tel j- vrtuar. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. septembra. Spremembe v visokih krogih. Kakor se poroča z Dunaja, namerava Schmer-ling zarad slabega zdravja odstopiti"od predsedstva najvišjega sodišča. Namestu njega postal bi Stre-mayer prvi predsednik. Ob jednem bi se Sehmer-ling odpovedal tudi svojemu dostojanstvu kuratorja. v Terezijanišei, katero bi prevzel naučni minister Gautsch poleg svojih drugih opravil. '/.ieilin ien it- Jhfrl+nsi.r.i'io. s Hrvatsko. V Zagrebu se je opazilo io mnogo govorilo o tem, da je nadvojvoda Albreht bana sedaj mnogo bolj odlikoval, nego pri prejšnjih jednacih prilikah. Župan Spletski g. Butat posetil je bana pred odhodom ter sta se pogovarjala o raznih stvareh. Bulat uprašal je bana, kdaj se snide hrvatski sabor in je li hoče zjedinjenje Dalmacije še v tem zasedanji postaviti na dnevni red Ban pa se je izognil odgovoru in zasukal pogovor na drug predmet. Uradne novine poudarjajo, da samo, ako se utrdi spravna ideja v Dalmaciji, je mogoče doseči zjedinjenje. Z drugimi besJdami, če bode Madjarom po volji, dosegli bodo Hrvatje, kar žele, drugače ne. Gibanje Slovanov v Slezlji. Nemcem ni nič po volji, da se je v Šle-ziji začel gibati slovaiski živelj ter da se tamošnji Poljaki in Čehi začetjajo zavedati svojih pravic. Tožijo torej o poljski agitaciji, katera hoče kaliti mir v deželi. Jeden lemškib organov pravi, da je Šlezija nekoliko podobta Koroški, da slovensko pre- vsej poti. Tudi una dva sta srečno prišla do naji in zdaj sem šel jaz pa tudi Globočnik pokom: u čez sedlo do prostora počivališča. Na tej skali je na-raalal Globočnik na vrhu cesarskega orla, pod njega zapisal „slava slovenskemu Triglavu", spodej na levi „Fr. Globočnik", ua desni „Fr. Kadilnik", pod vsako ime pa še letopis 18*/tt(i8. Potem dalje koračimo, da pridemo zopet čez mali Triglav do Vrrat, kjer smo zopet svoje palice in vse drugo pobrali in čez kumenje in velike kupe snega se dričali, pa Brečno prišli ob 1/92. popoludne v Belo Polje. Šimen nam je zopet Žgance z mlekom skuhal; dobro smo se najedli in napili dobre vode, plačali vse, in tako z Kosnerjem, ki je tukaj čakal, odšli in ob '/38. zvečer prišli, sicer prav težko, veudar srečno, v Srednjo vas. V gostinici pri Šestu Bi damo dobro večerjo napraviti, potem pa brž v posteljo. Zmenjeni smo bili, da zgodaj VBtaoemo; ali ni bilo mogoče; vstali smo tedaj še le ob 8. v nedeljo in ob 9. prišli do bohinjskega jezera. Tu sem nasvetoval Globočuiku in Rosuerju, naj gresta k Savici. Globočnik je ubogal, Rosnor pa je zopet ponovil svoj: „Za celi svet ne več ua hrib." Zapustila sva tedaj Globočnika oba in prišla ob '/a 12. uri peš v Bistrico, kjer sva pri Mavriču kosila. Ker Rosner ni hotel, sem se jaz sam odpeljal na bleško jezen; od tod pa zopet koj naprej in tako sem bi zvečer ob pol 10. uri že v Kr an j i. Evo, dragi učitelj naše potovanje na T r i g I a v, ki se, 9075'= 2865$ visok, ponosno imenuje glavarja kranjskega. Priporočamo pa vsakemu nasledniku to-le: Za vodnika Jožeta Šela, lovca pri baronu Cojzo v Srednji vasi v Bolmi in njegovega sina Lorenca; vsak naj vzame sebo veliko žganja, najbolje je dober slivovec, precej kruha in mesa, če je tudi svinina ali pa klobase vse je dobro, potem pa prav veliko Hinodek ali sa: tobaka, ker možje vodniki celi dau, tudi po najnrarniših potih, pipice v ustah drže. Močne škornje it dobro podkovane so do malega Triglava potrebne Na malem in velikem Triglavu bi bila pa najboŠi debela klopčina, zato ker manj drči. (Jvrstđoke, Dobreiogć, Cista ava Do8pi"yrb Triglava! Na zdravje ! V Kranji 6. a«ista 1860. France Kadilnik. bivalstvo želi živeti v miru z Nemci, da je torej brezvestno motiti to lepo sporazumljenje. Seveda bi bilo Nemcem povsod najljubše, da bi Slovan kar molčal, davke plačeval, vojake dajal, če treba tudi Nemcu hlapčeval, zrn vse drugo pa se ne brigal in pustil Nemca gospodariti, kakor je bil navajen doslej. Za tak mir se lepo zahvalimo. Dunajski demokrati v JPragi* Za antisemiti, kateri so se podali v Prago k razstavi, hočejo Dunajski demokrati prirediti skupni izlet v Prago ter pri tej priliki osnovati shod demokratov v prestolici češki. Da nemško liberalni listi grozno ropotajo proti temu sklepu Dunajskih demokratov, to si lahko vsakdo misli, kdor pozna liberalizem te gospode. Da gredo Slovenci v Zagreb, da ponove hrvatsko-slovensko vzajemnost, to jim tudi ni prav. Slovenci naj bi lepo doma sedeli in se uauduševali k večjemu za kake germanske slav-nosti, v Prago ali v Zagreb hoditi pa naj bi opustili, ker tam se goji samo nevarni panslavizem, ki je že okužil celo Dunajske Nemce. Nemški cesar pri manevrih. Vsi občinski zastopi okrajev, v katerih se bodo vršili mauevri na Nižjem Avstrijskem, dobili so nalog, naj nemškega cesarja ne pozdravljajo z metanjem cvetlic ali z vibranjem zastav, ker mora cesar zarad zadnje nezgcde previdno jezditi in se je torej izogibati vsemu, kar bi utegnilo razburiti njegovega konja. ^. Vitanje države. Potovanje ruske carinje. Iz Pariza se javlja, da prinašajo listi ulicijozno noto, da bode carinja morebiti spremljevala velicega kneza Jurija, Če bi čez zimo bival v Algierji. Na vsak način prišla bi carinja kot mati, ne pa kot vladarka. li us i ja in Turčija. Kakor poroča angleški „Standard" iz Carigrada, je Turčija v uprašanji Dardanel se udala Rusiji ter zagotovila, da se ne bodo več zadrževale ruske ladije v Dardanelah. Tudi bodo plačala odškodnino zarad zadnjega slučaja, kakor jo je zahteval ruski poslanik Nelidov. Vrhovni poveljnik Dardauel se je baje Že odpoklical. Minister G le rs posetil bode, kakor se poroča iz Berolina v „Kolu. Ztg.". tekom meseca septembra kneza Bismarcka in se potem podal v gornjo Italijo. V diplomatiških krogih se sodi, da je daljni odpust Giersov le uvod njegovemu definitivnemu odstopu. Shod srbske kraljice s kraljem. Iz Belega grada se oporeka vest, da bi se rcsIm hivšn kraljica Natalija s svojim sinom Aleksandrom. Eolgarslca j>olicija še vedno išče morilce BelČeve, a jih še ni našla. V postaji Caribrod ustavila je brzovlak, ki je dohajal iz Sofije io iskala po nekem Panovu, ki je baje kompromitovan v aferi Belčevi. A vse iskanje bilo je zaman, našli neso nikogar. Nemci na ltuskem. Uradni Varšavski dnevnik ima oster članek proti Nemcem, ki so naseljeni na Ruskem in ki celo tedaj ueinajo zavesti svojih dolžnosti proti novi domovini, če so že postali ruski državljani. Da je nezaupnost proti Nemcem opravičena, kaže, da mnogokrat pomagajo nemški vojni upravi snovati skrivne postaje golobov pismonoš na ruskih tleh. Nedavno ujeli so goloba z znamko „N° 200, Thon-ner Fortificution" in zasačili so dva bivša pruska podložnika in necega čuvaja pruske carinske mejne postaje, ko so na skrivnem imeli opravka z omenjenim golobom. Iz francoskih vojnih krogov. Kakor poroča „Figaro", bavi se posebna komisija z napravo ščit za pešce proti puškinim krog-Ijam. Nasvetuje se bronast ščit v debelosti G do 18 milimetrov, ki bi bo dal lahko prenašati iu bi varoval nosilca proti pogubnemu streljanji iz novodobnih repetirk. Simplonski tunel. Po načrtu, ki ga je izdelala uprava železnice Jura-Simplone, bode tunel Simplonski dolg 19.731 metrov in se bode potrebovalo 8Va let za delo. Stroški velikanskega podjetja proračunjeni so na 67Vi milijonov frankov, poleg tega 41/, milijonov za dela ob reki Rhoni in 81 , milijonov za obresti, skupaj toraj na 80 milijonov frankov. Italija in Švica dali bi 30 milijonov podpore, za 25 milijonov izdale bi se obligacije in za ostalih 25 milijonov delnice. Izdelale se bodo tudi potrebne proge za zvezo italijanskih železnic s predorom Dopisi. Iz < Vrit I j u u na Gorenjskem 31. avgusta, [izv. dop.] Kot vsako leto, priredili so tudi letošnje počitnice Cerkljanski dijaki malo veselico za odhodnico, predno polete zopet v svoje ule nahranit se s strdjo vede in znanosti. Ob 8. uri stopil je na oder na Hribarjevem vrtu sedmošolec Peteri in ter govoril dolg prolog — v verzih, kar je seveda vzbudilo živahno odobravanje. Nato je jako vrlo krasnoslovil sedmošolec Hribar slavno Gorozdovo „Svetopolkovo oporoko"; tej je sledilo čitanje PreSernove „Slovo od mladosti0, kar je če-trtošolec Pod jed dobro pogodil. Po deklamaciji „Nove pisarijo", katero sta tretješolec Kimovec in četrtošolec Petrič nekoliko prejednoglaano govorila, igrala se je mična VoŠnjakova igrica „Svoji k svojim". Zares ljubka je bila gospica Angela Vavknova kot Metka, istotako gospica Tilka Vavknova kot mati župauja. Svojima ulogorila zadostila sta popolnoma tudi zavedni župan (Iv. Hribar) in kmetski fant Jože (V. Žun). Navdušeno igranje, lična narodna noša, ki je bila zlasti pri končni živi sliki v odsevu umetalnega ognja posebno krasna, napravila je na občinstvo jako lep utis. Po veselici zbrali so se odličnejši gosti — došlo je lepo število narodnih- dam in gospodov iz Št. Jurija — in domačinci v prostorih g. nadučitelja in župana Vavkena, kjer nam je mej petjem četverospevov, uapitnicami — omenim samo lepo napitnice g. nadučitelja Sv. Jelenca — in plesom čas bliskoma hitro minul, tako da so nas šele pozno v jutro mogle objeti mehke roke sladko-sanjavega Morpheja. —r. Iz krhkega NoKkega okraja 30. avgusta. [Izv. dop.] Dne 15. julija t. I. vršila se je okrajna učiteljska konfereucija za krški šolski okraj na Krškem. Gospod prvoBednik in voditelj konferencije, c. kr. okrajni šolski nadzornik Fran Gabršek otvori konferencijo ob 9. uri dopoludne ter s toplimi besedami pozdravlja navzočnike, konštatujoč, da se šolstvo tega okraja krepko razvija in vidno napreduje in izreka veselo nadejo, da se popne na ono stopinjo popolnosti, na kateri bode moglo popolnoma ustrezati vedno rastočim zahtevam, ki se stavijo dandanes do ljudske šole ter tako upraviče-vati ogromne troške, katere žrtvujejo občina, dežela in država za ta kulturni zavod. Nadaljuje, učitelj -stvo opominjajoč k neustrašnemu dolovanju, kajti le tedaj sme pričakovati, da bodo šolska oblastva z ono brižnostjo skrbela za njegove upravičene težnje kakor do sedaj. V šolskih oblastvib pa ima učitelJBtvo najkrepkeje podporo, kajti ta oblastva delujejo na podstavi onih šolskih zakonov, katere je izdalo Njegovo Velečastvo, naš presvetli cesar, ki je vzel prav z očetovsko skrbjo šolstvo v Svoje varstvo iu je neprestano čuva. Srčno hvaležnost smo toraj Bvojemu vzvišenemu zaščitniku dolžni in kot zvesto udani Avstrijci, ki ljubimo svojo skupno domoviuo in vzvišeno vladarsko rodbino, skazimo jo s ponižno udanostjo s tem, da zakličemo: „Bog ohrani, Bog obvaruj našega milega vladarja Frančiška Josipa I.! Bog obvaruj celo hišo habsburško!" Na to zakliče konferencija trikratui „Živio" in naudušeno zapojo vsi cesarsko pesem. Od 53 konferenčnih udov bilo je navzočnih 45 in nekaj gostov. Svojim namestnikom g. prvosednik imeuuje gosp. c. kr. okr. šolskega nadzornika Jos. Bezlaja, meščanske šole učitelja v Krškem. Na to se preide k posameznim točkam. 1. ) Zapisnikarjema sta bila izvoljena gdč. Ana Zevnik, učiteljica na Čatež i in Viljem Gebauer, nad-učitelj v Šmarjeti. 2. ) Po primernem nagovoru gosp. prvomestnik poroča: o izvršitvi sklepov lanske konferencije, o Statistiki, o izpremembab v učiteljskem stanu, omenja nekaterih važuej h ukazov izza zadnje konferencije in jako temeljito in obširno opisuje uradne .spise ter preide potem k poročilu o učnih uspehih in učnem postopanji. Mej poročilom g. prvosednika počasti konferencijo gospod c. kr. okrajni glavar Henrik AVeiglein, kojega gosp. prvosednik srčno pozdravi, zahvaljujoč ga za krepko pospeševanje šolstva. Čestital mu je v imenu vsega učiteljstva k godu njegovemu, ki je bil ravno ta dan. Gospod glavar, zahvaljajoč se čestitki, ostane pri konferenciji skoro do konca. 3. ) O šolski higijeni se je prečitalo poročilo g. c. kr. okr. zdravnika dr. Josipa Krsuika, ker je bil ta zadržan se OBcbno konferencije udeležiti. O lepopisji je prav poučno in metodično predaval gosp. Ivan Leveč, novoimenovani nadučitelj v Radečah. Glede uprašanj letošnje deželne učiteljske konferencije se je unela živahna debata, katere so se udeležili gg: Fran Lunder, Ivan Rupnik, dr. Tomaž Romih, Ivan Gantar, Andrej Grčar, Jakob Pretnar in g. prvoseduik. 4. ) Pri določilu učnih knjig za bodoče Šolsko leto se je skl enilo prositi, da so Raziogci-Žumrovo „Prvo berilo in slovnica* odobri za vse slovenske ljudske šole (do sedaj le za 4 in 5 razrednice); tudi se je izrazila upravičena želja, naj se napake iz šolskih knjig odstranijo, novi natisi ne izpremi-njajo itd. 5. ) Iz poročila knjižničnega odbora se je povzelo, da šteje okr. učit- knjižnica v 1020 knjigah 1460 zvezkov; odobren račun kaže 263 gld. 43 kr. dohodkov, troškov pa 176 gld., torej ostane še v blagajni 87 gld. 43 kr.; vsled tega pekunjarno dobrega stanja, nasvetovalo se je v nakup več knjig in muzikalij. Tudi nevezani časniki in knjige se bodo vezale. 6. ) Pri volitvi stalnega iu knjižničnega odbora bila sta „per acclamationeui" stara odbora izvoljena in sicer v prvi gg. Bezlaj Josip, dr. Romih Tomaž, Rupnik Ivan in Lapajne Ivan v drugi pa gspdč. Schmidinger Ana in gg.: Lapajne Ivan, dr. Romih Tomaž, Rupnik Ivan in Cepuder Jakob. Pri volitvi 3 delegatov v deželno učit. konferencijo bili so gg.; dr. Romih Tomaž, Leopold Abram in pri ožji volitvi Fran Lunder proti Franu Slancu, izvoljeni. 7. ) Izmej posameznih nasvetov se je sklenilo, da imajo krrjni šolski sveti sejne zapisnike na zahtevo šolskega voditelja posamez, sicer pa o priliki predlaganja proračunov predlagati si. c. kr. okr. šol. svetu. S tem je bil vspored končan. Gospod prvosednik sklene konferencijo zahvaljujoč se poročevalcem za odlična poročila, vsem pa za pazljivost in potrpežljivost (kouferencija trajala je od 9. skoro do 3. ure popoludne) ter vzpodbuja navzočnike, da z neutrudljivim delovanjem vzgajajo izročeno jim mladino v pravem versko-nravnem duhu in ji vcepljajo v mlada, vsprejemljiva srca čut ljubezni do Boga, do domovine, države in presvetle vladarske hiše! Gospod prvosednikov namestnik Josip Bezlaj se konečno srčno zahvali v imenu vsega učiteljstva gospodu prvomestniku za izvrstno in nepristransko vodstvo konferencije. Domače stvari. — (Celjska „Vahtariea") je v svojem poročilu o nedeljski slavnosti v Celji v prirojeni jej perfidnosti kar naravnost zamolčala, da so Slovenci v mestnem parku peli pred presvetlim cesarjem. — Bog ve, da-li ima uredništvo takega lista kaj vesti?! — (Velika pevska slavnost v Zagrebu.) Centralni odbor pevske zveze hrvatske izdal je naslednji program: V soboto 5. septembra zvečer pozdrav došlim pevskim društvom na kolodvoru, potem pevski komers v pevskem hramu. V nedeljo 6. septembra zjutraj pozdrav došlim društvom na kolodvoru, ob 10. uri po dohodu Žakanj-skega vlaka slovesni uhod v mesto. Ob 11. uri slovesna maša v stolni cerkvi. Popoludne ljudska svečanost v Maksimiru, zvečer pevski komers v pevskem bramu. V ponedeljek 7. septembra ob 8. uri zjutraj skušnja v pevskem hramu in seja centralnega odbora. Ob 10. uri glavna skupščina hrvatske pevske zveze. Po skupščini slovesna razdelitev nagrad za najboljše zbore vsled natečaja. Popoludne razgledavanje razstave. Zvečer komers v pevskem hramu. V torek 8. septembra ob 8. uri zjutraj glavna skušnja, ob 11. uri slovesni matine v pevskem hramu, ob 2. uri popoludne slovesni banket v pevskem hramu. Zvečer oprostni komers v pevskem bramu. Dalje objavlja nekatere odredbe glede obleke, stanovanj, banketa itd., katere se tičejo članov zaveznib pevskih društev, ki imajo povsod prost pristop. — (Za izlet v Zagreb) kaže se veliko zanimanje v vseh krogih. Posebno se je nadejati, da se udeleži mnogo Sokolov v društveni obleki tega izleta. Na mnoga uprašanja javljamo, da je g. Soklič naročil novo partijo Sokolskih klobukov, da torej lahko UBtreže vsem dotičnim naročilom. — (K i z 1 e t u v Z a g r e b ) se nam ravnokar poroča, da pripravlja Zagrebško meščanstvo tudi onim izletnikom presrčen sprejem, ki so udeleže izleta dne 8. t m. s posebnim vlakom, ki ga priredi Jos. Pavlin-ova potovalna pisarna v Ljubljani. — (Razstava učil.) Povodom tretje deželne učiteljske konferencije je priredila I. mestna deška ljudska šola v Poljskih ulicah razstavo učil, na katero opozarjamo šolnike in druge, ki se za stvar zanimajo. — (Stanovanja v Zagrebu) oskrbljuje kakor smo že poročali, samo „odbor za stanovanje" Marije Valerije ulice st. 3. Na mnoge želje prevzel je g. Jos. Pavlin, prireditelj posebnih vlakov tukaj, naznanila za stanovanja in sicer dobi vsak nazna-nilec nakaznico, r katero si poišče stanovanje v Zagrebu. Za tako nakaznico plača se tu 10 kr. in če jo Želi kdo po pošti imeti, 15 kr. v markah, katere se naročilu prilože, stanoianje pa se plača v Zagrebu. Cene so normirane, za jedno sobo z 1 posteljo po 60 kr., 1 gld. 20 kr., in 2 gld.; z 2 posteljama po 1 gld., 1 gld. 80 kr., in 2 gld. 50 kr. z 3 posteljami po 2 gld., 3 gld. in 4 gld. — V hotelih in privatnih stanovanjih so jednake cene, samo da je še pristojbino za postrežbo in luč po 30 do 50 kr. posebej plačati ; v privatnih stanovanjih je pa to že vračunjeno. Za stanovanje „en masse", to je v šolah itd. plača se samo 15 kr. za postrežbo. — (Ogenj.) Gorelo je danes po polnoči na skladišči tesarskega mojstra Pusta v Streliških ulicah. Pogorel je kos strehe. Škoda iznaša 100 gld. Hiša je bila zavarovana pri „Riunione adriatica di Sicurta". Gasilno društvo je ogenj hitro omejilo. — (Iz Logatca:) Včeraj popoludne 1.1, m. udarila je strela v kozolec Katarine Podkrajšek v Godoviči, užgala s senom napolnjeno poslopje, ki je bilo zavarovano za 400 gld. Škode je 2000 gld. Pri požaru bo je žandarmerija vrlo obnašala. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi zatožen je bil Anton O r-tar, po domačo Pirnatov, 34leten zidar, hudodelstva uboja. Dne 28. junija popoludne prišla sta Anton Ortar in Andrej Fakin v krčmo Franceta Fauina v Bevškem grabnu. Okolu četrte ure zapustita krčmo in gresta po poti skozi Bevški graben proti domu. Mej potjo nastane mej njima prepir. Anton Ortar zleti k bližoj) Brinkovi hiši in prinese od tam mo-tiko. Žuga potem Fakinu z motiku iu konečno ga udari ž njo po glavi, da se takoj zgrudi na tla. Anton Ortar zbeži in se skrije v grmovje. Vsled udarca umrl je Andrej Fakin dne 0. julija. Po izreku veščakov, sestavljenem pri razparanji mrliča, počila je poškodovancu lobanja in je nastal velik krvni izstop. Zatoženec trdi, da je bil pijan, temu pa oporekata priči Alojzija Brinek in Fakin Andrej. Porotniki so uprašanje zaradi krivde jednoglasno potrdili, dodatno uprašanje, da bi bil zatoženec pri izvrševanji popolnoma pijan, pa jednoglasno zanikali in obsojen je bil Anton Ortar na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom in temnico, pa trdim ležiščem vsakega 6. julija. — Pri drugi obravnavi zatožen jo bil prisiljonec Ljubljanske pri-silue delavnice Cezar Str igel, 'J 5 leten pleskar iz Bolzaoa, hudodelstva uboja. Dne 1. junija sprla sta Be prisiljenca Cezar Strigel iu Jernej Arnold v prisilni delavnici v Ljubljani, ker je Arnold zabavljal čez Tirolce iu Strigelna imenoval strahopetueža. Strigel sunil je Amolda z nožem v prsi iu vsled rane je Arnold dne 21. junija umrl. Zatoženec dejanje popolnoma priznava. Obsojen je bil ua tri leta težke ječe poostrene s postom vsak mesec. — (Nova žrebčarska postaja v Kostanjevici) bode ustanovljena 1892. I. z dvema žrebcema. — (V Kostanjevici) na Doleujskem ujeli so dne 13. avgusta raka, ki je meril 13 palcev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sch.warzenau 1. septembra Za cesarja Frana Josipa in Viljema pripravljen je barona Widmana dvorec. Oba cesarja bodeta stanovala v prvem nadstropji, kralj saksonski pa v drugem. Peterburg 1. septembra. Na podlagi carjevega ukaza dovolil je finančni minister državni banki, da sme izdati 25 milijonov rubljev kreditnih biljetov. Novi Jork 1. septembra. Položaj v Čilu se je pomiril. Balmaccdovci pridružujejo se kongresovcem. Baquedanea pri poznan kot začasni predsednik. Več oseb zaradi ščuvanja k ustaji sumarično ustreljenih. Več odličnih uradnikov Halmacedovih bodo jutri ustrelili. Nemški in severno-ameriški admiral odklonila sta kon-gresovcev zahtevo, da bi jim izročila na njih ladijah bivajoče Balmacedove ministre, ako se jim ne zagotovi nepristranska civilna pravda. Turin L septembra. Vihar, ki je po okolici razsajal, napravil je neizmerno škoao in pripovedujejo se grozne podrobnosti. Okolu štirideset hiš je močno poškodovanih, sedem oseb ranjenih, dve osebi se pogrešata. Dunaj 2. septembra. Cesar imenoval naddijakona Rajčevića nadškofom v Zadru. Sch.warzen.au 2. septembra. Cesar semkaj došel ob 8. uri 35 min. Na kolodvoru pozdravili ga namestnik, zastopniki oblastev, duhovščina, meščanska straža iz \Vaidhofena z naudušenimi klici in cesarsko himno. Cesar nagovoril barona Widmanna, ogledal meščansko stražo in se mej burnimi Živio-klici peljal po cesti z zastavami bogato okrašeni, v Schwar-zenau, kjer je ogledal častno kompanijo. Ba-roninja \Vidmann vsprejela cesarja pri uhodu v dvorec. Potem vsprejemanje plemstva, urad-ništva, duhovščine, korporacij. Schwarzenau 2. septembra. Pri vspre-jemu na kolodvoru odgovoril cesar na županov nagovor, da še nikdar ni videl toliko županov zbranih, kakor tu. Cesar zmatra mnogobrojno prisotnost županov za dokaz patrijotizma in dinastičnega čustva prebivalstva, za kar se iz polnega srca zahvaljuje. — Opoludne došla Karol Ludovik in Marija Terezija. Namestnik ja je vsprejel. Baroninja "VVidmann izročila nadvojvodinji šopek. čroepfritz 2. septembra. Nadvojvode Albreht, Rainer in Viljem došli ob 93/4, bili svečano vsprejeti in vzeli stanovanje v bogato okrašenih stanovanjih župana, prvega občinskega odbornika in župnika. Razne vesti. * (Grad cesarice na Kriu.) Novi grad, ki se gradi za cesarico avstrijsko na otoku Krtu, bode ves razsvetljen električno. Tudi v parku bode električna luč, ki bode divno odsevala mej južno-bujno Moro. V sobanah cesarice bodo nastavljene poinpejanske svetilnice, v katerih bodo uložene električne Bvetilke. * (Električna železnica mej Dunajem in Budimpešto.) Projekt za to železnico zanima živo vse in se utegue vender le uresničiti. Načrti so izdelani v vseh podrobnostih in bo razstavljeni v električni izložbi v Frankfurtu o. M. Vsa proga bi bila dolga 240 kilometrov in bi se trebalo samo 75 minut z Dunaja do Bupimpešte. Vozovi bi bili dolgi 40 metrov in imel i prostora za 48 oseb. Vlaki bi šli vsak četrt ure. Za vso progo namenjeni sta samo dve centralni postaji a nad 100 manjih po-stajic in 3 do 4 postaje vmes. * (Kraljica rumunska) je jako slabotna, kakor poročajo iz Benetk. Zavživa le prav malo hrane in jo morajo nositi. Pričakuje se, da pride kralj Karol v Benetke. * (Nov časopis.) V Parizu izhaja pod imenom .Globus" čaBopiB v 9 jezicih, ki ima namen seznaniti pisatelje raznih narodov. * (Štrajk v Milanu) se širi mej mehani-škimi delavci. Strajkujočim delavcem „Etvetice" pridružili so se še delavci šestih drugih metalurgiških zavodov. * (Dež in heraldika.) Razvrstitev barv na zastavicah pruskih utaucev dala je nedavno povod precej živahnim debatam. Pravi pruski barvi sta Črna zgoraj, bela spodaj. Ker je pa pri deževnem vremenu gornja Črna barva se stekla v spodnjo belo in jo tako omadeževala, obrnili so praktični ulanci Bvoje zastavico in tako so nastale mesto črnobelih beločrne, katera sprememba je delala veliko preglavice učenjakom. s Anatberinova ustna voda iu zobni prašek 3 ohrani usta, krepča čeljnstno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna Skatlja zobnega praška 20 kr.; 1SI steklenic 4 gld.; 12 skateli samo 2 gld. (81—109) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila so izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci: 1. septembra. Pri Mi»!lfi: Messing, Fleischer iz Prage. — Kolin iz Ioornosta. — Miiller iz Draidan. — Palm iz Opatije. — Lili pl. Liliunbach iz Gradca. — Stiirmea z Dunaja. — Go-rup % Roke. — Flurl iz Herolina. — Nemenic iz Pulja. — Kutscher, \Volsugger iz Kočevja. — Con* iz Trsta. — G rosa iz Poatoiine. — Pfreimster iz Monakova. Pri Mouiit Keithofer iz Linca. — Spindler iz Sarajeva. — Valeris iz Pulja. — Flor i mi iz Kranja. — Ko-govfiek iz Sraka. — Drenig iz Ljubljane. — Eppich iz Gorice. — Rosada, Burgstallor, Lazar iz Trsta. — Weisen-heck, Reitzuian, Keitler, Schubert s Dunaja. — Deitsch iz Gradca. — Oberhamer i/. Inomosta. — Schaltz iz Draždan. Pri itvHtrl|Hbeui «-«*itarjl: Sucher s Krke. Pri baiarskem dvoru : Proger ia Celovca. Pri Juiu«*ui kolodvora: Potočnik iz Kamnika. — VVilfan iz Gradca. Umrli so t KJiil>ljaiil: 30. avgusta: Jakob Virt, mlinarjev sin, 14 let, Kravja dolina it. 11, oedema pulm. 31. avgusta: Alojzij Golob, sin železniškega popisovalca voz, 2770 — . 57 67Stev. 6251 III. 1891/167. prostovoljne javne dražbe zemljišča. Vsled privoljenja veleslavnega c. kr. okrožnega sodišča v Rudol-fovem se na prošnjo c. kr. okrajnega sodišča v Velikih Laščah z dne 24. avgusta 1891, štev. 4205, prostovoljna javna dražba zemljišč ml. Matija Kočevar-jevih otrok iz Podturjaka, zastopanih po materi kot varhinji Ani Kočevar in sovarhu Matiji Kočevar iz Velikih Lašč, vlož. štev. 11, 12 in 13 davč. obč. sv. Duh v Škrabčah, ležečih (občina Nova vas-Bloke) po posameznih parcelah ali tudi skupno, določi na 16. in IT. .septembra l*»5M na lici posameznih delov zemljišča v Škrabčah, vsak dan počenši od 9. uri dopoludne. Parcele gruntne in stavbene se bodo izklicale po cenah inven-tarnega zapisnika de pr. 12. maja 1887, štev. 3679, in se le opomni, da znaša vrednost vseh treh zemljišč vkup 5740 gld. Upnikom, na teh posestvih zavarovanim, ostane prihranjena njih zastavna pravica ne gledć na prodajno ceno. Vsak kupec ima takoj plačati 10% kupnine kot varščino in položiti f>°/0 skupila za pokritje dražbenih troškov v roke sodnega poverjenika. (717—2) Sicer se pa zamorejo vpogledati natančni dražbeni uveti, zemlje-knjižni izvleček in posestni list v navadnih urah pri tem sodišču. C. kr. okr. sodišče Lož, dne 27. avgusta lsoi. s Prememba v posesti. $ Hišo štev. 13 v Streliških ulicah v I! Ljubljani kupil je g. JSgidij Živalic £ od gospe Terezine Jebačin, soproge ma- >*> gistratnega sluge, za 1850 gld. (729) L. Luser-jev obliž za turiste. (»olovo in hitro 11 p 1 i - JkP^ vajoču sredstvo proti kurjim «>«•«»*<>.n. auljeni na p<^ \/ n qM pruskom >^'v^ ij"*/ v' . , kola >S!S^^>^ I,a ogletl v 0 Veliko priznalnih aem )e nu elavni razposiljalniri; L,Schwenk-a lekarna ^ "jČ^f MeldllnK-TJonaJ. Pristen samo, <*e imata navod in obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj bo pazi zavrne vse manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo v I.Jult-l|mil J. 8wotio