Celjski tednik Celje, 20. jitlija Leto XII. štev. 28 CENA IZVODL 20 DIN GLASILO SO( lALlSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKi ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO STANE DIVJAK novi sekretor ObK ZKS Celje Na zadnji seji občinskega ko- Biiteja ZKS v Celju je bila iz- vršena kadrovska sprememba v vodstvn komiteja. Večletni sekretar tovariš Tone SKOK je zaradi odhoda na študij na visoko politično šolo v Ljub- ljano prosil za razrešitev. Hhrati pa je predlagal za novega sekre- tarja tovariša Staneta DIVJAKA. Občinski komite je ob tej priliki dal tovarišu Skoku polno prizna- nje aa večletno delo na tako po- membnem položaju in zahtevnem obdobju našega družbeno-politič- nega razvoja. Novi sekretar je absolvent viso- ke politične šole v Beogradu, pred odhodom na študij pa je bil orga- nizacijski sekretar Okrajnega ko- miteja ZKS in je tudi član Cen- tralnega komiteja ZKS. Prav tako je tovarišu Skoku dal priznanje sekretar OK ZKS in mu zaželel uspeh pri študiju in vrni- tev v Celje. Hkrati pa je tovariš Simonie zaželel tovarišu Divjaku uspeha pri opravljanju tako važne politične funkcije. Stane Divjak — novi sekretar ob- činskega komiteja ZKS Celje DVOJNI PRAZNIK Kot vsako leto, tako tudi v tem letu 20. juli- ja, ob obletnici formiranja prve Celjske čete, občani celjske občine z največjim slavjem spo- minjamo tistih dni naše revolucije, ko si je ves slovenski narod, v okviru vseh jugoslovanskih narodov, pod vodstvom Komunistične partije Ju- goslavije, njenim generalnim sekretarjem tov. Titom, začel formirati iz vrst komunistov, pred- vojnih revolucionarjev, prve partizanske enote za borbo proti okupatorju in domačim hlapcem, kot prve nosivce borbeno revolucionarnih idej za graditev temeljev nove socialistične Jugosla- vije. Obdobje let 1941 — 1945 bo tudi v zgodovini slovenskega naroda zapisano z najsvetlejšimi črkami, saj je bila to za naš narod tista doba, katero si je nemški nacizem izbral za to, da nas za vsako ceno velikih žrtev, za vedno izbriše s te lepe slovenske zemlje in da bi vse, kar bi še ostalo, bilo zapisano suženjstvu fašizmu. Tudi prebivavstvo celjske občine beleži v usodnih dneh narodnoosvobodilne borbe velik krvni delež, o čemer govorijo naši spomeniki, tisti, ki že stojijo in ki bodo v najbližji prihod- nosti postavljeni; na teh so vklesana imena ne- štetih padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja. Ta ogromen krvni prispevek, ki je v zgodovini Slovencev do sedaj največji, naj bo resno opozorilo našim bodočim generacijam, kot nikdar pozabljeni primer, za kakšno ceno in kakšne žrtve je bila pridobljena svoboda sloven- skega naroda v okviru vseh jugoslovanskih na- rodov, ki si pod vodstvom Tita gradijo svoj lepši jutrišnji dan. 20. julija 1941 je bil za komuniste, predvojne revolucionarje, na tem področju največji zgo- dovinski dogodek v njihovi dolgoletni borbi proti narodnim režimom predaprilske Jugoslavije za socialno in nacionalno osvoboditev, to je dan formiranja I. celjske čete, kot bodoče nosilke organiziranega odpora proti okupatorju na celj- skem področju. Občani celjske občine, spominjajoč se tega zgodovinskega dne, dajejo iz leta v leto v okviru svojih delovnih uspehov za gospodarski napre- dek občine vedno nove in nove, tako industrijske objekte, kakor tudi objekte družbenega standarda — kot so hotel, mlekarna^Jer še nekateri drugi. Hkrati Celje kot industrijsko središče tega dela Štajerske, z nekaterimi dodatnimi komu- nalnimi investicijami dobiva še v tem letu tudi zunanji videz urejenega mesta. Razvijajoča se industrija ter vzporedno nastopajočimi komu- nalnimi problemi nalagajo, da družbeni in samo- upravni organi komune, ki sestavljajo celotni mehanizem občinske samouprave, odigravajo v praksi svojo odgovorno vlogo, pa če pričnemo od stanovanjskih, krajevnih skupnosti, pa do vključ- no ljudskega odbora. Od aktivnosti teh organov zavisi soudeležba občanov na vseh področjih družbenega dogajanja. Ne moremo se več zadovoljiti s prakso, da je po- sameznik, ali pa ožji krog ljudi na občini včasih odločal o zelo odgovornih gospodarskih zadevah in državljana o odločitvah samo obveščal. Taka praksa nujno vzbudi pri občanih občutek, da se potem tudi sredstva, ki se formirajo pri ljudskem odboru za razne potrebe, delijo vertikalno nav- zdol. Tak način nujno poraja zmeraj večje zah- teve s strani občanov, kot so pa realne možnosti. Vsklajevanje potreb, ki se pojavljajo na terenu na vseh področjih družbenega razvoja, mora biti objektivizirano z rastjo materialnih dobrin, ozi- roma z ustvarjenimi finančnimi možnostimi, ki pa so lahko največkrat samo en del sredstev s katerimi rešujemo komunalne probleme. Drugi del pa naj bi se dopolnjeval s prispevkom držav- ljanov v raznoterih možnih oblikah, kot so pro- stovoljno delo, denarni prispevek in podobno. Ta praksa je bila že tudi do sedaj, predvsem pri rešitvi raznih komunalnih del na terenu. Zna- no je, da je osnova za hitrejšo komunalno raz- vitost občine samo v povečanju proizvodnje, ozi- roma dohodka v gospodarstvu kot celoti. Vsak posamezni kolektiv, oziroma proizvajavec mora biti na tem zainteresiran oziroma tv^i stimuli- ran, vključno seveda tudi družbene samoupravne organe občinskega ljudskega odbora. Letni prog- ram, oziroma družbeni plan občine, je tisti re- gulator obvez vseh proizvajavcev do rasti proiz- vodnje, njene rentabilnosti kot predpogoj za dvig čistega dohodka kolektiva in osebnega dohodka posameznika, kakor tudi dohodka celotne komu- ne, kot osnove za uspešen razvoj njenega komu- nalnega sistema. JOZE JOST У.чет naročnikom, bravcem in sodelavcem čestitamo k prazniku vstaje slovenskega Ijiidstvat Občanom celjske občine še posebej čestitamo k prazniku občine — 20. juliju! Delovini kolektiv »Celjski tisk« j Uredništvo in uprava >Celjski tednik« Pet osnovnih nalog Občinski ljudski odbor in ob- činski komite v Celju sta v zad- njih dne razpravljala o dosežkih in problemih gospodarstva v pr- vih petih mesecih letošnjega leta. V okviru teh razprav so izstopala naslednja vprašanja, ki jim mora- jo kolektivi posvečati posebno po- zornost: Ф Proizvodnost v celjskih pod- jetjih je zadovoljiva. Treba je od- straniti le nekatere ovire, ki zmanjšujejo večji uspeh. Treba se je do kraja otresti mišljenja, da samo količinska proizvodnja igra glavno vlogo. Kolektivi morajo poskrbeti, da bodo komercialne službe opravile svoje naloge pri realizaciji prodaje, da bodo dobro poznale potrebe tržišča in znale tudi planirati za krajše obdobje vnaprej. V komercialne službe, kjer je potrebno, je nujno tudi kadrovsko menjati in okrepiti s sposobnimi strokovnjaki. # Prepogosti izostanki močno zmanjšujejo uspeh in prizadanejo disciplinirane delavce. Disciplino v proizvodnjem procesu je treba okrepiti. Pri morebitnih potrebah po zmanjševanju delovne sile, je treba imeti pred očmi ravno take ljudi, ki ne živijo s kolektivom. Dejstvo, da okoli 600 ljudi dnevno izostane v Celju od dela, od teh precejšnji del neupravičenih, je resen opomin, zakaj naši uspehi niso večji. # Osebni dohodki v zadnjih dveh mesecih rastejo v korist naj- nižjih kategorij. Pojavljajo pa se težnje po uravnilovki, kar je zgre- šeno, nestimulativno. V moderni proizvodnji je treba strokovnjake, strokovne delavce v redu stimu- lirati, vendar po dejanskih zaslu- gah. Vsako sektašenje na tem področju delitve vodi k stagnaciji, ne pa k višji proizvodnji. Ф Gospodarske organizacije so po novih predpisih bile dolžne do 1. avgusta urediti in vskladiti pra- vilnike o delitvi, da bodo v skla- du z principom uglašenosti med proizvodnostjo in delitvijo dohod- ka. Nekatere podjetja bodo morala rešiti tudi vprašanje preplačil v preteklosti. Tu pa se kaže nedi- sciplina. Precej podjetij pravilni- kov ni korigiralo in kar je še slabše, sprememb niso predebati- rali kolektivi na množičnih se- stankih proizvajavcev. Posledica tega je lahko ta, da banka v av- gustu tistim, ki stvari nimajo ure- jenih, ne bo mogla izplačati več kot le zagarantirane minimalne dohodke. Torej pozor! Ф Nič manj važno pa ni vpra- šanje izvoza. Razen lesne stroke, so vsi celjski izvozniki pod pla- nom. Tu morajo politične sile v podjetjih vplivati na resnost in zavest vseh činiteljev. Naš izvoz mora presegati količine uvoza, če hočemo enkrat priti na »zeleno vejo« in uspešno kljubovati pri- tisku ekonomskih blokovskih in- tegracij. To ni samo ekonomska, temveč tudi izredno pomembna politična naloga. Za praznik - NOVE DELOVNE ZMAGE V okvir proslav dneva vstaje in celjskega praznika, je Celje sla- vilo tudi dve pomembni delovni zmagi — dograditev novega ho- tela in nove mlekarne. Preteklo soboto dopoldan je pred novim hotelom »Celeia« bila majhna svečanost. Poleg občanov in zastopnikov političnega ter go- spodarskega življenja v Celju, se je otvoritvene svečanosti udeležil tudi zvezni ljudski poslanec Franc Leskošek-Luka, dalje tovariš Si- monič, tovariš Lubej in drugi vid- ni funkcionarji. Krajši nagovor, posvečen praz- niku Celja in dnevu vstaje, hkrati pa novi in pomembni pridobitvi za Celje, kakor je moderen hotel, je imel predsednik občine tovariš Jože Jost. Tovariš predsednik Jost se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je me- sto dobilo tako dolgo pričakovan turistični in gostinski objekt. Po govoru tovariša Jošta je predsednica delavskega sveta no- vega gostinskega podjetja »Celeia« ki ima pod svojim okriljem tudi kolodvorsko restavracijo, sprejela novo stavbo v upravljanje delov- nega kolektiva. Potem je direk- tor povabil goste na ogled. Nov objekt, ki si je med grad- njo nabral precej pripomb, se jih je ob otvoritvi dodobra otresel. Hotel, po projektu ing. arhitekta Janka Hartmana je brez dvoma eden najlepših, funkcionalno ure- jenih, pa vendar ne prerazkošnih gostinskih objektov. Ko bo sča- soma dobil tudi primerno sose- ščino v novih javnih zgradbah, bo brez dvoma še veliko bolj privla- čen. Celjani, ki so že prvi dan množično obiskali »Celeio«, so lahko ugotovili, da tudi cene v njem niso pretirane. Celje je dobilo sodoben gostin- ski objekt in prav je, če bomo Ce- ljani v njem vedno dobrodošli in zaželeni gostje, popotnikom pa prijazni in omikani gostitelji. ^ovi hotel x-Celeia« v trenutku otvoritvene svečanosti. Desno zgoraj: otvoritvena svečanost pred Vrunčevim domom na Svetini, spodaj: predsednica delavskega sveta novega gostinskega podjetja **CeIeia* prevzema gostinski objekt v upravljanje delovnega kolektiva. Nad Svetino - Vrunčev dom v nedeljo je osnovna organiza- cija Zveze borcev iz Stor začela proslavljati dan vstaje in celjski borbeni praznik z otvoritvijo ma- lega počitniškega doma nad Sve- tino. Otvoritve so se udeležili bor- ci iz Štor, Šentjurja in Celja, prav- tako pa tudi njihovi svojci in predstavniki političnih ter druž- benih organizacij. Ploščo, na kateri je zapisano, da je dom posvečen junaku Fra- nju Vrunču, je odkril predsednik krajevne -organizacije ZB Ivan Zmaher, ki je ob tej priliki obudil spomin na kratko in junaško pot Prve celjske čete, katere prvi ko- mandir je bil Franjo Vrunč. Še posebno svečano vzdušje so vzbu- jali ob otvoritvi preživeli borci in aktivisti celjske čete, ki so bili tu zbrani. Dom, ki so ga z prostovoljnim delom zgradili borci ob pomoči železarne in prebivavstva Štor in Svetine, stoji na izredno lepem kraju, z razgledom na Celje in ce- lotno celjsko kotlino. Kot razgled- na točka ima ta dom nesporno prednost pred kočo na Svetini, do katere je slabih deset minut hoda po »partizanski stezi«. Dom ima gostinski prostor, kuhinjo, veran- do, v prizemlju pa dve večji sobi z več posteljami. Dom je name- nje za oddih članom ZB in je za- zadi majhnih kapacitet zaprtega tipa. Kljub temu pa bo dom po- membna točka v spletu rekreacij- skih objektov, da naposled Zveza borcev le ni maloštevilna organi- zacija. Tovst in ostali hribi ob no- vi cesti Celje, Štore Svetina in Celjska koča, postaja vse bolj »celjsko Pohorje«. PRAZNIK NA PREVORJU Tudi na Prevorju se skrbno priprav- ljajo na praznovanje 22. julija dneva vstaje. Množične organizacije priprav- ljajo lep program. Večer pred prazni- kom bodo zažgali kres. V nedeljo bo ob devetih dopoldne tekmovanje strel- skih družin šentjurske občine. Nastopile bedo strelske družine iz Dramelj, Šent- jurja, Planine, Loke in Prevorja. V medobčinskem tekmovanju se bosta pa pomerili strelski družini »Franjo Mal- gaj« iz Šentjurja in strelska družina iz Kozjega. Prvi slovenski aero-rally v Celiu Vrsti prireditev v počastitev dneva stvaje je sklep Letalske zveze Slovenije priključil še eno zelo zanimivo prireditev. Odloči- tev, da bi letos prvič organizirali v Sloveniji tekmovanje motornih pilotov, kakršno je bilo doslej le v državnem merilu, je rezultat iz- redno razvitega letalskega športa v Sloveniji. Prireditelji so Celje izbrali ne samo zaradi tega, ker leži v sredini Slovenije, temveč tudi zaradi izrednih uspehov celj- skega kluba, ki ima v tehničnem pogledu vse pogoje za organizacijo takega srečanja. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel sekretar OK ZKS tov. Franc SIMONIC. Tekmovanja se bodo udeležili motorni piloti iz vseh slovenskih aeroklubov, so- delovala pa bo tudi ekipa iz Hrva- ške, ki namerava prikazati tudi veščine akrobatske pilotaže na za to konstruiranem letalu. Po predvidevanjih bo v so- boto v Celju startalo na izvršitev prve tekmovalne naloge okoli 20 »Aerov«, rumeno barvanih eno- krilcev. Tekmovanje se bo nada- ljevalo v nedeljo dopoldan, potem pa bo na letališču v Levcu sve- čana podelitev prehodnega pokala Letalske zveze in nagrad za naj- boljše motorne pilote. Kakšne bo- do tekmovalne discipline in nalo- ge je zaenkrat tajnost, saj jih le- tavci dobijo v roke šele ob startu. za čas od 19. do 29. julija Prevladovalo bo lepo vreme in po 25. juliju pričakujemo nekaj izredno vročih dni. Pomembnejše padavine z ohladitvijo pričakuje- mo okrog 23. julija, krajevne ne- vihte pa okrog 20. julija. Dr. V.M. e CELJSKI TEDNIK STEV. 28 — 20. јиИја 1962 Pogled po svetu Svet se kljub vsemu združuje, a žal ne tako, da bi nas to dejst- vo pomirjalo. V mislih imam e- konomske bloke, gospodarsko^ po- litiko, ki se podreja političnim interesom. Ta pojav v sodobni po- litiki je resno ogrozil mednarod- no ekonomsko sodelovanje, ki je bilo že tako skromno, čeprav je bilo po drugi svetovni vojni pla- nirano in utemeljeno z največ- jim navdušenjem, vsaj na videz. Zahodna integracija ali skup- no tržišče je nedvomno po drugV vojni tisto dejstvo, ki je poleg, izbruha hladne vojne v Fultonu najbolj razburilo svet. Celo naj- bolj razvite države so v skrbeh, kaj šele nerazvite! ' Integracija je seveda nujna! O tem pišemo in govorimo že leta in leta, to je napovedovala tudi najnaprednejša družbena teorija. Kardelj pravi, da je to manife- stacija neizogibnega družbeno- ekonomskega procesa. Toda ta integracija je zaenkrat obrnjena v škodo sveta in človeka, ker ho- če krepiti samo gospodarstvo razvitih dežel s tem, da jih obda- ja s protekcionističnim гтот in diskriminatorskim kordonom ca- rin, ki naj spravi na kolena vse dežele zunaj integriranega pod- ročja. Nerazvite dežele so še prav posebno odvisne od trgovinske iz- menjave, od izvoza surovin, ki jih imajo. Ce se ta znmnjšuje, se zmanjša tempo razvoja in na- predka, lahko je celo ogrožen. In tak je položaj od 1. 1958: Integri- rane države povečujejo izmenja- vo med seboj, njihov gospodarski potencial s tem raste, medtem ko nerazvite države izgubljajo leto za letom več sredstev. Mednarod- na pomoč se že itak krči, poleg tega pa vpliva na gospodarstvo nerazvitih dežel tudi to, da raz- vite pospešujejo poleg industrije tudi svojo lastno agrarno proiz- vodnjo. Investicijska pomoč je nezadostna in nepravično razde- ljena, poleg tega pa podrejena političnim interesom. Vendar te investicije niso bistvenega znača- ja. Gospodarstvo nerazvitih dežel je v mnogo večji meri odvisno od povečanja izvoza, od njegove širše strukture in stabilizacije cen izvažanih produktov. Dolgoročna gledano pa je odvisno od razvo- ja nerazvitih držav tudi gospo- darstvo razvitih. Vse pa kaže, da na ta dolgi rok avtorji te zahod- ne ofenzivne integracije ne gle- dajo s stališča svetovnega mi- ru, ampak skozi topovske cevi. Zgodovina zadnjih desetletij pa nas uči, da ima tako gledanje ze- lo ozek, preozek horizont. Tisti, ki tako gledajo, so se doslej še vedno ušteli. Vsekakor je pri tem veleprob- lemu treba vzeti v poštev tudi dejstvo, da je k integraciji pri- stopilo kar 16 afriških neodvisnih držav in to decembra 1961, pri- stop pa naj bi se do kraja še le- tos izvede s tem, da afriškim de- želam omogoči olajšave, zniža- nje carin za tropske proizvode in kredite. Te dežele so že do zdaj dobivale denar od fonda za raz- voj prekomorskih teritorijev, zelo nerada potrjevala njihove gospodarske plane, ker pač hoče te dežele obdržati kot svoje su- rovinske vire. Ce bo integracija z vsemi nerazvitimi deželami ravnala tako, je vprašanje. Ne gre samo za Afriko, gre še za Azijo in Latinsko Ameriko. Za ves svet je pri tem zanimi- vo italijansko stališče do zahod- ne integracije. Italijansko gospo- darstvo je po vojni izredno di- namično, nima pa lastnih suro- vin, zato je Italija močno odvis- na od zunanje trgovine in konju- kturnih sprememb na svetovnem tržišču. Italijanski atlantizem je seveda zaenkrat neoporečen, ven- dar je struktura italijanskega go- spodarstva taka, da Italija mora gledati na svoje koristi na Zaho- du in na Vzhodu. Zato je njena stalna teza liberalizacija trgovi- ne, članstvo v integraciji pa ji je potrebno zato, da rešuje brezpo- selnost in hitri napredek svojega zaostalega juga. Ce k temu pridenemo še dru- ge evropske »■domovine*', nam mora biti jasno, da je integraci- ja polna protislovij, ki jih je mož- no izkoristiti tudi za politiko mi- ru na svetu. Zato je kairska kon- ferenca s svojimi sklepi toliko važnejša. T. O. Brez odmora Doslej je bilo v naTadi. da je večina ljudi krenila prav v ju- liju in avgustu na leini odmor, na letni dopust. V skoraj vseh podjetjih so najbolj spoeobni in odgovorni strokovnjaki dobiva- li dopust v teh mesecih. Podob- no je bilo z najodgovornejšimi ljudmiv upravi, v ljudskih odbo- rih, zbornicah itd., v političnem življenju pa je nastopilo obdob- je zelo dolgega poletnega odmo- ra. Letošnje poletje smo dočakali v povsem drugih p<^ojih; delo, ki ga je treba opraviti ne pozna odlašanja. V letošnjem poletju čakajo vse upravne organe, vse politične in strokovne delavce, člane delav- skih svetov, izredno važne in ne- odložljive naloge, na katere je v prvi vrsti opozorila ocena našega gospodarskega položaja, pa tudi nekateri drugi pojavi, ki so spre- mljali družbeno življenje. Res je, da so bile mnoge sla- bosti odpravljene v zelo kratkem času in da so bili mnogi ekscesi onemogočeni prav pri korenu. Pristojni organi so zelo hitro sprejeli ukrepe, ki so preprečili nadaljevanje slabe prakse. Pa tudi te dni so zasedali odbori Zvezne ljudske skupščine in pri- pravili nekaj zelo pomembnih za- konskih predlogov za današnje zasedanje zakonodavnega telesa. Lahko pričakujemo, da bodo ljudski odbori okrajev in občin, politične in družbene organizaci- je, zbornice in sindikati, vsak na svojem področju delo organizi- rali tako, da bo bitka za večjo produktivnost stalna in da izva- janje vseh sklepov, ki so jih spre- jeli v zadnjem času, ne bo do- bilo kampanjskega značaja. Mar ne bi v tem obdobju že i začeli s pripravami za sestavo < za prihodnje leto? Tu in tam bo i treba utrditi ekonomsko upravi- i ceno delitev čistega dohodka na osebne in sklade. In zopet se zdi, : kakor da smo zadnji čas preveč j govorili o osebnih dohodkih, pre- ] malo pa o nalogah, ki jih terja ^ proizvodnja. "V nekaterih podjet- jih se močno kopičijo zaloge, ob- ratni skladi so jim »zmrznili«, ra- zen tega pa ne proizvajajo s pol- nimi kapacitetami. Ce kdaj koli, potem so prav letošnje gospodar- ske težave pokazale, da trg ne sprejema vseh proizvodov in da bodo morala nekatera podjetja njo, če ne bodo hotela zaiti temeljito preusmeriti proizvod- največje težave. Določene težave se pojavljajo tudi pri gradbenih podjetjih, kajti kot vse kaže, na- črt stanovanjske izgradnje ne bo izpolnjen. To so samo nekatere naloge, ki jih bo treba rešiti ta- koj, ne pa šele jeseni ali v zim- skem času. To so samo nekatere splošne naloge; vsako i>odjetje, vsak kolektiv pa ima Se svoje, čisto svoje. Delo brez predaha pa ne velja samo za gospodarske organizaci- je; tudi politične organizacije, zlasti pa Socialistična zveza ter sindikati, kažejo veliko aktivnost v teh mesecih. Gre torej za ži- vahno politično in gospodarsko dejavnost, ki v letošnjem polet- ju ne more poznati odmora. VOJNIK VABI Praznik vstaje slovenskega ljudstva, 22. julij, je hkrati tudi praznik Vojnika, ki ga praznuje- jo v spomin na prve talce, ki so padli ta dan 1941. leta ob zidu domačega pokopališča. Praznova- nje vojniškega krajevnega praz- nika je letos vključeno v okvir celjskega občinskega praznika. Ta dan bodo v Vojniku odkrili tudi spomenik vsem 78 padlim borcem, talcem in žrtvam faši- stičnega terorja s tega območja. Spomenik bb v obliki 9 metrov visokega obeliska; predstavljal bo drevo z vejami, vanj pa bodo vklesana imena žrtev. Ob spo- meniku bo grobnica, v kateri bo- do počivali posmrtni ostanki pad- lih. Spomenik bo stal v urejenem parku pred osnovno šolo ob glav- ni cesti. Akcija za postavitev spomeni- ka v Vojniku je stara že nekaj let. V ta namen so izvolili pose- ben gradbeni odbor, ki ga je vo- dil tov. Jurij Bojanovič. Njemu ter predsedniku krajevne organi- zacije Zveze borcev, tov. Ivanu Sešlu gre največja zasluga, da so pri tej akciji z velikim razume- vanjem sodelovali tudi razni ko- lektivi ter številni prebivavci te- ga kraja, ki so opravui nad tri tisoč prositovoljnih ur ter tov. Se- šel, ki je zabeležil kar 350 udar- niških ur. Tovariš Ludvik Pre- koršek pa je delavcem iz pod- jetja Granit v Oplotnici nudil brezplačno hrano v času, ko so spomenik gradili. Za to svečanost, ki bo v nede- ljo, 22. julija dopoldne, bo izšla tudi broširana kronika NOB Voj- nik, ki jo je za tisk pripravil pro- fesor Karel Kožuh. Hkrati s tem delom pa je zbral tudi vse gra- divo za razstavo »Vojnik v borbi«, ki bo tudi izpopolnila celoten pro- gram proslavljanja. PREUDARNOST PRI ZAPOSLOVANJU NOVE DELOVNE SILE Ob ukrepih zia stabilizacijo go- spodarstva in dvig sitariinosti se na območju konjiške občine opa- ža, da gospodarske organizacije, zavodi in ustanove zaposlujejo mnogo manj novih delavcev in uslužbencev kot v minulih letih. Tudi na delovna mesta tistih de- lavcev, ki so odšli iz podjetij, bo- disi, da ,so bili upokojeni ali pa so šli sporazumno s kolektivom, podjetja vedno ne sprejemajo no- vih, pač pa opravijo notranje premike. Na tak način deloma rešujejo problem odvisne delov- ne sile. Kljub temu pa v seda- njem času priman jiku je nekaj moških delavcev za gradbeništvo. V. L. FLOSARSKIIBAL OSREDNJA PRIREDITEV TURISTIČNEGA TEDNA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Priprave na turistični teden Zgornje Savinjske doline so v glavnem končane. Od 29. julija do 5. avgusta se bodo v vseh krajih Zgornje Savinjske ter Za- drečke doline zvrstile prireditve, ki jih pripravljajo turistična društva, pa tudi nekatere druge organizacije. Začetek bo veljal turističnemu društvu v Mozirju, ki ipraznuje sedemdeseto obletni- co svojega delovanja. Lepo pri- reditev v Mozirju pripravlja tudi hortikuliturno društvo, ki bo ure- dilo razstavo najrazličnejših o- krasnih rož.' V času turističnega tedna pri- pravljajo turistična društva iz- se mudijo na letovanju, nadalje lete za svoje člane in goste, ki najrazličnejša predavanja in jk)- dobno. Posebna akcija bo velja- la ureditvi naselij. Kakor lani, bo tudi letos osred- nja prireditev turističnega tedna flosarski bal, ki bo 5. avgusta v Ljubnem ob Savinji. Tudi zdaj pripravljajo vdiranje flosa, na- dalje vožnjo z njim po Savinji in podobno. Kot pravijo, bodo sredi Savinje postavili oder ne samo za nastop folklorne skupine, marveč tudi za plesavce. Zadnji dan turisitičnega tedna bo na Ljubnem tudi razstava, ki jo pri- pravljata gozdno gospodarstvo ter lesno industrijsko podjetje iz j Nazarij. Flosarski bal pa bodo j združili še z otvoritvijo preure- j j enega gostišča sredi trga na "i Ljubnem. ] OB DVOJNEM PRAZNIKU SLAVNOSTNA SEJA V CELJU TER ODKRITJE SPOMENIKA V VOJNIKU Prireditve v počastitev praznika celjske občine ter dneva vstaje slovenskega ljudstva se odvijajo tako kot so bile na- črtovane. Edina sprememba je nastala le s preložitvijo nogo- metnega turnirja mladinskih moštev od 21. oziroma 22. tega meseca na poznejši čas. Danes popoldne ob štirih se bodo v unionski kino dvorani sestali k skupni slavnostni seji člani obeh zborov občinskega ljudskega odbora ter člani občinskega združenja borcev na- rodnoosvobodilne vojske. S slavnostne seje bosta posebni de- legaciji ponesli vence k spomeniku na Slandrovem trgu ter h grobnici na Golovcu. Nocoj ob pol devetih bo na Starem gradu prva predstava Kreftovih Celjskih grofov v izvedbi ansambla Delavskega odra. Medtem ko bo prva ponovitev jutri, v soboto, bo druga v nedeljo, 22. tega meseca prav tako ob 20.30 uri. Praznik 22. julija pa bodo prebivavci celjske občine po- častili z odkritjem spomenika padlim borcem in talcem voj- niškega območja. Slavnost bo v nedeljo ob desetih dopoldne v Vojniku. Mi mo tega bo nedeljske prireditev izpolnilo še tekmo- vanje lovske družine Hum v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanje se bo začelo ob osmih zjutraj na strelišču pri gostišču >->Na gričku« v Liscah. Južno Pohorje dostopno tudi Širšemu Icrogu turistov in izletnilcov Cas spravi marsikatero tiskano bese- do ob veljavo, tako tudi sledeči opis poti iz Zreč na Skomarje, kot ga opisuje v svoji knjižici »Lik in mik zelenega Pohorja« dr. Fran Mišic: »Postaja pri Tijeku in kovaču Ošlaku leži okrog 520 m visoko, Skomarje pa okrog 950 m. Pot sodi med najbolj strme, ki vodijo k pohorskim vasem. Vožnja je mogoča samo na vozu z volmi . . .« Kar je držalo leta 1953 ob izidu navedenega planinskega priročnika, je veljalo še leta 1959, ne velja pa več danes. V nedeljo, 29. junija bo v ozki zeleni dolini Dravinje nad Zrečami Pri Tijeku prerezan trak in slavnostno predana svojemu namenu nova 7 km dolga avto- mobilska gozdna cesta od Tijeka mimo Zbičajnikove žage na Skomarje, s če- mer bo dejansko odprta cesta od Zreč do Skomarja. Kakšnega velikega gospo- darskega pomena za primarno gozdno proizvodnjo in za izkoriščanje gozdov, kakor tudi za ostalo kmetijsko proiz- vodnjo bo ta cesta, bo govora prihod- njič. Najprej bi vas radi seznanili še z eno pomembnostjo te ceste, ki obeta temu delu Pohorja lepo turistično per- spektivo. Pobočja Pohorja, južno od Rogle, od Šentkungote, prek Resnika do zahodnih obronkov, kjer leži vasica Skomarje, tako imenorrano južno Pohor- je, s svojim Vitanjskimi plan jami, so širšemu krogu turistov in izletnikov več ali manj neznana, saj so bila da- našnjemu turizmu, zlasti motorizirane- mu, preveč nedostopna in odmaknjena. Ta predel Pohorja je zaradi svojih razgibanih obronkov, dolin, prelepih pašnikov in skrbno obdelanih planin- skih polj s prečudovitim razgledom in s sončno lego pod mogočnim masivom zelenega bogastva izpod Rogle, nedvom- no eden izmed najlepših. Prav zaradi pomanjkanja sodobnih komunikacij pa je močno zaostal v turističnem prometu za vzhodnim — hoškim in mariborskim — Pohorjem, kateremu je ravno raz- vito cestno omrežje pripomoglo k razvo- ju turizma. Z zgraditvijo te ceste se odpira tudi tu pot razvoja turizma. Nova cesta nas pelje po dolini Dra- vinje, ki je tukaj še na videz krotek potoček, v blagih zavojih in strmini najprej do Zbičajnikove žage, da bi se pri odcepu ceste na Resnik, ki je tudi že zgrajena, v drznem, a slikovitem zavoju, lahko vzpela po pobočju med planinskimi pašniki, gozdovi in pohor- skimi kmetijami do prijazne pohorske vasice Skomarja. Nraotaknjena taška idila, še verjetno prav takšna, kot v času ko je pohorski poet Jurij Vodov- nik, skomarski domačin, tn svoje pesmi koval, bo marsikogar prevzela in ga še večkrat pripeljala semkaj. Lep je t« skomarski svet v strmem gorskem dolu z neoviranim razgledom proti jugu, za- hodu in vzhodu zlasti pa proti prele- pim resniškim pejsažem pod Roglo, v dolino na Zreče ter tja do Prekmurja in Kapele, od Slov.' goric. Dravskega polja, Dravinje in Boča do zasneženih orjakov Savinjskih Alp. Morda bo prav ta idila, ta nedotaknjenost pripode tisti mik, ki bo privabljal vrste onih, ki si želijo pravega počitka in miru sredi pohorskih gozdov pa tudi za one, ki so se že naveličali skomercializiranih turističnih objektov in uslug. Gotovo pa je tudi eno, da bodo za bodoče goste in izletnike poskrbeli prijazni in gosto- ljubni Skomerčani, ki jim bo prav ta cesta spremenila tok in navade njiho- vega življenja. Še beseda, dve, o graditeljih in inve- stitorjih te važne ekonomsko — turi- stične komunikacije. Cesto je leta 1959 začela graditi bivša Gozdarska poslov- na zveza v Celju. Nadaljnjo gradnjo je leta 1961 prevzelo Gozdno gospo- darstvo Celje, ki je zgradilo tudi že odcep ceste do Resnika in ki nadaljnje z gradnjo proti Kokolovemu travniku, kjer se bo cesta priključila oplotniški cesti in s tem dobila zvezo z Dravsko dolino. Glavni investitor te ceste, ki je stala približno 80 milijonov dinarjev, je bil okrajni gozdni sklad Celje, po- leg te^a pa še bivša Gozdarska poslov- na zveza Celje ter Kmetijski zadrugi Zreče in Slov. Konjice. Kot vidite, čas prehiteva turistične in planinske vodiče ter priročnike. Zopet bo potrebna nova korektura, tokrat tak- šna: »Iz Zreč na Skomarje (950 m), prijetno pohorsko vasico, potrebujete z avtomobilom ali avtobusom po lepi položni gozdni cesti dobrih 20 nunnt. . .« M. H. Trije posnetki iz Kostrivnice: zgoraj poslopje, v katerem je ure- jen obrat za predelovanje sadja v sokove: spodaj direktor KZ Šmarje pri Jelšah Aleksander V idečnik (na levi) v razgovoru z vodjem predelovalnega obrata M ilanom Hribarjem; na desni mla- da obiravka črnega ribeza. SADNI SOKOVI ODSLEJ TUDI IZ KOSTRIVNICE Te dni je nekdanja naJi- vavnica mineralne vode v Kostrivnici pri Rogaški Sla- tini dobila novega gospo- darja. Zdaj tu ne polnijo več steklenic z mineralno vodo, ki spričo svoje značilnosti ni šla kdovekaj v promet, tem- več čisto drugačne stekle- nice in z drugačno vsebino. Kmetijska zadruga v Šmarju pri Jelšah je namreč v teh prostorih uredila oibrat za predelovanje vseh vrst sadja v sadne sokove. — Ureditev obrata za pre- delovanje sadja v sokove v Kostrivnici so narekovale posebne okolnosti, je v raz- govoru pripovedoval direk- tor šmarske kmetijske za- druge tov. Aleksander Vi- dečnik. Obrat stoji v sredini izredno močne in bogate su- rovinske baze. Zlasti hvalež- na je ugotovitev, da je na šmarskem območju najbolj razširjeno pridelovanje čr- nega ribeza. Tod ga je že zdaj nad sto hektarjev, v 1965 letu pa naj bi se nje- gove površine povečale na okoli 500 hektarjev. Zato ni naključje, da so v novem pre- delovalnem obratu najprej iztisnili ribezov sok. Pozneje bodo prišle na vrsto še ma- line, borovnice letos najbrž ne, ker jih ni, zatem pa ja- bolka, grozdje in podobno. V novem obratubodo lah- ko v enem dnevu predelali vagon in pol sadja, oziroma iztisnili 600 litrov sadnih so- kov; vse delo pa opravili na novih in sodobnih strojih, na katerih je postopek na tekočem traku od pranja in prebiranja sadja do mlina, stiskalnice, pasterizacije in jolnjenja siteklenic. Pot do- očene količine sadja od pranja do polnjenja stekle- nic s sokom traja približno osem minut. V tem obratu bo zaposle- nih v treh izmenah trideset ljudi, v glavnem ženske, je še povedal vodja predelo- valnice tov. Milan Hribar, Tako bo v mnogočem reše- val tudi pereč problem ne- zaposlenosti ženske delovne sile, razen tega pa spodbujal kmetovavce h gojitvi črnega ribeza, pa tudi k pametnemu izkoriščanju ostalega, zlasti še industrijskega sadja. Ta- ko naj bi sadni sokovi vseh vrst odprli pre'hivavcem tega območja novo penspektivo. Upajmo in želimo, da jo bo- do spoznali in se je oprijeli. — Kam boste prodajali sadne sokove? — Najprej bomo gledali, da bomo dobro založili naš ožji trg, predvsem pa Ro- gaško Slatino, je dejal tov. Videčnik. — Kakšne pa so perspek- tive z izvozom sadnih sokov? — Trenutno ni nobenih, ker matični sokovi ne pri- dejo v poštev za prodajo na tujih tržiščih predvsem za- radi neustrezne embalaže. Naše sadne sokove bi lahko prodali v tujino šele takrat, če bi jih predelali v kon- centrate. Za izdelavo koncen- tratov pa nimamo strojev. Zato so koncentrati naša perspektivna naloga. Naj- prej se moramo uveljaviti z matičnimi sokovi, potem pa... Značilna je ugotovitev, da je začetek obratovanja ko- strivniške predelovalnice sadja v sokove naletel na veliko zanimanje tudi pri, nekaterih dosti večjih so- rodnih podjetjih. Tako npr. Alko že ponuja proizvodno sodelovanje v tem, da bi mu obrat šmarske zadruge do- bavljal določene polproiz- vode. Začetki pridobivanja sad- nih sokov so tu, lepi in spod- budni. Naša želja je le, da bi jih bilo čim več in da bi jih bilo mogoče dobiti po zmernejših cenah. M. Božič SEMINARJI - USPEŠNA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA KADROV Občinski komite Zveze komu- nistov Laško je organiziral za sekretarje osnovnih organizacij tridnevni seminar, ki je imel na- men, da se vodstveni kader v osnovnih organizacijah Zveze ko- miinistov, zlasti pa tisti sekretar- ji, ki so šele v letošnjem letu prevzeli to dolžnost, spoznajo s celotno problematiko in da pri- dobe potrebno osnovo za uspeš- no delo v organizacijah. Sekretarji so z zanimanjem sle- dili predavanjem in živo posega- ' li v debato o posameznih nalogah. Glede na dobre priprave ter sam potek lahko zaključimo, da je seminar dosegel svoj патсП' Udeležence je obiskal tudi or- ganizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov J'^^^ Marolt, ki je izrazil zadovolji nad uspešno izvedenim semi' jem. Sekretarji osnovnih org. zacij pa so izrazili željo, da bi bili podobni seminarjem ■ v prihodnje in da naj bi pos ßtalna oblika izobraževanja in d^i la. J T. K. m CELJSKI TEDNIK STEV. 28 — 20. julija 1962 ® ODKRITJE SPOMENIKA V PODSREDI V spomin junakom I Kozjanska pokrajina je z gozdo- vi, griči, koder se tu in tam sti- skajo kmečke kajžice, skoraj skrivnostna. S temnih kopastih gričev žari sila, ki jo čutimo, ko hodimo po hladnih soteskah. Ta- lco je bilo tudi pred 20. leti, ko je okupator zasedel našo zemljo. Oholi Nemci in domači podrepni- jci so dejansko v začetku košato stopali po cestah, toda kmalu niso več brezkrbno minevali divjine ob Gluhi peči. Knezove poti pri gradu nad Podsredo. Gozdovi na Veterniku, Bohorju, Tolstem vrhu so skrivnostno godrnjali, kot bi pretili in bili nemirni. Kozjanski ljudje so se uprli in tišina je bila grozeča. Kmalu pa so zaregljale strojnice in prve žrtve so padle, toda na njihova mesta so prihaja- li novi borci, ki so se bili, dokler niso pregnali vsiljivcev. In da- nes ... »Tu je grobišče! Pokopana je Miloševa četa, ena prvih partizan- skih enot na Kozjanskem-«, je pri- povedoval predsednik krajevne organizacije ZB v Podsredi, tova- riš Simončič. »To je 3. četa I. kozjanskega bataljona, ki je pozi- mi leta 1942-43 taborila pri Osred- ku. Pritepenka Vida Joštova, ki se je spretno vtihotapila v četo, je zvijačno speljala Nemce na sled. V hudem spopadu, v kate- rem so se borci bili na življenje in smrt, so padli skoraj vsi, le 7 so jih Nemci ujeli, pa še te so prav na 1. maja 1943 ustrelili ob gradu na Pišečah. To je žalostna zgodba o usodi partizanske čete. Vidite, njim in tudi ostalim žrt- vam je združenje borcev posta- vilo spomenik in uredilo grobišče sredi Podsrede, da bo živ spomin vsem v očeh. Ne morem razu- meti nekaterih ljudi, ki so žalo- vali za vaško lipo. Umakniti se je morala in dati mesto spomeniku, ki je nedvomno vrednejši. Tudi pri gradu odkrivamo spomenik padlima komisarjema. Kdorkoli bo hodil po Kozjanskem, bo lahko spoznaval zgodovino ljudstva, ki se ni uklanjalo; spoznal bo veli- ke žrtve, in to je potrebno. Ne, tega ne smemo pozabljati, a tudi mladina ne sme!« je po- udaril tovariš Simončič. In v nedeljo so odkrili v Pod- sredi oba spomenika! Obenem so praznovali tudi dan borca. Tako v šmarski občini v spomin juna- kom urejujejo grobišča. V nedeljo bo odkritje spomenika v Zibiki, kjer je pokopanih enajst borcev. Občani, tudi tu se poklonite mrt- vim junakom! s. Še enkral: kič v zvez,i s člankom I>ober dan, kič, objavljenim v 27. številki našega lista, se je v redakciji oglasil Slavko Zorko, tajnik turističnega olepševalnega društva v Celju. Pojasnil je, da si društvo že zelo dolgo priza- deva urediti vprašanje pro- daje takšnih turističnih predmetov, ki bi imeli do- ločeno estetsko virednost. V tem smislu da je bilo že : mnogo razprav, medtem ko ' ustreznih predmetov ni do- biti nitii v Ljubljani. Tovariš Zorko je nadalje povedal, da je turistično društvo z ? uspehom vključilo v prodajo i turistične prospekte in foto- i grafije, da pa so vendarle največje težave s spominki, ker je pri teh predvsem važna tudi cena. Po njego- vem, mnenju gre v denar tisto, kar ni dražje od 500 dinarjev, za ta denair pa da bi bilo težko pričakovati kaj pametnega. Zato bo turistič- no olepševalno društvo prvo, ki bo pozdravilo vsakršno pobudo v smislu izpolnitve vrzeli, ki jo je čutiti v pro- daji najrazličnejših turistič- nih predmetov. S tovarišem Zoxkom se v celoti strinjamo. In čeprav je priznanja vredno tudi prizadevanje turističnega olepševalnega društva, da bi to zadevo spravili z mrtve točke, je pa vendarle vpra- šanje, če ta zadeva spada izključno v njegovo pristoj- nost. Gre namreč za to, ali je turistično društvo tisto, ki naj skrbi razen za tu- ristične prospekte in foto- grafski material še za pred- mete, ki so ali ki vsaj naj bi bili navsezadnje stvar naše narodne obrti, se pravi, stvar določene oblikovalne dejavnosti, na katero bi lahko morda imela velik, če že ne odločilein vpliv, recimo šola za umetno obrt. Ali ne bi kazalo vprašanja zasta- viti po tej plati? Toda kdo ga naj zastavil? Spet samo turistično olepševalno dru- štvo? Menda ne. Ampak ne, ker turistično društvo samo tega ne bi moglo, pač pa, ker je ob tem nujna pove- zava vseh tistih, da se tako izrazimo, činiteljev, ki bi lahko samo skupno dosegli želene rezultate. V Celju smo svojčas mno- go razpravljali, recimo o problemih oblikovalne umet- nosti v zvezi z emajlom, ke- ramiko, steklarstvom in drugimi elementi naše in- dustrije, pri čemer smo ugo- tavljali, da so razmere v tem pogledu kaj klavrne in da obstoje vse možnosti, da bi jih občutno izboljšali. — Mar ne bi mogli v ta sklop uvrstiti tudi reševanje pro- blematike turističnih pred- metov?! Morebiti vendarle. Treiba bi bilo samo raz- motriti, kaj lahko storimo, pa, če že lahko kaj storimo, to storiti. Sicer bomo zares vedno znova tarnali nad uboštvom tovrstne turistične dejavnosti in bomo vedno znova tam, kjer smo. dhr Zakaj se ne pozna pri cenah? Pred mesecem so v Celju in tu- di v vseh okoliških občinah veliko razpravljali o znižanju občinske- ga prometnega davka na malo- prodajne predmete; razen za ži- vilske, za katere ta davek ni do- voljen. Da bi naredili prvi korak v smeri stabilizacije tržišča in da bi predvsem uravnovesili odnose v trgovinskih organizacijah, so te- daj oddelki za gospodarstvo pri občinskih ljudskih odborih po zveznem predpisu bili dolžni predpisati marže za določene sku- pine podjetij. Tako so se marže trgovskih podjetij v bistvu s pol- letjem letos znižale za nekaj manj. kot dva odstotka v povprečju. Brez dvoma, da bi moral biti logičen zaključek tega ukrepa, da se tudi cene blagovnim skupinam ustrezno znižajo. Toda žal tega v prvem obdobju drugega polletja letos ne moremo zaslediti. Celo nasprotno. Zgodili so se v tem ča- su nekateri drastični primeri. Tako je za neko drago blago na primer bila nastavljena kar 50 od- stotna marža! Proti temu so se celo »pobunili« uslužbenci podjet- ja, ker so tudi nameravali to bla- go kupiti. Tokrat so se trgovci po- javili kot kupci in zadeva se je hitro uredila. Toda kolikokrat to ni primer? Zaradi tega se nam zelo neus- miljeno vsiljuje nekaj vprašanj: Ali res voditelji trgovskih pod- jetij niso razumeli osnovnih mo- tivov vseh zadnjih ukrepov zvez- nih in republiških oblastvenih fo- rumov? Ali nekateri pojavi, ki jih še za- sledimo v trgovini tudi pravno ne zadevajo v zakon o špekulaciji? Kaj je morda res namen ukre- pov o zmanjševanju odstotka marže za neko podjetje v tem, da ima le-to možnost ob koncu leta prodati tudi nekurantno in nič- vredno blago daleč izpod cene, ki so jo zanj plačali — in s tem re- ševati nesposobnost posameznih trgovskih kadrov? In na koncu — ali se je res ob-: činski ljudski odbor odpovedal precejšnji vsoti iz svojega prora- čuna, ne da bi pri tem računal na pozitivne rezultate? Tu gre za štiri vprašanja. Pu- stimo prva dva trgovinskim de- lavcem, da sami o njih razmisli- jo. Zadnja dva zaslužita veliko več pozornosti. Gotovo je namreč, da zadnji gospodarski ukrepi niso imeli na- mena še krepiti negativnih poja- vov v trgovini, temveč nasprotno. O tem je tovariš Tito dokaj jasno govoril v Splitu. Eden od teh ne- gativnih pojavov pa je vsekakor ustvarjanje rezerve v dohodku podjetja za »nekurantno blago« (recimo raje odkrito — za slabosti v nabavni službi). Kajti, ker pod- jetje mora imeti za vso drugo pol- letje maržo vsaj nekoliko izpod maksimirane, je tudi jasno, da bi v zadnjih mesecih z »rezervo« lahko prosto razpolagali in neku- rantno blago zniževali tudi do po- lovice proizvodne cene ali še dalj. Toda ukrepi, ki se nanašajo na tr- govino, nimajo tega namena. Tem- več obratno — njihov namen je, da stabilizirajo tržišče (kolikor je pač to od trgovine odvisno) prav za blago, ki ga potrošniki nujno rabijo ali za tako, ki ga želijo. Na zadnje vprašanje pa lahko mirno odgovorimo, da je popolno- ma jasno, da se občinski proračun ni omejil in povečal težave v šol- stvu in drugje zato, da bi se za- krile notranje slabosti trgovine. Temveč zato, da bi se blago vsaj za ta dva odstotka pocenilo. Vze- mimo na primer Celje. V mestu je letno okoli deset milijard pro- meta na drobno. Dva odstotka, če odštejemo predmete, kjer ni pro- metnega davka, znašajo okoli dve- sto milijonov. Z določenimi mar- žami in z zavestnim delovanjem trgovinskih delavcev bi se za toli- ko tudi povečala kupna moč pre- bivalstva. To pa praktično pome- ni 1333 dobrih televizijskih spre- jemnikov ali 400 tisoč kilogramov mesa! O tem bi bilo potrebno res- neje razmisliti. Mile Iršič Razpis štipendij Pred kratkim je komisija za štipendije pri občinskem ljud- skem odboru v Slovenskih Konji- cah razpisala štipendije za le- tošnje leto. Ker je še zmeraj največje pomanjkanje prosvet- nega kadra, je razumljivo, da bo občina dala večino štipendij dijakom, ki študirajo na uči- teljiščih in podobnih šolah. Za potrebe gospodarstva pa bodo štipendije razpisale gospodarske organizacije. V. L. Traktorji sejejo smrl v zadnjih nekaj letih se je na področju našega okraja smrtno ponesrečilo 28 traktoristov. Večina le-teh je bila za- poslena v kmetijstvu. Zadnja dva primera smrtnih poškodb nam narekujeta, da se o tem perečem problemu zamisli- mo resneje. Osnovmi vzrok veči- ne smrtnih im drugih poškodb je toiila nesitrofcavnosit oseb, ki delajo s traktorji in prikolicami. Zelo pogoste so ugotovitve, da so taki j>traktoriisti« birez vsake kva- lifikacije, da so se v praksi sami priučevali, da so ipri vožnji s traktorji in prikolicami neprevid- ni, predrzmi, in da zaradi tega, ker predpisov ne poznajo, le-teh tudi ne upoštevajo. Ti »itraktori- sti« se zlasti pri vožnji s traktor- ji, ki imajo prikolico, ne zave- dajo velike nevarnosti pri zavi- ranju, zlasti če je prikolica nalo- žena ali pa celo preobremenjena. Z lahkimi in težkimi traktorji delavci vozijo po vsakršnem te- renu in zelo pogosto na prikoli- cah vozijo tudi sodelavce. Traktor je zelo ekonomično vo- zilo, če ga pravilno uporabljamo. Je posebno namenjeno vožnji po ravnem zemljišču in tedaj, ko imamo priključeno prikolico, je potrebno posebno paziti, da ni preobremenjena in da zlasti pra- vilno zaviramo. Vse to zahteva strokovnega človeka, ki mora poleg tega biti še dotoiro usposob- ljen. Oddelek za notranje zadeve je dosedaj že nešitetokrat opozarjal zastopnike kmettijskih zadrug in kmetijskih gospodarskih organi- zacij, pa tudi same delavce na nezgode in poškodbe, na potreb- no strokovnosit traktoristov in še na neštete druge ¡konkretne pomanjkljivosti pri tem dedu. V letošnjem letu je ta oddelek imel v Celju sestanek z vsemi pred- stavniki kmetijsikih organizacij, v Žalcu pa širši posvet, kjer je bilo oca 200 zastopnikov podjetij in trafctorisitov. Ponovni smrtni primeri in tež- ke poškodbe prav v zadnjem ča- su pa pokazuje jo, da v teh orga- nizacijah niti vodilne osebe, niti sami delavci traktoristi vseh teh nezgod, obravnav, sestankov in izrečenih nasvetov niso vzeli do- volj resno. Vsi tisti, ki so kar- koli krivi za nastale posledice, bo- do gotovo marali tak svoj odnos opravičiti pred pristojnimi orga- ni vendar pa to ni dovolj in s tem tudi nastale škode ne bodo mogli popraviti — potrebno bo nekaj več. Ce vemo in to vemo, da se traktorji in drugi kmetijski stro- ji nevarni, če upoštevamo stati- stične podatke in ugotovitve, ki nam povedo, da nezgode in po- škodbe v kmetijstvu naraščajo in da je mnogo smrtnih prime- rov, nadalje če nam vsi doseda- nji primeri dokaziojejo, da je glavni vzrok nestrokovnost in neusposobljenost oseb, ki s temi stroji delajo, potem je naša nalo- ga in dolžnost, da te pomanjkj i- vosti odpravimo in sicer takoj. Nič več čakanja — nič več, ker je že sedaj prepozno. Ljudi, ki smo jih zaradi naše površnosti, neznanja ali drugih vzrokov izgubili, me bomo dobili več nazaj — tí ljudje in njihovi člani v družini pa zahtevajo od nas, da takih primerov ne dovo- limo več za nobeno ceno in pod nobenim na videz še tako upra- vičenim izgovorom. Dobil fe slano von j e To je bil zanj brez dvoma srečen trenutek. Kajti dobiti stanovanje v tako nenavad- nih okoliščinah, je sreča, je več kot sreča, je celo privi- legij. Toda, kako je dobil stano- vanje? Kakšne so bile tiste okolišične? Najprej ni brez pomena to, da je bil predsednik do- ločene komisije, ki je odlo- čala o prioritetni listi. Ker je bil predsednik, je imel tudi besedo, in ker je imel besedo, je imel tudi očitno pravico, da postavi sebe na prvo mesto v lestvici kandi- datov za stanovanje. Vedel je, da bo na razpolago eno samo stanovanje, zato se mu je zdelo docela logično, da ga bo dobil tisti, ki bo na listi prvi. Tovariši v komi- siji se sicer niso strinjali, da bi moral biti na čelu liste prav on, ne zaradi njega, marveč zaradi dejstva, da "i bil stanovanja vsaj enako potreben še kdo drug, da pa ga bil kdo drug hkrati dosti bolj upravičen doibiti zaradi preprosto človeškega Zaključka, da on vendarle nima družine — torej ne že- ne ne otrok, pač pa je, ka- kor se temu reče, samec. Kljub temu ni bilo sploh misliti, da bi zapravil veliko priložnost zaradi kakšnega socialnega čuta do koga dru- gega. Le čemu! Kadar gre za stanovanje, človek ne sme biti sentimentalen, še zlasti ne, če mu je dano, da si z močjo svojega položaja utre pot do njega. Družina — ta bo gotovo še prišla, in to, da bo prišla v že ure- jene stanovanjske razmere in ji zatorej ne bo treba okušati nesreče tolikih dru- žin, je kvečjemu zelo raz- veseljivo spoznanje, tako re- koč izjemna in idealna za- deva! Kje pa je navsezadnje sploh zapisano, da bi si vsak človek moral šele s plačilom davka neurejenim stano- vanjskim pogojem pridobiti pravico do stanovanja! Pa vendar. Najsi ima mo- tivacija še kakršenkoli do- datni prizvok, dodelitev dru- žinskega stanovanja samcu v razmerah stanovanjske krize nima nikakršne osno- ve, ne more biti socialno' utemeljena in zatorej tudi ne v skladu s temeljitimi principi našega družbenega sistema! In to ne glede na funkcijo, ki jo človek Qpravlja — funkcija je nam- reč eno, človekove eksi- stenčne potrebe pa drugo. Poraja se resno vprašanje, ali se nekdo res ne bi mogel sprijazniti s tistimi nepisa- nimi pravili, ki so splošno v veljavi in ki pravijo, da se samec, ker je samec in dokler je pač samec, lahko zadovolji tudi s skromnej- šimi zahtevami, spozna re- cimo težji socialni položaj soljudi in jim, ker je v njem socialni čut, pomaga do re- šitve na ta način, da se sam odpove tistemu, česar " v takšnih dimenzijah pravza- prav niti ne potrebuje! Tre- ba bi bilo samo pogledati, koliko je v Celju primerov, ki imajo enaki ali celo daljši >staž čakanja« na stano- vanje in v kakšnih okolišči- nah! Kakšne so njihove per- spektive! Samo to in nič drugega, pa bi bilo dovolj, da bi človek začutiil v seibi še kaj več od sebe. dhr CELJSKI TEDNIK STEV. 28 — 20. julija 1962 Posvet zastopnikov slovenskih premogovnikov v Velenju Resne fežave v... v ponedeljek dopoldne so v prostorih delavskega sveta Rudnika lignita v Velenju razpravljali zastopniki vseh pre- mogovnikov Slovenije o vprašanju osebnih dohodkov in o vprašanju zgraditve sistema notranje delitve dohodka, ki naj bi vzpodbudno vplival na produktivnost in ekonomičnost poslovanja in odkrival objektivne vzroke, ki dovoljujejo, da delovanje določenih faktorjev ni odvisno od prizadevnosti kolektiva — to je, da se sredstva formirajo pod ugodnejšimi ali neugodnejšimi pogoji,' k ar je, posebno slednje, čestokrat v proizvodnji premoga. Najosnovnejši poudarek je bil na sami višini osebnih dohodkov, ki so v republiškem povprečju na tretjem mestu — za elektrogospo- darstvom in črno metalurgijo. S tem v zvezi je v zadnjem času opažen porast odliva delovne sile iz premogarske stroke — posebno profesionistov (kovinarjev in elek- tričarjev). V razpravi se je eno- glasno javljala težnja po porastu osebnih dohodkov v tej panogi na 20—30 odstotkov iznad najvišjih povprečnih plač v ostali indu- striji. V izredno težavnem položaju pa so premogovniki glede formi- ranja skladov, kjer so odnosi med osebnimi dohodki in skladi okrog 95:5, in to zaradi plafoniranih cen premoga. Takšna razmerja nika- kor ne morejo ustvarjati v skla- dih sredstva, ki bodo že jutri, če ne že danes potrebna za obratno rekonstrukcijo, če pri tem izvza- memo še problem stanovanjske izgradnje, ki jo razen Velenja do- slej ostali rudniki niso bili v sta- nju v celoti reševati. Tako so na posvetovanju z odo- bravanjem sprejeli zadnje spre- membe — olajšave v znižanju pri- spevka od izrednega dohodka in znižanju obresti na poslovne skla- de, kar bo vsaj delno olajševalo položaj rudnikov. V razgovorih o problematiki v zvezi z izračunom pravilne delitve čistega in osebnega dohodka za leto 1961 so zastopniki premogov- nikov Slovenije podali tajniku re- publiške komisije za pravilno iz- vajanje delitve dohodkov pomoč- niku sekretarja za delo tovarišu Mikliču mnenja, da naj bi se for- mule o delitvi zaenkrat ne upošte- vale v premogovni industiiji, ker so pogoji popolnoma drugačni kot v ostali industriji. Predsednik republiškega sindi- kata rudarjev in metalurgov tova- riš Leban, je nakazal na problem plačevanja boleznin do 30 dni, ki bo s 1. 1. 1963 stopil v veljavo in dejal, da je treba z vsemi tistimi simulanti, ki že vnaprej napove- dujejo nastop bolezenskega dopu- sta, temeljito pomesti ter jih kaz- novati tudi z odpustom, če ne pre- nehajo s takšnim grobim načinom izkoriščanja. Tovariš Miklič je v zvezi s splošno rabljenim faktorjem k-1, ki se je v večini premogovnikov vzel zaradi težavnega stanja kot osnova izračuna, pripomnil, da je takšno tretiranje prej korak na- zaj kot kakršnokoli reševanje. Na ta način ostanejo vsa vpra- šanja nerešena. Problem ne sme biti faktor k-1, temveč skladi — ki so bolj pereči od osebnih do- hodkov. Kolektivi morajo imeti zgrajen sistem notranje delitve in morajo določno vedeti, kaj jim ustvarja sredstva. Ce se vzame osnova k-1, potem pač ne moremo izboljševati pravilnikov, niti se ne spuščamo v poglobljeno analizo — prečiščevanje z ekonomskih vi- dikov. Glede razponov pa je pomočnik sekretarja za delo svetoval, naj ostanejo v razumnih mejah, to je mejah, ki jih celotni kolektiv sprejme in potrdi kot razumne in znosne. Napačno pa bi bilo vsa- kršno utesnjevanje, ker bi to le nižalo stimulativnost. —ik Posvetovanje o delitvi čistega in osebnega dohodka v premogovni stroki je vodil pomočnik sekretarja za delo — tovariš Miklič. Preveč delovnih mest Akcija »-Državljan — uprava« v šentjurski občini kar lepo poteka. Komisija, ki jo sestavljajo stro- kovni uslužbenci in seveda tudi odborniki, se je že nekajkrat se- stala in izdelala delovni program, po katerem naj bi akcija potekala. Najprej so se odločili za izboljša- nje dela sprejemne pisarne in so si v ta namen ogledali poslovanje teh pisarn v 2alcu in Šoštanju. Poleg tega je komisija pregledala tudi delovna mesta in ugotovila, da bi lahko marsikje njihovo šte- vilo zmanjšali. Predvsem velja to za nekatere krajevne odbore, kjer je nekaj prav nepotrebnih delov- nih mest. Komisija pa se je odločila tudi za izpopolnitev službe pravne po- moči. Pisarna pravne pomoči si- cer deluje že dobro leto dni in se je občani precej poslužujejo, pri- čakujejo pa, da bo v prihodnje še bolje. O delu in programu komisije sta razpravljala tudi že oba zbora občinskega odbora. Komisija pa ta organ o svojem delu tudi spro- ti obvešča. CESTA V ŠENTJUR Cesta, ki bo povezovala Celje z Rogaško Slatino, se iz dneva v dan daljša. Tako bo do petnajste- ga avgusta zgrajena do Šentjurja, nato pa jo bodo nadaljevali do Grobelnega. Ta odsek naj bi bil zaključen že letos. Ce upoštevamo to, da potekajo dela na cesti v dveh skupinah — ena dokončuje odsek do Šentjurja, druga pa pri- pravlja teren za odsek od Šentjur- ja do Grobelnega — lahko morda to res pričakujemo. KOMISIJA ZA HIGIENSKO TEHNIČNO ZASCITO Ljudski odbor konjiške občine je na svoji iseji imenoval komisi- jo za higiensko tehnično zaščito. Njena naloga bo predvsenri v ugo- tavljanju vzrokov nesreč in obo- lenj ter predlagati pristojnim or- ganom ustrezne ukrepe za njiho- vo zmanjšanje. V .L. V šentjurski občini gradijo v šentjurski občini je zadnjih nekaj mesecev znova močno zaži- velo prostovoljno delo. Skoraj ni kraja, kjer se ne bi prebivavci od- ločili, da si uredijo cesto, vodo- vod, telefon itd. Ponekod bodo te objekte zgradili popolnoma sami, drugod pa bo pomagala tudi po- klicna delovna sila. Ena takih ak- cij je cesta od Zepine do Jarmov- ca. Pri delih na odseku Luterje— Slatina je bilo treba postaviti most in prebivavci so to sami sto- rili. Zdaj je trasiran tudi že na- daljnji odsek te ceste. Ker delajo prostovoljno, bodo domačini pri- hranili občini najmanj okrog mi- lijon in pol dinarjev. Ob proslavljanju velikega praz- nika Planine, ki bo osemnajstega avgusta v Mangi — v spomin na ustanovitev prvega pokrajinskega komiteja Osvobodilne fronte — bodo izročili namenu novo avto- mobilsko cesto, odcep od ceste Planina—Sevnica. Domačini so jo gradili s prostovoljnim delom. V počastitev tega praznika pa bodo na Planini odkrili tudi dve spo- minski plošči. Velikega pomena bo tudi odcep republiške ceste, ki bo vodil do vasi Vrh pri Grobelnem. Za to ce- sto so sestavili predračun že leta 1952 in je takrat predvideval okrog dva in pol milijona dinarjev. Da- nes bo cesta vredna najmanj pet milijonov, vendar so prebivavci s prostovoljnim delom prihranili dobro polovico te vsote. Ceste Tunje pa se bodo razvese- hli predvsem tamkajšnji sadjarji. Po dosedanji cesti so lahko vozili samo z vpregami in zato ni čudno, če je bilo sadje obtolčeno in tudi zmečkano. Sedanja cesta pa bo takšna, da bo lahko po njej zape- ljal vsak kamion. Ko govorimo o pomembnejših prostovoljnih delih v šentjurski občini, ne moremo mimo sedem kilometrov dolgega telefonskega voda, ki so ga prebivavci položili do Dobja. Prispevali so tudi 126 kostanjevih drogov, sami izkopali jame, postavili drogove; strokov- njaki so opravili samo strokovno delo. Dotlej je bilo Dobje popol- noma odrezano in prepuščeno sa- mo sebi. Zdaj pa imajo stalni spoj s postajo Ljudske milice in tako lahko tudi ob nesrečah in ob bo- leznih kmalu dobijo pomoč. Poleg ceste Kameno—Primož, ki jo bodo te dni začeli graditi, je v šentjurski občini seveda še ve- liko ostalih prostovoljnih delov- nih akcij. Vseh niti omeniti ne bi mogli. Upamo pa, da bodo v Šent- jurju tudi nadaljevali tako, kot so začeli. Pravilniki naj bodo : realni Občinski ljudski odbor Mozirje je na svojem zadnjem zasedanju med drugim razpravljal tudi o delitvi osebnih dohodkov na osnovnih šolah v občini. Pravil- nike sta pred tem pregledala po- sebna komisija in občinski svet za šolstvo. Ker so ti pravilniki prvi, ki na novo urejajo nagra- jevanje v šolstvu, je razumljivo, da niso brez napak in pomanj- kljivosti. Večina pravilnikov nima do- ločb o razmerju med osebnimi in materialnimi izdatki šole. Manj- kajo tudi določbe o nadurnem delu, o raznih dodatkih in po- doono. Večina pravilnikov vse- buje tudi določbe o nagrajevanju izvenšolskega dela, ki pa ne so- dijo v pravilnike. Po predloženih pravilnikih bi bili osebni dohod- ki letos višji ca 26 odstotkov v primerjavi z letom 1961, materi- alni pa kar za 44 odstotkov. Za- radi pomanjkljivosti, ki jih vse- bujejo pravilniki, sta oba zbora sklenila, da naj organi upravlja- nja na šolah o njih še enkrat razpravljajo in jih popravijo. Pri tem naj upoštevajo tudi raz- merja med posameznimi šolami. Menili so, da je bolje, da so pra- vilniki že od vsega začetka re- alni in brez večjih pomanjkljivo- sti. O pravilnikih bodo na seji ObLO Mozirje ponovno razprav- ljali še ta mesec. -er TV pretvornik na Uršlji gori že precej časa je govora o televizij- skem pretvorniku na Uršlji gori, ki bo omogočil boljši in nemoten sprejem televizijskih oddaj za Šaleško dolino in Koroško. Šoštanjska občina je doslej ! v ta namen odstopila sredstva preko DES-a Slovenj Gradec v višini okrog 3 milijone, prav tako pa 20 milijonov za sam objekt. Za dokončno dograditev ceste in dalj- novoda pa so še potrebna sredstva f milijonov. Akcijski odbor, ki ima sedež v Ravnah na Koroškem je v ta namen napravil razdelilnik, po katerem bi šoš- tanjska občina morala kriti še 7 milijo- nov. To pa je sedaj sporno, kajti raz- prava na zadnji seji s predstavniki vseh gospodarskih organizacij je pokazala negodovanje do takšnega načina razde- ljevanja. Občina zaenkrat teh sredstev nima in jih tudi ne more zbrati v ta namen. -ik Športna tekmovanja na Vranskem Ob letošnjem prazniku občine Žalec sta TVD Partizan na Vranskem ter občinska zveza za telesno kulturo v Žalcu pripravila več športnih priredi- tev. Na rokometnem turnirju je v moški in ženski konkurenci zmagala ekipa Žalca i)red Grižami in Vranskim. Prav tako se je na Vranskem v okviru praz- ničnih prireditev končala občinska liga v odbojki. Zmagala je vrsta z Gomilj- skega pred Žalcem in Braslovčami. Največ çledavcev je pritegnil nogo- metni turnir. \ finalu je domača ekipa Vranskega premagala Žalec 4:0 Zadnja dan športnih tekmovanj pa je predsednik občinskega sveta za telesno kulturo tov. Gerželj izročil namenu nov stadion partizana na Vranskem. J. K. BELB KUPOLE NAD LEVCEM Tri dni v preteklem tednu so se nad levškim letališčem odpirale bele kupole. Celjski padavci so vadili skoke. Pri skokih so sode- lovali že preizkušeni padavci, ne- kaj pa je bilo takih, ki so se prvič preizkušali v skoku v globino. Ker padavska sekcija celjskega Aero- kluba nima lastnih padal in ker se je zaradi vremena trening vedno znova odlašal, se mnogi skokov niso udeležili, ker so bili na do- pustih. ta M »Bratstva in enotnosti« štirinajstega septembra bo v Celje dopotoval vlak '•»•Bratstva in enotnosti^s ki bo pripeljal nad tri sto domačinov iz Srbije, Hrvatske in Bosne, ki so v dneh med voj- no sprejeli medse na stotine Slo- vencev. Celjski okrajni odbor Zveze borcev je že imenoval po- sebno komisijo, ki bo poskrbela za to, da bo sprejem dragih go- stov in bivanje pri nas kar naj- bolj prijetno. Organizacija vlaka >^>^Bratstva in enotnosti« terja prav gotovo veli- ko priprav. Tako je okrajni odbor Zveze borcev doslej že zbral ne- kaj naslovov tistih srbskih, bo- sanskih in hrvatskih družin, ki so izseljenim Celjanom in okoliča- nom dolge mesece nudili zatoči- šče. Zdaj je od takrat preteklo že mnogo let in mnoge družine se bodo po tolikih dneh srečale prvič. Tokrat bodo živeli skupaj samo tri dni, bo pa verjetno teh nekaj ur tako polnih doživetij in obu- janj spominov, da jih ne eni in ne drugi ne bodo zlahka pozabili. Gostje iz bratskih republik bodo v celjskem okraju bivali namreč tri dni. Štirinajstega septembra, ko bodo dopotovali, bo v Celju osrednji sprejem, takoj za tem pa se bodo gostje razšli po vsem celjskem okraju. Gostile jih bodo tiste slovenske družine, ki so si med vojno morale poiskati svoje druge domove v Srbiji, Hrvatski in Bosni. Program bivanja drugega dne bodo sestavili občinski odbori Zveze borcev, tretji dan pa se bo- do potniki vlaka ^»•Bratstva in enotnosti-« s svojimi gostitelji zno- va zbrali v Celju. Tu jim bo okrajni odbor Zveze borcev pri- pravil ponoven sprejem — verjet- no bo le-ta pred Slandrovim tr- gom — in bogat kulturni program. Vlak >>Bratstva in enotnosti« be odpotaval tretji dan zvečer. Do štirinajstega septembra je pravzaprav še daleč. Ce pa upo- števamo, da bodo vsi ti dnevi pol- ni pričakovanj in skrbnih priprav, bo štirinajsti september in z njim veliki dogodek za vse nas kmalu tu. Pričakujemo, da bodo prebi- vavci celjskega okraja pozdravili drage goste prav s tolikšno prisrč- nostjo kot so jih prvič, ko je vlak ^>Bratstva in enotnosti« potoTal ▼ mariborski okraj. Obisk pri celjskem »Tapetništvu« NOVI OBRATI Na vogalu ob Mariborski cesti stoji eno izmed tistili podjetij, ki med drugim skr- bijo tudi za to, da so naši domovi prijetni in udobni — »Tapetništvo«. Ko smo se zadnjič oglasili pri njih, so nam najprej ipovedali, da so pred dnevi odprli v Vojniku svoj obrat avtoličarstva, av- totapetništva, tapetništva in sedlarstva in da nameravajo podoben obrat odpreti tudi v Velenju. »V teh dveh krajih takih obratov doslej namreč ni bilo. Potrebe ipo naših uslu- gah pa so bile tako velike, da smo se odločili, da ure- dimo to zadevo«, so dejali, »S čim se v glavnem bavimo, ste vprašali? Imamo serijsko proizvodnjo tapetniških iz- delkov, opravljamo avto- tapetništvo, polagamo pla- stične mase itd., sicer pa delamo v glavnem po naro- čilu. Pred leti je bilo ravno obratno — serijske proiz- vodnje je bilo več kot tíste po naročilu. Zdaj pa želi že skoraj vsak kupec nekaj novega, svojstvenega. Med večja dela, ki jih opravlja- mo pa sodi tudi oprema la- dij.« »Preteklo leto smo poslali na prakso v Nemčijo Arm naša strokovnjaka«, je po- vedal direktor »Tapetništva« tovariš Jovan. »V prihodnje bomo posvetili vso pozornost namreč polaganju plastičnih mas in pa oblaganju sten s tapetami, ki jih bo ilahko umivati. Pričakujemo, da bomo za ta dela dobili veliko naročil.« V »Tapetništvu« so паж poleg tega povedali, da so letošnji polletni proizvodni plan že dosegli. Dejali se tudi, da si kolektiv zelo pri- zadeva za večjo in boljšo proizvodnjo in da bo — če bo tako tudi vnaprej — uspeh na koncu leta še boljši. Kauč, kot jih izdeluje »Tapetništvo« Celje NIED SLAVONSKliUII PiONiRJI Vočin je majhno mesto v Slo- voniji, na severni strani Papuka, v prelepi okolici. Čeprav je Vo- čin mestece, je izredno pomemb- no zaradi bojev, ki so se tam bili v času narodnoosvobodilne borbe. In prav zato je bil ta kraj cilj vseh pionirjev Slavonije, ki so se tu zbrali, da proslavijo 20. ob- letnico pionirske organizacije. Na prireditev so vabili pionirje iz vseli sosednjih republik. Sloveni- jo smo zastopali Celjani. Iz Celja smo se odpeljali v če- trtek, 28. junija. V Podravsko Slatino smo prispeli pozno po- poldne, od tod pa so nas avtobu- si odpeljali v 24 kilometrov odda- ljen Vočin, kjer je bil tabor vseh udeležencev pohoda. Ze v avto- busu smo se spoznali z bosanski- mi pionirji in se kar hitro spo- prijateljili. Naslednje jutro smo se še dre- majoč napotili k potoku in tam pregnali zadnjo dremavico. Nato smo si ogledali Vočin. Videli smo nekaj spomenikov in spominskih plošč, znamenito cerkev in druge zgodovinske spomenike. Nikoli ne bom pozabil, kakšni občutki so me obhajali, ko smo stali pred spomenikom, ki so ga domačini postavili v čast 320 žrtev, ki so jih 1943. leta na tistem mestu po- . but usta^L „ „ _ . V soboto nas je presenetil^ež. Po kosilu smo imeli športno po- poldne, zvečer pa taborni ogenj. Pevci so tekmovali v oddaji »-Va- ših pet minut«, drugi pa so pre- izkušali svoje znanje v oddaji ^^Pokaži, kaj znaš-«. V nedeljo smo se odpravili na pohod h grobnici treh prvoborcev, ki so padli 1942. leta po trinajsturni bitki z ustaši. ) Prihodnja dva dni sta potekala \ v znamenju najrazličnejših tek- movanj, razgovorov z borci na- '• rodnosvoobodilne borbe itd. Nato smo se odpravili v Osijek, kjei smo bili gostje tamkajšnjih pio- nirjev. Presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo, smo jih povabili v Celje. Upamo in srčno si želimo, da bi res prišli. V Osijeku smo si ogledali to- varno '■'■S aponi j a«, muzej, zvečer pa smo prisostvovali predstavi filma »Tri četrtine sonca«. Ob slo- vesu smo dobili od osiječkih pio- nirjev »za dugo sečanje« lepe knjige s posvetili. Ko smo se odpravljali domov, smo začutili, da je naš obisk pri pionirjih iz Osijeka res okrepil prejateljsko vez, ki veže mlade ljudi. In tudi v prihodnje bo ia- ko! Radovan Telić Celje, Veselova 28/1 CELJSKI TEDNIK бТЕУ. 28. — 20. julija 1962 ŽALOSTEN KONEC ČUDAKA MIHE v jeseni 1944 je v divizijo pri- šlo mnogo novincev. To so bili j^e mobiliziranci in med njimi tudi farovški Miha. Mobilizacija ga je zagrabila ravno v času, ko je že koval načrte, kako bi zgi- nil v postojanko in tam počakal konec vojne. Vedno je mislil po- gasi in zaradi tega je samo ob misli na »bandite« stisnil križ na j-ožnem vencu in globoko vzdih- iiil. Strah ga je zagrabil, če je le slišal, da so partizani v bli- žini. Mislil je resda počasi, toda te- jnu ni bil sam kriv. Saj mu niso „ikdar v življenju dali prilike, da bi razmišljal. Še kot otrok brez staršev je bil vesel, ko so ga vzeli v župnišče. Tu je delal in samo delal. Tisto malo proste- ga časa mu je vzel župnik, ko je moral ministrirati pri vseh cerkvenih obredih. Tako ga je župnik navezal nase, na cerkev in posebno na svoje posestvo. Ti- sto malo pisanja iz šole je Miha pozabil, tako da je komaj za silo znal napisati svoje ime in še to z robatimi črkami zdela- ne tresoče roke. Takšnega je dohitela okiipaci- ja. Župnika so Nemci izselili. Miha je ostal sam s prepriča- njem, da bo življenje na onem svetu boljše. Zategadelj je še bolj vneto žulil rožni venec in listal po masnih bukvah (čeprav jih ni znal brati, gledal je le sli- ke v njej) ... Večkrat je po mo- litvi vzdihnil: »O bog. reši Ru- sijo!«. Tako so ga naučili in nik- dar ni pomislil zakaj naj reši bog Rusijo, ker si tudi ni bil na jasnem, kje je ta čudna dežela. Nikdar ni iskal družbe. Vsi so ga poznali kot samotarja, ki se v življenju ni dotaknil ženske. Le za največje praznike si je privoščil pijače: jabolčnik je mešal s tropinovcem. Že tako redkobeseden, pijan ni sprego- voril niti besedice. Sedel je kje v kotu vaške gostilne, dokler ga natakarica ni pometla z zadnji- mi gosti na cesto. Med vojno tudi ni hodil več v gostilno. Delal je še naprej v žu,pnišču pri novih gospodarjih, ki so prišli nekje iz Kočevskega. Neke jesenske noči so potrkali na okno njegove čumnate, mu veleli naj se obleče in pošteno obuje in ga odpeljali v bližnje gozdove. Bili s« partizani, ki so tiste dni ravno v Mihovi okolici zbirali novince. Ni se branil, če- prav je čutil, da se v njem nekaj lomi ... Toda kaj, sam ni vedel. Strah ga je grabil prav pri grlu, strah pred vojno vihro, ki je za- jela tudi njega. Zbal se je za življenje, ki ga pravzaprav ni nikdar živel in občutil. Vdaf se je v »božjo voljo«, kakor ga je včasih učil župnik in to mu je vsaj za trenutek pomagalo. Znašel se je л' popolnoma novi sredini. Govorili so o disciplini, borbenosti, osvobodilni borbi, o napadih na Nemce, o komunistih in Sovjetski zvezi. Z nezaupa- njem je gledal vse okrog sebe, kajti tisto malo znanja, ki ga je imel, je dobil od župnika in po- zneje kočevskega gospodarja. To je bila strahotna jama, ki ga je pogoltnila. Grizel se je, zakaj ni prej odšel postojanko. To mu bog ne bo nikdar odpustil. Dali so mu puško. Vojske prej ni služil in s težavo so ga pri- učili, da je znal z njo ravnati. Že tretji dan je deževalo. Tla »o bila razmočena, da se je glo- boko vdiralo v blato. Megle so se vlekle skozi krošnje dreves. Veter je gnal dež v obraz. Vsi so bili premočeni do kt)že. Miha je že nekaj dni čutil čudne boleči- ne v glavi. Vreme je močno vpli- valo nanj. Tretji dan je bil dolo- čen za stražarja. Bolečine v gla- vi so mu še bolj zavirale že tako počasne misli, vendar izkrotovi- čene, bolne in čudne ... Sezul je čevelj z desne nogi>. Nastavil cev pod brado. Z obema rokama se je oprijel hladne pu- škine cevi a s palcem desne noge je sprožil... Možgani so pobelili veje. Miha ni več čutil bolečin v glavi in čudne, bolne misli so se razletele po vejevju. V žepu so našli rožni venec in oguljene mašne bukvice. Vsi so se čudili, kako zaplete- no smrt si je izbral ta farovški čudak ... V. V. Moralni mucek Mucki so krotke, ljubeznive ži- valce. Ali tale naš >^MUCEK^ ni sorodnik tistih, ki ljubo kličejo po toplem mlekcu: mijav, mijav. Ampak je to tisti maček, ki se oglasi po skrokani noči. Čeprav se izmikaš stikov z znanci in prija- telji, trčiš nanje na vsakem kora- ku. Ze od daleč ti stavljajo vpra- šanje: »Ja, kakšen pa sil« In ti jim odgovarjaš: »Imam mačka, takega, veš, mo- ralnega.* »Kako, kaj pa se je zgodilo?« »Kaj bi ti pravil. Po cigarete sem stopil, pet korakov, tjale čez cesto, v trafiko. Tam pa sem sre- čal prijatelja. Za dva deci dam, greš? Pa kaj bi ne šel! Ves ljubi dan delo, skrbi. Zdaj pa še tale kriza z denarjem. Ze trikrat so prišli k meni: tovariš, kolika je vaša plača? In stokrat sem jim že zatrobil: štirideset! Do plafona je še daleč, petinšestdeset jih ne bo kar hitro. Prijatelj jih ima, jaz ne. Pa sem mislil: naj plača! Dva deci pa ima brata. In, hudi- mana reč, dva dečki se množijo kakor celice v mladem telesu! Na- stala je prava krokarija. In imam občutek, da sem bil strašno »ne- slan«. Sem mar tebe tudi kaj na- zmerjal? Saj sva se vтela, ne?« »Niti žal besede mi nisi rekel. Pomalem sem pil, ti pa si kinkal in bil nekam zamišljen.« No, s tem sva že opravila, re- češ, a komaj se premakneš, spet vidiš znan obraz. Direktor! S tem sva se nekaj »ruvala«. Hudič, ko bi vsaj vedel! Morda je šlo za plače. Kaj pa avtomobil in sta- novanje? Ne veš? Ne moreš se spomniti ? »Zdravo tovariš!« pravi direktor in pokaže vesel obraz. Kam? Na dva deci?« Ne, s teboj ne smem, si misliš. Zdaj boš izkoristil priliko in me pošteno prijel za jezik. Hitro se opravičiš. »Oprosti, imam delo, ne morem, drugič.-^ »Glej ga! Od kdaj si pa tako зоШеп?« Popiješ naročena dva deci, a direktor se obnaša, kakor da mu nisi ničesar dolžan. Pot te vodi naprej in srečaš so- seda. Včeraj je bil z ženo, sedela sta pri drugi mizi. Zakaj si silil vanjo in ji tvezil nekulturne kvante? »O, zdravo sosed! Včeraj si bil pa res »nobl«. Žena te je nekaj ogovarjala, pa ji še čmrke nisi dal. Imaš mačka? »Se mi pozna?« nezaupljivo vprašaš. »To ne. Ampak nekam zbegan se mi zdiš. Greva na dva deci brizganca ?« »Oprosti, mudi se mi, saj veš, delo imam.« Med pitjem sosed omeni, da si mu tudi ti včeraj kupil dva deci brizganca in to z boljšim vinom. »Torej sem tudi drugim plače- val?« še vprašaš. Koliko? Koliko pa si imel v denarnici? Pet sto in še nekaj drobiža. Plaho, nezaupno stopiš v gostil- no in pričakuješ nekaj trdih be- sed. Toda natakarica pozdravi pri- jazno in te prav tako prijazno vpraša. »Boste dva deci?« i »Mhm. Ne«, si v skrajnem času premisliš. »Dajte mi dva deci briz- ganca.« Dobiš ga, piješ in čakaš, da se ti približa natakarica. »Cujte, kako pa je bilo včeraj?« »Nič. Tamle ste s kolegi pili, potem ste malo zadremali in šli.« »Sem kaj dolžan?« »Liter brizganca, z rdečim.« Plačaš, piješ, pozdravljaš znan- ce in prijatelje, ki drug za dru- gim stopajo k točilni mizi. Nihče ničesar ne reče. Torej je vse v redu. Kako pa sem prišel domov? Kolo stoji v veži in to normalno. Žena nekaj ve, pa noče reči. Ali pa se pripravlja na hudo uro. »Sinoči ste ga pa dolgo vlekli. Drugič se pa v posteljo spravi. Zmeraj imaš to grdo navado, da dremlješ za mizo.« Torej - drugega nič? V redu je obleka, v redu dvokolo, vse je bilo na svojem mestu. In tako moral- ni »MUCEK« napravi sklep: »Preutrujen si bil, potem močno vino in prazen želodec; zato mo- ralni »MUCEK« skoči iz tebe in torek je spet pravi, delovni dan. Na desnem bregu Savinje v Celju je nastalo novo in zelo priljub- ljeno sprehajališče HMEZAD ŽALEC pošilja isßrene pozdrave ob obletnici vstaje 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET ŠOŠTANJ Iskrene čestitke ob Dnevu vstaje — 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET ŽALEC Čestitamo ob Dnevu vstaje — 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET Laško Vsem delovnim ljudem čestitamo k Dnevu vstaje 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET Šentjur pri Celju Pošiljamo iskrene pozdrave ob Dnevu vstaje — 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET Umarie pri Jelšah iskrene čestitke ob Dnevu vstaje — 22. juliju OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SIND. SVET Slovenske Konjice želimo vam prijetno praznovanje ob Dnevu vstaje — 22. juliju Kolektiv • „Avtoübnova" Celje čestita ob občinskem prazniku in Dnevu vstaje 22. juliju OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA - OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA — OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA - OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA — OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA - OBČINSKI PRAZNIK MESTA CELJA - OBČINSKI o CELJSKI TEDNIK STEV. 28. — 20. јиИја 1962 ŽEMA•DOM • DRUŽINA RAHITIS Rahitis je bolezen otrok v ob- dobju njihove največje rasti, predvsem v prvih mesecih živ- ljenja, pa tja do 3 let starosti. Vzrok tej bolezni je prednsem pomanjkanje vitamina D v otro- kovem telesu. V telesu pride do pomanjkanja rudarskih snovi, ki nastajajo pod vplivom vitamina D. S tem nastopijo spremembe v razmerju rudninskih sestav v krvi, zlasti med kalcijem in fosforjem. Iz kosti se izgublja kalcij in po- sledice so mehke kosti ali rahitis. Nepravilna prehrana matere v nosečnosti, nepravilna prehrana dojenčka, zlasti umetno hranjene, pomanjkanje sončne svetlobe v zimskih dneh, nezdravo temačno in vlažno stanovanje, ter slaba, nepravilna in zanemarjena sploš- na nega dojenčka, vse to pospe- šuje rahitis. Prva znamenja rahitisa so: do- jenček, ki je bil prej vesel, živa- hen in zadovoljen, postaja cme- rav, jokav in živčen. Pri dojen- čku takoj opazimo, da z njim ni nekaj v redu, detece postane mir- no, zaspano in ne pokaže več za- nimanja za svoje okolje. Močno se prične potiti v glavico pred- vsem v zatilje. Zjutraj ali čez dan opazimo, 'da ima vzglavje mokro, lasje so vlažni in začnejo mu iz- padati. Ce potipamo glavico, ob- čutimo da je glavica mehkejša, mehki postanejo tudi robovi lo- banjske mečave na temenu. Ce bolezni ne zdravimo, počasi napreduje. Opazimo spremembe na rebrih, govorimo o rahitičnem prsnem vencu, glava postane ve- lika čokata in štirioglata. Zobje se pokažejo mnogo kasneje, prvi zobek zraste šele obletu ali celo kasneje. Zobje so kmalu piškavi in zgodaj izpadejo. Spremembe nastopajo na hrbtenici, ki se iz- boči naprej in na stran, posledica je kasneje grba. Okvare na kosteh nastopijo ГШ vseh delih, na glavi, na prsnem košu, hrbtenici, na ro- kah in nogah, do sprememb me- deničnih kosti, ki so lahko za ženo ob času poroda zelo usodne. Rahitičen otrok je bledoličen, velikokrat ga mučijo dolgotrajni prehladi dihal. Driske, krči in bo- lečine v trebuščku so velikokrat znamenje rahitisa. Rahitičen ot- rok je izredno dovzeten za vsa obolenja in tudi posledice so mno- go hujše. Kako Л preprečujemo / rahitis Rahitis preprečujemo že v ma- terinem telesu. Današnja medi- cinska veda stoji namreč na sta- lišču, da se temelji zdravja otro- ka polagajo že v materinem tele- su. Noseča žena mora že ob začet- ku nosečnosti paziti na pravilno prehrano. Hrana naj vsebuje ve- liko mleka; liter in četrt dnevno je tista količina mleka, ki je po- trebna za pravilno rast kosti otro- ka in matere. Ce žena ne prenese mleka, ga lahko nadomesti z dru- gimi mlečnimi izdelki, kot jogurt, kisto mleko, sir, smetana, surovo maslo. Hrana naj vsebuje še ve- liko mesa, jajc, zelenjave in sad- ja. Vsa navodila za zdravo pre- hrano dobi žena v posvetovalni- ci za noseče, ki jo naj redno obi- skuje. Med najboljšimi preprečevalni- mi ukrepi proti rahitisu v prvih mesecih življenja našega deteca, je dojenje. Dojenje je življenje za naše dete, dojenje ni samo naj- boljša naravna hrana, temveč z materinim mlekom dete obvaru- jemo bolezni. Mnogo težje pa je preprečeva- nje rahitisa pri detetu, kjer ga hranimo z umetno prehrano, ozi- roma pri zalivančku. Vsa podrob- nejša navodila o preprečevanju rahitisa v prvih mesecih življen- ja in kasneje dobijo matere v posvetovalnicah za otroke. Preprečevanje in zdravljenje rahitisa je danes domena otro- škega zdravnika. Sonce, zrak in voda pa sta zdravnikov najboljši pomočnik v borbi proti tej zahrbt- ni bolezni, ki ogroža mlada živ- ljenja. Sonce, zrak in voda pa so tudi najcenejša zdravila. D. M. Knjižne police Prav gotovo ste že opazili, kako lepa je soba, če je v njej nekaj knjižnih polic. Ste pa tudi vi ver- jetno mojega mnenja — da nam- reč ni prav nič lepo pogledati ta- kih polic, ki so polne zaprašenih knjig. Torej — tudi knjiga potre- buje posebno nego, kot vsak ostali del pohištva v dnevni sobi ali ka- binetu. Prvi in največji sovražnik knji- ge je prah. Toda nikar jih zdaj vsak dan ne čistite! To ni potreb- no. Pazite samo, da pride na knji- ge čim manj prahu. Kadar pome- tate ali brišete prah, knjige po- krijte. Dvakrat ali trikrat na leto pa vso knjižnico preložite, vzemi- te v roke vsako knjigo posebej in z dlanjo krepko udarjajte po njej. Presenetljivo veliko prahu boste tako iztepli iz nje. Nikoli ne bri- šite knjig s cunjami. Ce boste še tako previdno ravnali, bodo knji- ge čez nekaj časa dobile »ušesa« in tudi napise boste zbrisali z njih. Zasteklenele biblioteke niso več v modi — čeprav so, kar priznaj- mo, za knjige mnogo boljše. Za- torej boste za tiste knjige, ki so dražje in so vam posebno ljube, morali poiskati boljše zatočišče. Morda pa boste svoje police opre- mili s premičnimi vratci. In kako boste knjige razvrstili? Predvsem po vsebini in raje ni- koli po barvi ovoja. Pazite, da ne boste knjig preveč stisnili, pa tudi preveliko prostora jim bo škodo- valo! Ce torej ne boste mogli iz- polniti ene vrste, podprite knjigo s paličico. Takšna razvrstitev je mnogokrat na oko bolj prijetna. Torej, veliko sreče in mnogo pri- jetnega razvedrila pri branju. Pred kratkim je otroški vrtec v Vojniku pripravil samostojno prireditev s številnimi odlomki pravljičnih in folklornih prizo- rov. Sličica, ki jo objavljamo, predstavlja nastopajoče ter nji- hovo vzgojiteljico — tovarišico Marijo Burdjanovo — ki ravno zdaj, po štiridesetih letih dela, odhaja v pokoj. Zato (menimo, da je bil prisrčen aplavz, s ka- terim je občinstvo pozdravilo male cicibane, v veliki meri na- menjen tudi njej. Bil je hkrati tudi zahvala za njeno veliko delo z mladino. CELJ SKI TRG KDO VE? -^Tokrat je bilo pa nekoliko slabše,« me je pozdravil tržni nadzornik. Sadja je bilo nam- reč še vedno premalo; dru- gače pa je z zelenjavo. Krom- pirja je bilo dovolj in smo ga prodajali po ceni od sedem- deset do devetdeset dinarjev, belo glavno zelje po petdeset, ohrovt po devetdeset, peso po sto deset, pa tudi po sto petdeset, korenjček po sto petdeset, privatni proizvajal- ci pa po sto dvajset, kolerabo po sto, peteršilj od štiristo do šeststo dinarjev itd. Ko sem ga povprašala pc ceni solate in spinace, mi je povedal, da je bila prva pc štirideset do petdeset dinar- jev, druga pa po dvesto pet- deset do tristo. Precej je bilo na trgu cvetače — po sto tri- deset dinarjev in graha po ste osemdeset in dvesto dinarjev. Fižol so tokrat cenili po ste šestdeset dinarjev, papriko po 284, kumarice po 140 in 160, paradižnik po 122, čebulo po 100 in 130 itd. »Ko bi bilo le nekoliko več sadja na trgu!« je potožil nadzornik. »Češenj je zdaj nekoliko več, ker so dozorele tiste na Svetini. Tako imamo na trgu zdaj vsak dan po nekaj »-Svetinjanov«, ki pro- dajajo to sadje, ki ga ni ni- koli dovolj. Češnje so po sto do sto petdeset dinarjev. Na trgu je bilo v preteklem ted- nu tudi nekaj hrušk — po sto štirideset dinarjev, borov- nic po sto osemdeset in dve- sto dinarjev, malin po dve sto petdeset do tristo petde- set itd. Prodali smo tudi pre- cej breskev po 192 dinarjev in marelic po sto šestdeset. Jajca pa so bila po petindvaj- set do sedemindvajset dinar- jev. Da, pa še jagode! Te gredo h koncu!« Poslovila sva se. Ko sem šla čez trg, sem se ustavila pri proizvajavcih zdravilnih zelišč. »Tole listje ozdravi de- vet bolezni«, sem ujela. Mej- dun, če je to res, potem v resnici ni čudno, če se je okrog tega čudovitega zeli- šča kar trlo ljudi. Toda, ko bi le bilo res! »Oh, te cene cenaste!« se je razjezila gospodinja, ki je šla mimo mene. »Pretekla le- ta smo ob tem času zelenja- vo kupovali po čisto drugač- nih cenah. Kdo ve, če je res vsega krivo vreme?« Kdo ve? CIGARETA Ste se že kdaj vprašali, ko ste prižgali cigareto, kaj se dogaja v vašem telesu, kadar vdihnete dim? Ce je tako, vam bomo zdaj- le poskušali odgovoriti. Cigaretni dim vsebuje nekaj sestavin, ki ne vplivajo ugodno na kadilca. Pra- vijo, da je nevarnosti bolj izpo- stavljen listi, ki vdiha\'a dim po- gosto, globoko in dolgo, mnogo manj pa tisti, ki redkeje ponese cigarete k usnicam. Poglejmo to- rej nekaj najpomembnejših sla- bosti, ki jih povzroča kajenje. Dokazano je, da je nad osem- deset odstotkov kadilcev nekoliko bolj nervoznih kot so ljudje, ki ne kadijo. Poleg tega pa so pre- pričani, da jih cigareta umiri, okrepi in »ozdravi«. Morda je to res za nekaj trenutkov, zato pa ni slab vpliv cigaretnega dima nič manjši. Kajenje povečuje tudi že- lodčno kislino. Z^ato bi bilo prav, da bi se vsi, ki bolujejo na želod- cu ali na dvanajsterniku, odrekli kajenju. Pravijo, da kajenje slabo vpliva na lepoto. Cigaretni dim namreč izsušuje kožo in marsikatere gu- be, ki včasih preprodajo že mlad obraz, so prav posledica cigaret- nega dima. Torej, če ste nezado- voljni s svojo kožo in ste posku- sili že vse, da bi jo ozdravili, pa brez uspeha, odrecite se cigare- tam in prav gotovo bo bolje. Kaj pa na to, da kajenje povzroča »gube navad«, ste še kdaj pomis- lili? Dim, ki uhaja iz cigarete, vas prisili, da pripirate oči, trdno sti- skate ustnice in nabirate obrvi. In če to storite po ničkolikokrat na dan, takale »masaža« prav gotovo ne bo prijetno vplivala na vašo lepoto. Kaj pa glas? Večina strast- nih kadilcev ima nizek, zamolkel glas in grlo žene, ki je precej ožje od moškega, je torej še tembolj občutljivo. Pretirano kajenje pa lahko povzroča tudi vnetje oči,, grla itd. Tem nadlogam se pona- vadi pridruži še neugoden vonj iz ust, gnitje zob itd. Zaradi kajenja lahko obelijo tudi ustnice. Nepre- stana toplota in pritisk jim nam- reč močno škoduje. Poleg tega imajo skoraj vsi ka- dilci rumene zobe. Pomagajo si lahko le s posebnimi kremami za zobe, čistiti pa jih morajo vsaj trikrat dnevno. Predvsem je važ- na higiena zvečer; ponoči, ko so usta namreč zaprta, so pogoji za nastajanje bacilov najugodnejši. Kaj torej priporočamo? Da izbe- rete lahek tobak, da kadite z ust- nikom, da kadite zmerno, ne ka- dite, ko ste še tešč, da je ogorek najnevarnejši del cigarete. Ne po- kadite je torej do konca, temveč jo raje vrzite proč. Pa še to — potrudite se, da cigareta ne bo vedno edina svetloba vašega obra- za. Kava v toplih dneh KAVA z RUMOM Za en kozarec potrebujete žlico grobo zmlete kave. žlico ruma, pol kaone žlice drobno zmlete kave, sladkorja pa toliko, kot že- lite. Kavo skuhajte in šele takrat dodajte drobno zmleto kavo in rum. Sladkajte in seroirajte toplo ali pa hladno s koščkom ledu. LEDENA KAVA Za en kozarec potrebujete žlico grobo zmlete kave, žlico sladkorja, kozarec mleka in nekaj cimeta v prahu. Najprej dodobra sbiadite posodico. D kateri se d hladilniku dela led. Medtem skuhajte kaoo, jo shladite. vlijte v posodico, ki ste jo prej v hladilniku shladili in Dse skupaj postavite vanj. Do- bili boste nekaj koščkov zaledenele kave. Dajte jih o kozarec, vlijte preko njih mleko, potrosite s ci- metom in — servirajte. SLADOLED S SLADKO SMETANO Za štiri osebe potrebujete deset dekagramoo grobo zmlete kave, četrt litra vode. 15 dekagramov sladkorja v kockah, 3.75 decilitra hladnega kuhanega mleka in 15 dekagramov sveže sladke smetane. Za okras 10 dkg sladke smetane, eno do dve žlički sladkorja in ne- kaj vanilije. Kavo skuhajte in jo nalijte na kocke sladkorja, ki ste jih že prej položili v skodelico. Ko se sladkor popolnoma raztopi in kava ohladi, dodajte mleko in sladko smetano, ki ste jo nekaj minut prej ste pli. V sipajte to zmes o posodico za led in vse položite v hladilnik. Po dvajsetih minutali močno zmešajte, položite nazaj v hladilnik in po dvajsetih mniutah ponovite. Ko je sladoled gotov, ga vlijte v kozarce, okrasite s stepe- no sladko smetano — in servirajte. KAVA S ČOKOLADO Za kozarec te pijače potrebujete skodelico močne kave, pol kozarca kuhanega mleka, pol kozarca te- koče sladke smetane in žlico slad- korja. Potem ko ste skuhali kavo, jo sladkajte in ohladite. Medtem ohladite tudi mleko in sladko smetano. Pred serviranjem vse zmešajte, vlijte d mikser in nato servirajte, potreseno z zmleto čo- kolado. Dobrodošle gliste! Oprostite, če ste ravno pri kosilu, besedo o glišavosti. Nimam sicer namena praviti in razlagati o teh mehkužcih, ki se takole vselijo v telo nekoga, ki mora hrano plačati, pa potem parazitsko živijo v njegovem najbolj zamotanem delu telesa, pa vendar ... Oprostite še enkrat. . . Torej gliščavost. To je deloma socialna, deloma stanovska, nekoliko muhasta, pa tudi draga, čeprav na splošno otroška bolezen. Otroška je zato, ker ni tako sramotno povedati: — Veste z mojim mulcem je križ. Stalno je s prsti v zemlji. Dobil je gliste... in tako naprej. — Odrasli pa težje priznamo, .da smo včasih, oprostite, packe, ki si ne operemo rok, jemo neoprano sadje, salato itd. Gliste odkrijemo, oprostite vnovič, kadar gremo tja, kamor gre cesar peš. Včasih pa jih po rentgeneziranju, gast- roskopiranju in podobnih želodčnih, jetrnih in ledvičnih ter slepičnih pregledih, razkrinkajo zdravniki. In če že enkrat imate gliste je nadaljnji postopek odvi-' sen od vašega poklica. Ce ste oblačilne, kovinske in podobne stroke, potem kar mirno jejte česen in ne pripovedujte, da ste glišavi... Cisto nekaj drugega pa je, če ste v živilski stroki. Ena sama samcata, nadležna, pretegnjena in zanikana glista, ki se je blagovolila dekonspirirati, vam lahko preskrbi odlične počitnice. Da, prav odlične počitnice. Kajti gliste so gliste in se ne pustijo tako mimogrede odpraviti. Ce vam pomigajo v slovo po štirinajstih dneh in če ste iz živilske stroke, ste imeli nezaslišano smolo. Kajti (v tem primeru) uvideno, socialno čuteče, organsko s »hranivcem« povezane gliste, utegnejo z nekoliko odpornosti vzdržati tudi več tednov, celo mesec in navsezadnje stopiti v »status quo« z vsemi napitki, žavbami, tabletami, esencami, tinkturami, mazaškimi zago- vori in tako naprej. Med tem pa mirno uživajte počitnice. Vse dokler ne bo natančno in zanesljivo ugotovljeno, da ste edino biološko samostojno bitje, ki živi znotraj vaše kože. Dokler se ne bo kdo spomnil, da bi utegnili biti začasno nesposobni za delo neposredno v dotiku z živili, sposobni še za kakšno drugo delo . .. Ali pa se nam lahko zgodi, da bomo med pogoje za uveljavljanje trajne invalidnosti vnesli tudi, oprostite, gli- šavost. -ček Preden obrnemo ključ Preden zadnjikrat obrnete ključ stanovanja in z vsem najnunej- šim odidete na dopust, mislite tu- di na to, kaj vse je potrebno na- praviti, da ne bo nepotrebnih skr- bi med dopustom in jeze, ko se vrnete. Ne pozabite pravočasno poslati počitniškega naslova upravi vaše- ga časopisa. Prav tako se pogo- vorite s pismonošo, kam vam bo pošiljal ali dajal pošto med do- pustom. Pravočasno je treba odpovedati mleko in sploh vse, kar vam pri- našajo na dom. Vse vodovodne naprave morajo biti v brezhibnem stanju. Vse pi- pe, ki curljajo je treba popraviti in vse odtoke odmašiti. Sicer se kaj lahko zgodi, da povzroči po- vodenj vam in vašim spodnjim sosedom veliko škodo. Pred od- hodom se dobro prepričajte, če so vse pipe resnično dobro zaprte. Pravočasno je potrebno poskr- beti za cvetje oziroma rastline v stanovanju in za živali, če jih imate. Najbolje je, da poprosimo dobrega znanca ali sorodnika, da nam vse to oskrbuje. Preden gremo na letni oddih, očistimo in pospravimo vso zim- sko garderobo in jo primerno za- ščitimo pred molji. Očistimo in zvijemo vse volnene preproge in predposteljnike, prav posebej še, če so le-ti iz kakršnegakoli krz- na. Vso umazano perilo operimo, ne puščajmo nikjer ničesar na vlažnem ali na kupu, da nam to medtem v zaprtih prostorih ne plesni. Ne pozabite pomiti posode in pospraviti vseh ostankov v jedi, očistiti in izključiti hladilnik. Na žalost morajo bti vsa okna ves čas dobro zaprta. Poskusite postaviti v prostore plitke poso- dice s terpentinovim oljem. Olje osvežuje in čisti zrak. Dočakali ste dan, ko odputuje- te. Ne pozabite izključiti vseh e- lektričnih aparatov iz omrežja\ tudi v primeru neviht. S se- boj vzemite še zdravstveno knji- žico in najnujnejši pribor za ši- vanje. Na vsak način pa pustite klju- če pri sosedu, ker nikoli ne veste, kaj se lahko zgodi, medtem ko vas ni doma. Zares so to najnujnejše stvari, ki vam pripomorejo, da se na do- pustu odpočijete^ ste brez skrbi in se imate zares lepo. Ali delo škoduje ? Ce bomo vprašali tabornika, ki ga vidimo na sličici, kakšne težave mu je prizadejalo dežur- stvo na počitnicah ob morju, nam bo prav z veseljem postregel z odgovorom; da so spremembe, ki jih prinaša dežurstvo, prav dobro- došle, saj se poležavanja na soncu človek kmalu naveliča. Naš tabornik ima prav. Odrasli večkrat podcenjujemo zmoglji- vost otrok. Pa tudi misel, da je fant »fant« in mu pomivanje po- sode ne pristoja tako kot deklici, je neupravičena. Nič ne de, če je na začetku malce neroden, saj prvič nobeno delo ni lahko. Ce bomo kasneje kdaj obupa- vali nad »lenobo« naših otrok, se pred sodbo vprašajmo, če smo ga v rani mladosti naučili spošto- vati vsakršno delo. Morda bomo po tem vprašanju našli pravega krivca za otrokovo lenobo — sa- mega sebe. CELJSKI TEDNIK STEV. 28 — 20. julija 1962 SLABI GOSPODARJI DOBRIN družbenega standarda Mnogi primeri v Velenju ka- nejo na slab odnos hišnih svetov ali posameznih koristnikov do 0 milijard sredstev družbenega standarda. Premalo se zavedajo dobnim, zato so združeni investi- torji — podjetja Šaleške doline na pobudo stanovanjske skup- nosti in ostalih političnih organi- zacij v petek dopoldne razprav- ljali o ukrepih poostritve do takšnih brezvestnih odnosov. Raz- pravljali pa so tudi o vprašanju otroških igrišč, kajti manjše ali večje prometne nesreče so dovolj resno opozorilo, da so zaščitene zelenice le preveč tirale otroka na cesto. Izredno razgibana razprava je nakazala niz nerešenih vprašanj v izgradnji novega mesta Ve- lenja in to predvsem pomanj- kanje objektov za varstvo otrok. Kritično pa je tudi vprašanje upravljanja stanovanj, kajti sta- novanjska skupnost ni zmogla tega bremena. Zavest posamez- nikov do skupne lastnine je v mnogúh primerih do skrajnosti malomaren, zato je enotna akci- ja vseh političnih organizacij in investitorjev več kot potrebna, da se vzpostavi direktni stik s hišnimi sveti, katerim se mora naložiti večja odgovornost. Da- nes je izredno važno to, da z ne- kaj stotisoči sredstev očuvamo objekte, kajti v nasprotnem pri- meru bi lahko v nekaj letih imeli večmilijonsko škodo. Hišni sveti so se pokazali le v svoji admini- strativni luči — to je v pobiranju stanarine in v mnogih primerih se je upravljanje pri tem nehalo. Na ta način je čut do skupne lastnine otopel. Krivda pa je v preteklem na- činu izvajanja akcij preko pod- jetij — to v pomanjkanju to- vrstnega aktivnega dela vseh po- litičnih organizacij. Sklenili so. da se preuči mož- nost uvedbe conskega dodatka, da se stanovanjske skupnosti Ve- lenja in Šoštanja tesno povežejo s hišnimi sveti in resneje kot doslej pristopijo do vsakega po- sameznega koristnika stanovanj in to, da se avto moto društvom naloži večja skrb za prometno vzgojo mladine. S samoprispevki in prostovoljnim delom pa bodo morali občani sami reševati vpra- šanja gradnje objektov za var- stvo otrok. -ik Delovne akcije ne potekajo najboljše Pred dnevi je občinski odbor Socialistične zveze napravil ka- drovske spremembe v odboru za )rostovoljne delovne akcije. Ñe- ca j članov je bilo popolnoma ne- delavnih in to se je odražalo tudi na terenu. Vrednost delovnih akcij med- krajevnega in krajevnega zna- čaja ter Jugoslovanskih pionir- skih iger naj bi znašala okrog 28 milijonov dinarjev. Nedvom- no lepa vsota, vendar polletna bilanca kaže, da marsikje še niso ničesar storili, zato so bile spre- membe nujne. Prostovoljno delo najbolje po- j teka v Velenju, kjer imajo naj- 1 lepšo tradicijo. Dela na stadionu i potekajo hitro in le še nekaj dni nas loči od zaključka. Posebno vnemo in izredno dobro tehnično organizacijo pa so pokazali v Lo- kovici, kjer so si občani-kmetje določili izredno visok samo- prispevek. V Topolšici in Za- vodnji dobro napredujejo dela na gradnji prosvetnih domov. V Šmartnem ob Paki pa so občani T letošnjem letu izredno priza- devni pri gradnji vodovoda in ureditvi okolice nove šole ter šolskega športnega igrišča. V Ple- šivcu pa so dokončali elektrifi- kacijo doslej neelektrificiranega predela, sedaj pa pristopajo k popravilu ceste, kajti če hočejo v prihodnjem letu začeti z adap- tacijo šole. je cesta prvi pred- pogoj. Zal pa ni v vseh krajevnih od- borih SZDL tako kot v omenje- nih. Težko je reči, koga ali kaj ljudje čakajo, da ne začno z de- lom, medtem ko na raznih sestan- kih izražajo potrebo po mnogo- čem in se zavezujejo, da bodo to in ono sami opravili. Premalo so razprave, delo samo lahko opra- vičuje hotenje in potrebe. Da se praksa nedela prekine, je v novem odboru za delovne akcije zadolžen vsak član za do- ločen krajevni odbor Socialistič- ne zveze z nalogo, da pospešuje in usmerja delo. Prav tako pa je odbor zadolžil člane, da do 5. av- gusta predlože pregled realizira- nega dela. Podobna ali še slabša pa je sli- ka na področju dela Jugoslovan- skih pionirskih iger, kjer je osnovno delo gradnja in ureditev šolskih igrišč. Doslej so to opra- vili le v Šmartnem ob Paki in v Pesju, drugod pa so čisto po- zabili na igrišča, čeprav je mar- sikje ipotrebno storiti le pravna pota. to je zemljiški prenos ali podobno. Še je čas, da se ti ne- resni odnosi posameznih krajev- nih odborov odpravijo, vendar je to že skrajni čas, kajti v nasprot- nem primeru bomo ob zaključkih ugotavljali zopet samo napake, kar pa ni v naše dobro. -ik Nuinost ideološke rasti v zvezli z neštetimi nepravil- nostmi v delu kadrovskih komi- sij v šoštanjski občini je pred dnevi sklicala kadrovska komi- sija občinskega komiteja ZKS Šoštanj sestanek s predsedniki vseh kadrovskih komisij občine. Na sestanku so se seznanili z enotnimi osnovnimi načeli kad- rovske politike. Doslej so nam- reč kadrovske komisije vse pre- malo sodelovale pri obravna- vanju kadrovskih problemov, predvsem pa ni bilo nikjer za- slediti enotnega kompleksnega reševanja osnovnih vprašanj. Ker mora biti vprašanje kadro- vanja vsklajeno z rastjo gospo- darstva v občini, so sklenili, da morajo kadrovske komisije do konca julija temeljito preanali- ziirati potrebe po večji idejni zre- losti ter izbrati člane za politično šolo. ki prične z delom v sep- tembru. Prav tako so sklenili, da enot- neje začno z akcijo razbremenje- vanja s funkcijami preobreme- njenih tovarišev. Da pa bo to možno v celoti pravilno izvesti dn ; porazdeliti funkcije, je važno, da imajo osnovne organizacije se- ' zname ožje in širše evidence. Prihodnji teden pa bo občinski komite organiziral konferenco sekretarjev osnovnih organizacij, kjer bodo predelali teze 4. ple- numa CK ZKS in obenem pre- tresli potrebe in možnosti za širšo mobilizacijo komunistov pri ideo- loškom dviganju članstva. -ik Delo komisij v podjetju Delavski svet rudnika lignita Velenje je na svoji zadnji seji imenoval vrsto komisij, ki so ne- kakšna podaljšana roka delav- skega samoupravljanja, saj le-te skrbno proučujejo celotno eko- nomsko problematiko podjetja in pripravljajo za seje delavskega sveta analize in predloge za raz- pravo in sklepanje. Samo na ta način je možno odgovornejše sklepanje delavskega sveta. Ko- misije so za svoje delo odgovor- ne v enaki meri — osnova celote je ekonomska upravičenost dolo- čenih ukrepov. Izredno aktivno delujejo na ta način komisije za osebne dohod- ke, za norme in akorde, za osnovna sredstva, za investicije, za kadrovska vprašanja, za higi- ensko tehnično A'arnost. za teh- nične izboljšave in ekonomska vprašanja. Slednja je doslej imela že dvo- je sestankov in je temeljito pro- učila predlog obratnega delav- skega sveta jame zapad, ki ima zaradi izredno težkih pogojev odvodnjavanja, večjih pritiskov in drugih vzrokov, težje pogoje kot jama vzhod. Sedaj je na podlagi določenih odstopanj sprejet nov finančni plan podjetja, katerega osnova je skrajna štednja in postopno zniževanje polne lastne cene. Plan 2,500.000 ton premoga bo jredvidoma izvršen, v kolikor ne ñ nastopili težji pogoji dela v jami. -ik Doma niso nastopili že nekaj let je dejavnost ama- terske gledališke sekcije šoštanj- ske Svobode le še v priložnost- nem sodelovanju pri proslavah in še to je v glavnem na ramenih šoloobveznih otrok. Vzrok temu mrtvilu je pomanjkanje režiser- skega kadra in v marsičem odraz neenotnih hotenj vodstva Svobo- de. Zelja po igranju pa je ven- darle živa, zato je hvale vreden poizkus mladinskega aktiva lesno industrijskega kombinata v Šo- štanju, ki je za kraj sezone na- študiral tridejanko »Pričarani ženin«. Z veseljem so se lotili dela in lep obisk na njihovih predstavah, ko so gostovali v Solčavi, Lučah in Bočni, kaže na izredno boleče nezaupanje, ki se izraža v tem, da se zavedajo, da bi nastop v domačem kraju ne bil poplačan z obiskom. Le-to pa je posledica mrtvila v kulturnem življenju Šoštanja, ki ima na svojem repertoarju poleg kino predstav le še redka gostovanja in domače glasbeno zabavne od- daje, -ik Šoštanj — upravno in kulturno središče Šaleške doline — je v povojnih letih zelo razširil svoje me- je, prav tako pa spremenil podobo s številnimi novogradnjami. Precej hude krvi pa še vedno povzro- ča nerešeno vprašanje eksploatacijske meje premoga, ki se živo zarezuje v mesto. Nihanja med me- jo reka Paka ali železnica so za Šoštanjčane sporna, kajti vmesni prostor — to je osrčje mesta — ima še vedno nekaj prostih zazidalnih mest. Dokončna odločitev bo nedvomno kljub predvidenemu propadu večjega dela desnega brega Šoštanja vendarle vnesla lažje pogoje odločitvam stanovanjske izgradnje — predvsem pa bo odpravila upravičeno negodovanje. Postrezi si sami z graditvijo nove mehanične ; delavnice in garaž je avto moto društvo v Velenju rešilo izredno • težak problem preko 600 lastni- kov motornih vozil Velenja in okolice. Doslej so namreč za vsako najmanjšo okvaro morali peljati vozilo v Celje ali drugam, kajti celotna Šaleška dolina že vrsto let ne premore ene same mehanične delavnice. Marsikatera pot bo prihranje- na in prav tako marsikatero delo bo olajšano, kajti člani društva, doslej jih je 240. imajo v društ- veni delavnici na razpolago vso potrebno orodje in tudi most. da je delo pod avtom lažje, nam je zaupal predsednik društva tova- riš Ivan Fece. Prepričani smo, je nadaljeval, da se bodo naše vrste sedaj pomnožile in pričakujemo že v naslednjih dveh mesecih 100 odstotno povečanje članstva. Delujemo šele štiri leta. Naš največji uspeh je nedvomno zgraditev delavnice. Zahvalju- jemo se podjetjem, ki so nam pomagala s sredstvi in tudi ob- činskemu ljudskemu odboru; po- nosni pa smo na naše mlade čla- ne, dijake industrijsko rudarske šole. ki so opravili levji delež s prostovoljnim delom. V nagrado smo jim namenili brezplačni te- čaj za moped. Naše načelo je zaenkrat: po- strezi si sam! Nimamo še stalnega mehanika, ki bi opravljal usluge. Dajemo pa velike ugodnosti čla- nom, saj bodo naše usluge za 50 odstotkov cenejše od običaj- nih. Za nami je kar plodno delo prometne vzgoje — vendar je v zadnjem letu bilo vse premalo stikov s šolo, ki je prevzela pouk prometno varnostnih predpisov. V letošnjem letu je v avto šoli napravilo izpit 35 kandidatov, poleg tega pa smo s svojimi tremi inštruktorji nudili poduk prak- tične vožnje še 39 članom v Šmartnem ob Paki. Tedensko pa prirejamo izpite za moped in v prvem polletju je uspešno napra- vilo izpit preko 100 članov. — In kako bo z dirkami, ki soj postala že prava poslastica Ve-- lenja? • — Letos žal dirk ne bo. Ko smo si zadali izgraditev delavnice, smo spoznali, da imamo premalo sredstev za izvedbo dirk in smo to opustili. Prihodnje leto pa se bodo na krožni stezi skozi Ve- lenje zopet predstavili naši naj- boljši motoristi. -ik Za 22. julij 22. julij bodo člani Zveze bor- cev, vojni invalidi in rezervni oficirji in podoficirji šoštanjske občine proslavili izredno svečano. Na ta dan bodo organizirali velik improviziran napad na Šoštanj, kjer bodo obenem demonstrirali možnost zaščite pred najmoder- nejšim orožjem. V zvezi z ob- činsko strelsko zvezo pa pri- pravljajo tudi strelsko tekmo- vanje.V ostalih krajih bodo na predvečer tudi proslave. -ik Čudno ogovarjan|e Ljudje mnogokrat marsi- katero stvar obrnejo na ta ali oni način in ni redko, da se spotaknejo prav ob tiste stvari, kjer sami nočejo prav nič prispevati. Tako sem pred dnevi srečal nekaj znancev, ki so me takoj nazburjeno napadli. Vidiš, ta je tudi eden tit- tih, ki so nas dodatno ob- davčili. Hm, kaj si pa prav- zaprav mislite? Nisem takoj vedel, zakaj gre in sem lepo povprašal. Bratci, kje vas pa žuli? Ti bomo že dali »žuli*<, so zabemtili vsi v en glas in se preteče razšopirili. Plačuje- mo to, plačujemo ono in tretje, sedaj pa ste nam še 'ta samoprispevek nabili na plače. Razumljivo, sem odvrnil. O tem smo razpravljali na zboru volivcev in to je nas sklep, sklep vseh. Ce hoče- mo lepše in boljše ceste, igri- šča za otroke in podobno, bo- mo pač tudi iz svojega nekai dali. Kaj me brigajo ceste, se je obregnil najglasnejši. Od moje plače že ne boste nič dobili, da veš, je zategnil in ostali so mu potrdili. Zakaj pa niste vaših te- žav in hotenj povedali na zboru? Tam je bilo mesto za to, sedaj pa je to sklep, ki ga moramo spoštovati. Zbori nas ne brigajo. Niti šel nisem in mislim, da vi tudi ne, je povzel najglas- nejši. Celo se mi zdi, da ni bil sklepčen. Da, sem odvrnil. Samo 3$ odstotkov volivcev je bilo, pa vendar dovolj, da izrazij* potrebe in dolžnosti. Zal vi niste čutili potrebe, da bi so- delovali, kajne? Odšli so. Niso se hoteli zavedati, da so sami krivi svoje nejevolje, še manj pa to, da bi čutili, da je vae, kar vlagamo za skupnost, v naše dobro. -ik Spomini na Srbijo Bili so odločilni dnevi za prestolnico Sovjetske zveze. Trepetali sniio za njeno usodo, čeprav smo vedeli, da tudi njena izguba ne bo odločila izida vojne. Nervozno smo stregli za radijskimi novicami, ko so nacisti bili le še 25 kilometrov oddaljeni od Moskve. Tisto soboto 11. oktobra so nemški oficirji v prostorih svoje ikomandan- ture v Ćuprije že slavili zavzetje Moskve. Vso noč so popivali in kričali. Pri tem so čakali na svoj radijski »Sonderboricht«, ki ga pa ni hotelo biti. V jutru nato, bila je nedelja, je pričelo močno deževati, v po- nedeljek pa je celo snežilo. Veseli smo bili ob misli: Rusijo bo te dni prekril globok sneg! Ali se bo ponovila ostra rus'ka zima iz leta 1812, ki je zlomila Napoleonovo vojsko? Tiste dni nam je v živčni napetosti zastajal dih. V Srbiji je vrelo dalje in samo pri Liparu je bilo ubitih 28 Nemcev. V tem ^asu je bila glavnina srbskih partizanskih sil z vrhovnim štabom pod Titovim vodstvom na osvobojenem ozemlju zapadne Srbije s središčem v Užicu. Tja so Nemci poslali dve svoji elitni diviziji, sneti z vzhodne fronte. Okupator je poostril svoj teror. V oktobru 1941 je postreljal v Kragujevcu nad 7000, v Kraljevu pa 2500 civilnih prebivavcov. Med temi je bilo okoli 70 Slovencev-pregnancev. Slovenca Peric in Štekar iz čuprijskega transporta, ki sta se zaposilila v tovarni v Kraljevu, sta tu padla kot talca. Grob za svojo skupino je tu kopal tudi Celjan ing. Blaž Pristovšek, a ga je v zadnjem hipu rešil neki nemški oficir, potem ko se je bil poza- nima.1 za njegovo starost. V eno takšnih jam ee je zrušil Celjan šofc;- Kragelj, ki ga je nemški rafal Slučajno preskočil. Več ur je preležal med mrliča in se odpdazil v itemi. Kmalu je stopil v parti- zanr.ke vrste. V Užicah ise je osnovala Slovenska četa, ki so jo sestavljali pre- gnanci. V hudih bojih je imela znatne izgube. Siroma po Srbiji so se pojavili temnordeči plakati. Okupator je v nemščini in srbščini razgilašal, da bo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 diomačinov, za vsaikega ranjenega pa 50. Po teh lepakih je lai dež in z njih je curljala barva v krvavih sragah... Kalna je ob mestu tekla narasla Morava in pogosto se je vrh njenih valov prikazalo človeško truplo, ki je priplavalo z jugo- zahoda ... Konec novembra 1941 so Pečančevi četniki in žandarji skušali v Lipovici pri Despotovcu obkoliti 80 partizanov Resavske in Para- ćinsko-ćuprijske čete. Ti so se umaknili razen manjšega dela, ki so ga četniki izvabili v lipoviško šolo z lažno pretvezo, da so prejeli poročilo o sklenitvi prijateljskega sporaztima med partizanskim in četniškim glavnim vodstvom, tako da si bodo odslej zavezniki. Po- gostili so jih s čajem, nato pa so se polastili njihovega orožja. Uje- tih 20 partizanov so izročili Nemcem v Ćupriji, kjer so ostali in so njihove družine o tem že obvestili. Toda na zahtevo ćuprijsikih bo- gatašev (ti so po osvoboditvi za to krivdo odgovarjali) so svoj sklep rpremenili in ujetnike, med tem več Cuprijčanov, ustrelili v La- povu. Med žrtvami je bil tudi Slovenec Franc Rozin, 'omenjen že v 4. poglavju te razprave. V noči na 14. november je nad Pomoravjem zadivjala ostra »kosava«, kakršne nismo bili vajeni. Pri zaprtih oknih in vratih nam. ie vdirala v .stanovanja, na ulici pa nas je suvala in prepi- he val a do kože. Oblečeni smo se stiskali k železnim pečicam, s po- krivali na glavah smo legali k spanju. Tri dni je gospodovala »ko- sava«, a nam se je zdela prijazna, saj je baje prihajala z ruskih ravnin, kjer ie TaTibijala voini stroj fašistov. Ze kmalu petem je Rdeča armada prešla v protinapad. Moskva ic bila rešena pred nevarnostjo in večji deli ruske zemlje očiščen*. Sneg je na njej pokril na desettisoče mrtvih napadavcev. Naš sosed, ирсЧојепес Dimitrije ni mogel prikrivati svojega veselja nad tem. Previden, kakor je bil, me je zdaj vendarle povabil k svojemu aparatu, da sva dolge ure presedela ob prijaznih glasovih iz anti-^ fašističnega etra. V onih dneh je svet pretresla novica o drznem japonskem na- padu na ameriški Pearl Harbour na Havajih. Temu je sledila še Hitlerjeva vojna napoved največji industrijski državi sveta ZDA. Zdaj nam je vsem bilo jasno: Vsi naši računi so bih pravilni. Sredi decembra je mraz popustil in snega še ni bilo. Po Ćupriji je »doboš« razglašal nov okupatorjev ukaz: Vsi moški naj se pri- hodnji dan v nedeljo ob šestih zjutraj zbero pred sedežem občine, vsak z majhno sekiro. Skupina ujetih partizanov Paraćinsko-ćuprijske čete pred ustrelitvijo (Ш CELJSKI TEDNIK бТЕУ. 28 — 20. julija 1962 TELESNA VZGOJA IN ŠPORT ¥se nared ZA MEDDRŽAVNI DVOBOJ ATLETSKIH REPREZENTANC JUGOSLAVIJE IN DEMOKRATIČNE REPUBLIKE NEMČIJE V ATLETIKI Jutri, v soboto 21. ter v nedeljo, 22. julija, obakrat z začetkom ob 18. uri, bo stadion Borisa Kidriča v Celju prizorišče velike atletske prireditve — dvoboja moških re- prezentanc Jugoslavije in Demo- kratične republike Nemčije. Že dejstvo, da je Atletska zve- za Jugoslavije zaupala to tekmo- vanje celjskemu atletskemu ko- lektivu govori o priznanju in me- stu AD Kladivarja in Celja v ju- goslovanski atletiki. Po delu, ki so ga v zadnjem času opravili priza- devni funkcionarji AD Kladivar- ja, da bi ta prireditev kar naj- bolje uspela, lahko sodimo, da bo organizator meddržavnega dvobo- ja opravil svoj tretji izpit na takš- nem področju z odličnim uspe- hom. Celje je bilo namreč že 1950. leta prizorišče meddržavnega dvo- boja ženskih reprezentanc Jugo- slavije in Avstrije, devet let po- zneje pa še srečanja mladinskih ekip Jugoslavije in Italije. Za organizacijo tega dvoboja je okrajni odbor SZDL v Celju ime- noval poseb častni odbor, atletski svet AD Kladivarja pa še organi- zacijski odbor, ki ga vodi neumor- ni predsednik AD Kladivarja tov. Fedor Gradišnik. Sprejem tako zahtevnega tek- movanja je terjal od celotnega kolektiva celjskih atletskih delav- cev ogromno truda in naporov. V tem času je bilo treba skoraj po- vsem obnoviti in popraviti stadi- on ter vse naprave na njem, ki jih je pred kratkim močno priza- dejala še poplava. Novost bo pro- stor za met krogle, ki bo urejen na sredini stadiona pred tribuno. Obiskovavce tega meddržavnega dvoboja bo bržkone zanimala še vest, da bodo na stadionu urejene enake naprave (semaforji, trans- porterji, stojala, oznake in podob- no) kot bodo na bližnjem evrop- skem prvenstvu. Zraven glavne tribune so orga- nizatorji postavili še dve montaž- ni. Spričo tega bo samo na tribu- nah okoli tisoč sedežev, razen te- ga še preostalih tisoč sedežev na klopeh. Na stadionu pa bo še pro- stora za približno 4.500 stojišč. Po vsem tem bo lahko veliko atletsko prireditev gledalo okoli бЖ50 lju- di, kar je približno 25 odstotkov vseh prebivalcev celjskega mesta! Razumljivo je, da bodo zaradi te- ga urejeni tudi posebni dohodi na stadion, ki bodo ločeni iz raznih smeri in za vsako vrsto gledišča. Tako bo prvi vhod (Adamičeva ulica vzhodna stran) določena za tribuno, za pomožno tribuno-des- no, za sedišča-desno ter za stoji- šča-jug. Drugi vhod (Adamičeva ulica zahodna stran) pa je name- njen za pomožno tribuno-levo za sedišča-levo ter za stojišča-jug. Pri tretjem vhodu, ki bo urejen na Dečkovi cesti zraven tovarne Aero pa bodo vstopali oni, ki bo- do zasedli severni del prostora za stojišče. Organi, ki skrbijo za varnost cestnega prometa so določili, da je Kersnikova ulica predvidena za dovoz in odvoz v obeh smereh, za parkiranje pa so namenjene naslednje ulice: Mose Pi jade. Uli- ca 29. novembra, Tkalska in Kers- nikova ulica. V tem, ko so jugoslovanski atle- ti prispeli v Celje že v torek zve- čer, so gostje iz Demokratične re- publike Nemčije dopotovali v če- trtek dopoldne in se nastanili v hotelu Celeia. V času bivanja y celjskem mestu si bodo ogledali njegove znamenitosti, nadalje bo- do obiskali rimske izkopanine v Šempetru ter Novo Velenje, na poti iz Zagreba v Celje pa so obi- skali tudi rojstni kraj predsedni- ka Tita — Kumrovec. Za celjski dvoboj z izbrano vr- sto jugoslovanskih atletov je At- letska zveza DR Nemčije prijavila svojo najboljšo postavo. Med tek- movavci bo na primer tudi Gro- dotzky, nosilec srebrne medalje z zadnjih olimpijskih iger v teku na 5 in 10 km (letos najboljši na svetu v teku na 10 km v času 28:37.0), nadalje Preussger, ki je osvojil srebrno medaljo na evrop- skem prvenstvu 1958. leta pri sko- ka ob palici, a je letos postavil rezultat 472 cm itd. V vrsti jugoslovanske reprezen- tance bodo tudi trije Celjani in to Lorger za tek čez visoke ovire, Naraks v teku na 1.500 metrov ter Lešek pri skoku ob palici. In končno, še odgovor na vpra- šanje — kdo bo zmagovavec tega dvoboja? Povsem gotovo je, da bo zmaga pripadla gostom. Ce bi upoštevali rezultate, ki so jih at- leti ene in druge reprezentance dosegli v letošnjem letu, potem se tehtnica nagiba na stran gostov za približno 50 točk. To so seveda računi na papirju, dogodki na sta- dionu Borisa Kidriča pa bodo po- kazali vrednost ene in druge ekipe. Kakor v soboto, tako se bo tu- di v nedeljo tekmovanje začelo ob 18. uri. Prvi dan bodo na sporedu naslednje discipline: 110 m ovire, višina, krogla, 400 m, 1.500 m, 100 m, kladivo, 5.000 m, daljina ter štafeta 4x100 metrov. Drugi dan pa bo na vrsti: 400 m ovire, pali- ca, disk, 3.000 m, 200 m, 800 m, kopje, troskok, 3.000 m stipi ter štafeta 4x400 metrov. —mb Preussger — evropski rekorder pri skoku ob palici Predstavljamo vam CLANE ATLETSKE REPREZENTANCE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE NEMČIJE Moška atletska reprezen- tanca Demokratične republi- ke Nemčije, ki bo v soboto in nedeljo nastopila v Celju proti izbrani ekipi jugoslo- vanskih atletov, sodi v sam vrh svetovne atletike. Po- vsem upravičeno ji pripisu- jejo tretje mesto na svetu, takoj za atletsikdma velesi- lama ZDA ter Sovjetsko zvezo. V njeni vrsti bo na- stopilo veliko evropskih re- korderjev ter nosivcev me- dalj z olimpijskih iger. Sicer pa poglejmo njihova imena in rezultate: 100 m: Wallach 10.5, Löf- feler 10.4; 200 m: Pollex 21.8, Schulz 21.6; 400 m: Schüler 47.7, Benkwitz 48.1; 1500 m: Krause 3:45.0, Mey 3:43.8; 5000 m: Hermann 14:00.2, Janke 14:07.4: 10.000 m Gro- dotzki 28:49.4, Döring 29:49.8; 110 m ovire: Regenbrecht 14.7, Skarus 14.9; 400 m ovire: Singer 52.6; 3000 m stipi: Buhl 8:35.4. Dörner 8:40.8; višina: Dührkop 208, Pfeil 207; palica: Preusgger 472, Laufer 465; daljina: Kluge 757, Schmöller 743; troskok: Hinze 15,38, Rückborn 15,51; krogla: Langer 17,67, Denke 17,94; disk: Milde 56.07, Kühl 55,02; kopje: Stolle 77,70, Frommhagen 75,10; kladivo: Losch 64,44, Lötz 64,85 metra. PLANINSKI KOTIČEK NA JANČE Planinska vas Janče (794 m) z daleč naokrog vidnim planinskim domom je priljubljeno izletišče za celo Posavje; lahko pa bi bilo tu- di za Celjane. S tega hriba je lep razgled daleč naokoli po vsej do- lini in na vse naše gore v ozadju. Dostop na Janče je malo zahte- ven. Najboljša poi je s postaje Jevnica, odkoder se dobro marki- rana pot počasi d\ága navzgor; več kot polovica pa jo je speljane po ravnem. V dobri uri hoda smo že v r-'ijaznem planinskem domu, ki leži na zasavski planinski transverzali. Dom oskrbuje planinsko dru- štvo Litija. Postojanka je primer- na tudi za daljši oddih, saj ima nad trideset udobnih ležišč. Janče so znane po češnjah, saj je malokje v Sloveniji toliko češ- njevih dreves, kakor na tem hri- bovju. Domov se lahko vračamo po isti poti ali pa po nekoliko daljši v Litijo. Za obisk te postojanke je naj- boljše če si izberemo prvi jutra- nji vlak, lahko pa tudi poznejše- ga, motornega. dr. M. Zopet zmaga PLAVÂVCEV v nedeljo smo na Ljudskem kopališču prisostvovali lepi zma- gi celjskih plavavcev. Na sporedu je bilo namreč tekmovanje dru- gega kola slovenske plavalne lige. Kot na prvem tekmovanju v Kr- škem so tudi na domačem terenu Celjani odnesli večino prvih mest in v skupnem seštevku zbrali 10.300 točk, kar je doslej v tek- movanju vseh skupin slovenske plavalne lige med vsemi klubi najboljši rezultat. Med rezultati posameznikov velja zopet omeniti Vrhovška, ki je v plavanju na 100 m hrbtno s časom 1:07,9 le za tri desetinke sekunde zgrešil svoj slovenski re- kord, istočasno pa dosegel letošnji najboljši rezultat v državi na tej progi. Odlična sta bila tudi Orel na progi 200 m crawl s časom 2:21,7 ter Tkavec z zmago na 50 m crawl s časom 28 sek. Najlepša bitka se je odvijala v plavanju na 100 m metuljček, kjer je Goršič za udarec roke premagal Vošine- ka in dosegel čas 1:21,3. Edini po- raz v moški konkurenci so Celja- ni doživeli v prsnem plavanju na 200 m, kjer je zmagal član Parti- zana iz Velenja Matijevič. Pri ženskah se je odlikovala Zupančičeva z zmagama na 100 m crawl in 100 m hrbtno, preseneti- la pa je tudi Kovačičeva z zmago na 50 m crawl in z drugim me- stom na 50 m metuljček. Izven konkurence in v vmesnih točkah je nastopila vrsta pionirjev in pionirk, kar kaže, da pri Neptunu skrbijo tudi za dober naraščaj (Udovč, Rojšek, Mežnar, Osterc, Kmet). Zadnje kolo slovenske plavalne lige bo na sporedu to nedeljo v Velenju, prihodnjo nedeljo pa se bodo najboljše slovenske ekipe pomerile za naslov republiškega prvaka v plavanju. To tekmova- nje bo v Celju. NAJBOLJŠI WATERPOLISTI JUGOSLAVIJE V CELJU Od 1. avgusta se bodo v Celju mudili najboljši waterpolisti Ju- goslavije, ki se bodo tu priprav- ljali za bližnje evropsko prven- stvo, ki bo v Leipzigu. Tako bodo Celjani lahko videli pri delu re- prezentanco, ki je znana v šport- nem svetu kot ena najboljših. —Ed— SAH BERVAE in 0JSTRE2 zmagovavea V nedeljo je bilo v Rogaški Sla- tini okrajno brzopotezno prven- stvo posameznikov, na katerem se je zbralo kar 36 šahistov iz Celja, Rogaške Slatine, Žalca, Šempetra, Konjic in Velenja. Zal se tekmovanja niso udeležili tudi igravci iz Stor, Laškega in Zreč. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzel delovni kolektiv roga- ške steklarne «-Borisa Kidriča-«, ki je odstopil za prireditev prostore, hkrati pa pripravil tudi lepe na- grade. To naj bi bil zgled, kako naj delovni kolektivi podpirajo prizadevanja za izvedbo najraz- ličnejših športnih prireditev. Na turnirju so imeli največji uspeh celjski igravci, ki so pobra- li kar pet prvih mest. Z osem in pol točkami sta prvo mesto osvo- jila Bervar in Ojstrež, s pol točke manj pa sta se na tretje in certo uveljavila Oder in Jazbec, med- tem ko je peto s sedmimi točka- mi pripadlo Strajher.iu. V prvi tolažilni skupini je zma- gal Brinovec iz Žalca (8 in pol točke), drugi je bil Slapnik .8, tret- ji Skok 7 in pol, četrti prof. Grä- ser 7 teck itd. V drugi tolažilni skupini je prvo mesto osvojil Drev iz Velenja z 9 in pol točke, drvgi O rož 8 in pol, tretji Marine 8, četrti Ojsteršek 8 točk itd. S. P. CeljeiZačretje 2:2 v nedeljo dopoldne je v Celju gostovalo moštvo hokejistov na travi partizanskega društva iz Za- čretja pri Zaboku. Gostje igrajo v zagrebški skupini prvenstvene- ga tekmovanja ter zavzemajo eno vidnih mest na jakostni lestvici. Dvoboj med njimi ter moštvom celjskega Hokejsko drsalnega klu- ba se je končal z nerešenim re- zultatom 2:2. Navzlic remiju so Celjani dokazali, da so v zadnjem času napravili lep korak naprej v igri hokeja na travi; z nekoliko več sreče pa bi lahko dosegli tudi pomembno zmago, pa čeprav sa- mo v prijateljskem srečanju. PIONIRJI V STRELJANJU V počastitev dneva vstaje pri- reja okrajni odbor Jugoslovan- skih pionirskih iger množično tek- movanje pionirjev v streljanju z zračno puško. Prireditev bo v Ve- lenju 22. julija z začetkom ob osmih zjutraj na strelišču pri je- zeru. Istega dne pa bo §e tekmovanje mladinskih in članskih ekip v streljanju z malokalibrsko piiško. Celje je dobilo NOVO MLEKARNO Hotelu jc sledila še mle- karna. Tako je Celje prav v čaisu praznovanja občin- skega praznika izročilo na- menu dva pomembna ob- jekta: hotel kot pomemben objekt za nadaljnjo razširi- tev turistične dejavnosti in mlekarno, ki naj v celoti reši preskrbo Celja in brž- kone tudi širšega zaledja z mlekom in mlečnimi izdelki. Otvoritev mlekarne je bila združena z lepo slovesnostjo, pri kateri 'so se zbrali naj- vidnejši predstavniki jav- nega in političnega življenja celjskega okraja in mesta, zraven njih pa tudi zastop- niki kmetijskih zadrug in podobno. Slovesnost je začel jodpredsednik občinskega judsJcega odbora Celje Be- no Krivec, ki je orisal pri- zadevanja celjske občine za gradnjo nove mlekarne. Zal, eo se dela zaradi pomanj- kanja sredstev nekoliko za- vlekla in so trajala polnih pet let. Nova celjska mle- karna ob Ljubljanski cesiti ima zmogljivost 20.000 litr- skih steklenic mleka na dan. Razumljivo pa je, da so po- trebe dosti manjše in da bo- do bržkone po uveljavitvi odloka o prepovedi prodaje nepasteriziranoga mleka na- nasle na 6000 do 7000 litrov mleka v steklenicah na dan. To pa hkrati narekuje, da bo mlekarna preostale koli- čine mleka predelovala v mlečne proizvode. V celoti je bilo za grad- njo in opremo nove mlekar- ne ter za ureditev okolja potrošenih nekaj nad tristo milijonov dinarjev. Kakor tovariš Krivec, tako se je tudi zastopnica kolek- tiva, ki je prevzela nov obrat v upravljanje, v prvi vrsti zahvalila tovarišu Maksu Štemu za izredna prizadevanja pri gradnji tega objekta. Ko pa je kolektivu celjske mlekarne čestital še pred- sednik občinskega ljudskega odbora Jože Jost in ga hkrati opozaril na nalogo, ki jo prevzema v preskrbi prebi- vavstva z mlekom in njego- vimi izdelki, je mlekarno izročil svojemu namenu. Radio Celje Medtem ko v nedeljo, 22. tega meseca zaradi prenosa praznične- ga sporeda ljubljanskega radia, celjska radijska postaja ne bo imela lastnega programa, je za naslednji teden pripravila takle spored: CELJSKA KRONIKA je na spo- redu vsak dan ob 17.00, oddaja POSLUŠA VCI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO ob 17.30, OB- VESTILA ter zabavna glasba pa ob 17.40 uri. Sicer pa bo še v: Ponedeljek, 23. julija: 17.10 — Virginie Morgan igra na ham- mond orgle, 17.20 — športni ted- nik. Torek, 24. julija: 17.10 — poje mladinski mešani zbor celjske gimnazije. Sreda, 25. julija: 17.10 — Pevca Ella Fitzgerald in Harry Bela- fonte. Četrtek, 26. julija: 17.10 — Me- lodije iz filma Plavajoče gledali- šče. Petek, 27. juUja: 17.10 — kvin- tet x-Kamilo« s pevci izvaja do- mače viže in napeve. 17.20 — tu- ristična oddaja. Sobota, 28. julija: 17.10 — za prijeten konec tedna. Prometne nezgode v soboto 14. 7. ob 17. uri, je na Vranskem 28-letna kolesarka Anica Ore- hovec iz Ločice vodila po cesti I. reda protj Celju. Za njo je vozil osebni avto- mobil voznik Franjo Lazar. Kolesarka je nenadoma zavila na levo stran čez cesto, ne da bi nakazala spremembo smeri vožnje. Pri trčenju je kolesarka padla na streho avtomobila, nato pa na cestišče, kjer je obležala mrtva. v Zrečah na avtobusnem postajališču na cesti Celje—Slovenska Bistrica, se je v soboto, dne 14. 7. smrtno ponesrečil 76-letni Franc Lamnt, doma iz Gračiča pri Zrečah. Lamut je izstopil iz avto- busa in za njim hotel prečkati cesto. Pri tem pa se ni prepričal, če je cesta prosta. Ker je iz nasprotne smeri pri- vozil avtomobil »Kombi«, ki ga je oprav- ljal voznik Bruno Valentin, je le-ta trčil ob pešca, ki je obležal na mestu mrtev. V soboto, dne 14, 7. je prišlo pri ben- cinski črpalki na Ljubljanski cesti do trčenja dveh avtomobilov. Voznih Gari- naldo âtajner se je izogibal kolesarju Vladu Kuštrinu, ki je prečkal cesto. Pri tem je avtomobil zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo stran ceste, kjer ^e trčil v osebni avtomobil, ki ga je pripeljal iz nasprotne smeri Franc. Toplak. Pri nezgodi sta se voznik Štaj- ner teže, voznik Toplak pa laže poško- dovala. Na vozilih je škode za milijon dinarjev. Gibanje prebivavstva CELJA OD 8. JULIJA DO 15. JULIJA Rojenih: 3fc dečkov in 31 deklic Poročili so se: PODGORŠEK Vojko, kovinostrugar in OBERŽAN Marlena, nslnžbenka, oba iz Celja; ZAJC Kari, zidarski delavec iz Breze in ŠTARKL Fani, poljedelka iz Javornika; VESELIC Ludvik, ključav- ničarski mojster in PAVLIN Ivanka, ši- vilija, oba iz Kočevja; CREPINŠEK Leon—Ivan, gradbeni inženir in STO- JAN Elizabeta—Marija, absolvent arhi- tekture, oba iz Celja; SAVODNIK Herbert, novinar in FEDRAN— VERK Kristina, uslužbenka oba iz Celja; VIDMAR Alojz, elektrovarivec iz Strmca pri Vojniku in HLUPIC Ma- rija, kuharica iz Rogaške Slatine; Umrli so: MORAVČ Rafael, jermenar iz Slov. Konjic, star 5é let; JURINEC roj. Kloib- ner Ivana, gospodinja iz Košnice, sta- ra 74 let; KOVACIC Ivan, upokojenec iz Zadobrave, star 78 let; GERLIH Alojz, upokojenec iz Ar je vasi, star 82 let; KNEZ roj. Hribar Ivana, gospodinja iz Bukovžlaka, stara 53 let; KOPRIVC Franc, tesar iz Radeč, star 57 let; SIVKA Ferdinand, delaec iz Kranjčice, star 26 let; DOBROTINŠEK otrok iz Ivence, novorojenček; BAN Franc, ko- palničar iz Liboj, star 63 let. KRONIKA NESREČ Progovnemu delaven Ferdu Sivki je vlak pri Ponikvi odrezal obe nogi. Sivka je med prevozom v bolnišnico umrl. — S sekiro se je т nogo vrezal Franc Gozdnikar s Šmohorja nad Laškim. — Krava je z rogom ranila oko Ivanu Ka- meniku z Gorenja. — Jože Kamenik z Zavrha pri Dobrni je padel s kolesom in si poškodoval glavo. — Jože Borine iz Celja je padel z motorjem ter si po- škodoval nogo in roko. — Marija Poči- vavšek iz Topolovega pri Lesičnem si je pri delu poškodovala hrbtenico. — Elizabeta Kadrar iz Ponikve je padla pod vprežni voz in dobila poškodbe po е^луи OTVORITEV POSTOJANKE GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE NA OKRESLJU Prireditve v prazničnih dnevih bo izpopolnila otvoritev prve po- stojanke Gorske reševalne službe Slovenije na Okrešlju. Tako bo v okviru proslav petdesetletnice Gorske reševalne službe celjska postaja odprla v nedeljo, 22. juli- ja ob pol enajstih dopoldne na Okrešlju svojo postojanko. Na predvečer te slovesnosti bo v Lo- garski dolini tovariško srečanje gorskih reševavcev Slovenije ob tabornem ognju. PROMENADNI KONCERT Vrsto prireditev v počastitev občinskega praznika Celja ter dneva vstaje bo izpopolnil še pro- menadni koncert v mestnem par- ku. Kakor vsakokrat ga bo tudi to pot organiziralo Olepševalno in turistično društvo; igrala pa bo godba na pihala »France Pre- šeren«. Za koncert ne bodo pobi- rali vstopnine. Komisija za imenovanje in razrešitev direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje v sporazumu z delavskim svetom Celjske opekarne razpisuje mesto direktorja celjske opekarne Pogoji: gradbeni inženir ali diplomirani gradbeni tehnik s prakso nad 5 let ali visokokvalificirani opekar s spoznava- njem proizvodnje samotnih izdelkov ter prakso nad 20 let. Ponudbe z obširnim življenjepisom in opisom dosedanjih del ter ostalo dokumentacijo je treba poslati komisiji najpo- zneje do 15. 8. 1962. Prednost ima tisti, ki ima moralno-politične pogoje. Številka: 111-317/1962-1. CELJSKI TEDNIK STEV. 28 — 20. julija 1962 OBJAVE IN OGLASI KINO KJNO UNÏON Do 21. 7 .1962 »VODJA BANDE«, ar- gentinski film Od 22. do 25. 7. 1962 »DO ZADNJEGA DIHA«, francoski film Od 26. do 27. 7. 1962 »LOČITVE«, polj- ski film KINO METROPOL Do 22. 7. 1962 »OGRADA«, jugoslo- vanski film Od 23. do 26. 7. 1962 »HUDIČEV UČE- NEC«, ameriški WSC film Od 27. do 28. 7. 1962 »OSATOVO MOČVIRJE«, romunski film LETNI KINO Od 21. dO 24. 7. 1962 »STRTA ZVEZDA«, ameriški barvni Csc film Od 25. do 28. 7, 1962 »EVROPA PO- NOČI«, ameriški barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 21. dO 22. 7. 1962 »TOBY TYLLER«, ameriški barvni film 25. dO 26. 7. 1962 »SREČA PRIDE OB DEVETIH«, domači film KONCERTI v počastitev občinskega praznika, priredi Olepševalno in turistično društvo Celje KONCERT dne 22. julija ob 10. uri v Mestnem parku. Igra godba 2PD »France Pre- šerne. PRODA.'. MALO POSESTVO v bližini Celja se ugodno proda. Naslov v upravi lista. KOBILO staro tri leta prodam. Naslov v upravi lista. FIAT »TOPOLINO« v dobrem stanju prodam. Drolc Ivan, Zadobrova 59, Skofja vas. KLAVIR se proda za 30.000 din. Go- tovlje 102, Žalec. UGODNO PRODAM opremljeno de- lavnico primerno za avto-delavnico ob Ljubljanski cesti. Naslov v upra- vi lista. PRODAM DOBRO OHRANJEN MO- PED z žaganj ačem. Plačilo — ček ali zamenjavo za deske. Naslov v upravi lista. STANOVANJSKA SKUPNOST »Otok« Celje proda naslednja osnovna sred- stva: pralni stroj, centrifugo, bojler in inštalacijske naprave. Interesenti naj se zglasijo v pisarni Stano- vanjske skupnosti »Otok« Celje, Trubarjeva 55/a. STOJEČ ZIDAN ŠTEDILNIK s plošči- cami — desni, lončeno peč in elek- trični kuhialnik z dvema ploščama ugodno prodam. Ulica Mose Pi- jade 14. OBJAVE Oddelek za notranje zadeve pri OLG Celje razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO zaradi razprodaje osnovnih sredstev — pisarniškega inventarja. Licitacija bo dne 2. avgusta 1962 v prostorih Ma- gistrata Celje — Trg v. kongresa l/I ob 8. uri. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV POZOR! Udeležite se v začetku avffusta dvo- dnevne vožnje po visokogorsltih cestah KOROŠKE, TIROLSKE in ITALIJAN- SKIH DOLOMITOV. Zahtevajte progra- me v poslovalnici. v mesecu septembru organiziramo 5 dnevno potovanje v MÜNCHEN na og- led tradicionalne gostinsko-turistične prireditve OKTOBERFEST. 5-dnevno potovanje na jesenski vele- sejem na DUNAJU. 2 dnevno potovanje v TRST in BE- NETKE vsak mesec — po reklamni ceni. Prijave do zaključenega števila ude- ležencev. 11 dnevni izlet z avtobusom po JUGO- SLAVIJI v juliju, avgustu in septembru. Prijave do zaključnega števila udele- žencev. DELOVNI KOLEKTIVI! Turistična poslovalnica Avtobusnega prometa Celje — IZLETNIK Vam orga- nizira eno, dvo in večdnevne izlete po domovini in v inozemstvo. Poslužujte se naših turističnih usl.ug! Se priporoča IZLETNIK Celje KUPJ.V. LESENO ZLOŽLJIVO BARAKO v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HIŠICO ali eno- sobno stanovanje s pritiklinami ku- pim. Ponudbe pod »Ugodno«. MOPED COLIBRI kupim. Grobelnik Ivan, Podvin 28, Polzela. KUPIM TRAVERZE — NOSILCE 7 do 9 m. Tajnšek Kari, Podvin 28, Pol- .....äeis,_______.............._____ RAZPISI RAZPIS Svet delovnega kolektiva uprave ObLO Žalec razpisuje za šolsko leto 1962/63 naslednje štipendije: 2 štipendiji na pravni fakulteti 2 štipendiji na ekonomski fakulteti 2 štipendiji na višji upravni šoli 2 štipendiji na višji šoli za telesno kulturo 2 štipendiji na višji šoli za socialne delavce 3 štipendije na ekonomski srednji šoli 3 štipendije na srednji upravni šoli 2 štipendiji na srednji šoli za telesno vzgojo 1 štipendijo na šoli za sanitarne tehnike 1 štipendijo na gradbeni fakulteti — komunalni oddelek Interesenti naj pošljejo pismene vloge za podelitev štipendije na ob- činski ljudski odbor Žalec najkasneje do 4. avgusta 1962. Vloge morajo biti kolkovane z 250 din državne takse ter ji morajo biti priložene naslednje listine, kolkovane z 30 din državne takse: — življenjepis, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilu o vpisu v šolo oziroma na fakulteto, — potrdilo o višini mesečnih prejem- kov staršev, — zadnje šolsko spričevalo, — karakteristika mladinske organiza- cije ali SZDL, — izjava, da prosilec ne prejema drugje štipendije. Prednost pri podelitvi štipendije imajo prosivci, ki prebivajo na ob- močju občine Žalec ter otroci padlih borcev NOB ter žrtev fašističnega nasilja. Najbolje in najceneje za vsako pri- ložnost se oblečeš v prodajalni »Var- teks obleke« Celje, Prešernova ul. 8. STANOVANJA ZAMENJAM LASTNO TROSOBNO STANOVANJE s kuhinjo, kopalnico in z vsemi pritiklinami v Celju, 5 min. od železniške postaje, za enodružinsko hišico z vrtom v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kranju, Laškem ali Žalcu. Eventualno prodam ali kupim. Naslov v upravi lista. MIRNO DEKLE išče opremljeno sobo v centru ali bližnji okolici Celja. Plačam po dogovoru. Naslov v upravi lista. MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v centru Laškega za enosobno v Celju. Naslov v upravi lista. DVA MLADA ZAKONCA iščeta prazno sobo. Ponudbe pod »Dobra nagrada«. TROSOBNO STANOVANJE v centru mesta Celja, zamenjam za manjše izven. Naslov v upravi lista. INTELEKTUALEC — mlad, neporo- čen, išče opremljeno ali prazno sobo. Ponudbe pod »Soliden stanovavec«. RAZNO ISCEM ZNANSTVA s tovarišico 20 do 23. let Slika zaželjena. Ponudbe pod »Sreča«. GARAZO oddam v najem za daljšo dobo proti plačilu za dve leti na- prej. Ponudbe pod »OTOK«. iSCemo Žensko srednjih let, najrajši mlajšo zdravo upokojenko, pošteno in zanesljivo, za opravljanje gospodinjskih del na mali kmetiji. Natančnejše podatke. Babno 26, Celje. MOSKI, star 30 let, išče življenjsko tovarišico od 20 do 25 let. Slika za- željena. Ponudbe pod »14—24«. ¡ZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 9-dncvno potovanje po Jugoslaviji — odhodi vsak ponedeljek v juliju, uvgustu in septembru. 2. 4-dnevno potovanje v Đerdap — prijave do zaključnega števila 3. 6-duevno iputovuuje v Ohrid — pri- jave do za.ključnega števila 4. 7-dnevni dopust nu kukl.jici v sli- kovitem zalivu otoka Ugljana nasproti /adra. Cena 8.800 din. V ceni je upo- člevau prevoz (tudi v povratku) s kom- pasovim avl ::i)usom iz Ljubljane do Zadra, prevoz z ladjo do Kukljice in 5 kompletnih ipensionov. Otroci do 10. leta starosti plačajo 6.300 din. Vsak udeleženec si sam določi po želji čas koriščenja svojega dopusta, eventuelno se lahko dopust tudi podaljša. Prijave v |Ä>slovuinici Kompas-Celje. IZLETI V INOZEMSTVO 1. 5 chii JAT-ovim avionom v SSSR. (Kijev-Leningrud—Moskva). Izlet bo me- seca Septembra — Prijave v posloval- nici Kompas-Celje. 2. Gostinci! 5 dni v München — >0k- toberfest 1962< 5-dnevno potovanje z avtobusom. Potovanje priporočamo ço- stinskini in hotelskim delavcem. Prija- \e v poslovalnici Kompas-Celje. Cena 29.2()0 din. 3. 5-dnevno potovanje na »Dunajski veleseicmc .(od 9. do 16. 9. 1962) Cena 18.400 din! Zaradi izrednega zaniuianja za Koro- ško in Benetke — organiziramo cene- ne eno in dvodnevne izlete v te nepo- zaLne kraje. POSEBEN POPUST — odobravamo kolektivom za izLetnišike vožnje z našimi modernimi turis.tičnimi avtobusi! Pre- (li-n se odločite za izlet, zahtevajte naSo ponudibo. Najhitreje, najugodneje ini najceneje boste potovali z turističnimi j avtobusi Kojnpasa. Naročila telefon 23-50. ) PRI NAS IN PO SVETU OB KRAJEVNEM PRAZNIKOV PREBOLDU Junaška smrt liiklaTŽkoT Jožko je bil po rodu Pre- Wldcan. Malo nad tovarno, kake četrt Mre hoda, se sredi gozdov beli kos ob- delane zemlje in kraj nje je znana Miklavžkova domačija. Tam je leta 1912 zagledal luč sveta sin Turkove dru- žine. Jože so mu dali ime. Jože je bil že kot otrok sila živahen f«Ht. Rad je imel svoje prijatelje, rad je plezal po drevju in gledal v dolino, T evet. In ko je priplezal vrh mogočne- ga kostanja, je pod seboj zagledal to- тагпо. Tja je hodil oče in bo enkrat ho- dil tudi sam. Komaj je zapustil šolske klopi, že so se zanj odprla druga vrata. Prišel je tovarno, v nov vrvež življenja, v čisto drug svet, da se izuči ključavni- čarske obrti. Spet se je začelo življenje, delo, učenje: Jožko je počasi doraščal, pri tem pa skrbno živo opazoval živ- ljenje okoli sebe. Kmalu je opazil, da so ljudje razde- ljeni Y sloje. Prva. najmanjša, je bila fabriška gospoda. Ta je imela lepo in brezskrbno življenje. Potem je bila ma- lo večja skupna. Imenovali so jo »tovar- niški priganjači«. Ta je bila fabriški gospodi najbližja. Največja skupina so bili delavci, ki so vestno opravljali svo- je delo, za njihovo življenje se nihče ni zanimal. Jožko se je vnel za skupino, ki so ji pravili naprednjaki. Bilo jih je sicer malo, vendar je začutil, da •o to ljudje, ki jirii kapitalistični režim mi všeč. Govorili so o nekem drugem, Baprednem, bolj svobodnem svetu. Ta pa je še daleč, boriti se bo treba zanj in morda bodo morali mnogi tudi umreti. Za tak svet, kjer ne bo izkoriščanja človeka po človeku, za svet, kjer bo delavec imel besedo, se je vnel tudi Miklavžkov Jože. Naprednjaki so ga z veseljem sprejeli v svojo sredino in Jože si je tiho zaupal: »Da, zdaj sem'^ pa tudi jaz komunist!« š Jože je bil eden tistih, ki je malo , govoril in veliko ter pošteno delal. ' Kmalu so mu zaupali važne partijske naloge. Med najtežjimi je bilo prena- šanje partijskega gradiva iz celice v celico in organiziranje tajnih sestan- kov. Toda Jože je delo odločno in hrab- ro opravljal. Bil je do dna srca predan novim idejam, pravi tov. Kotnik Tone, ki je bil nekaj časa tudi Jožkov sek- retar. Kakor drugi je moral tudi Miklavžkov Jože v Mitrovico. Tam je bil polnih 27 mesecev. In ko so zaporniki-komunisti organizirali gladovno stavko, je bil Jože med najvztrajnejšmi. Zbral je poslednje moči in s stisnjenimi pestmi govoril: »Mi bomo zmagali, mi moramo zmagati!« Ko se je vrnil, zanj ni bilo držav- ljanskih pravic in ne službe. Povsod so^ ga odpravili, češ, da je komunist in da mu nihče ne verjame, da bo prenehal s komunističnim delovanjem. In to je tudi držalo. Jože se je takoj vključil v partijsko delo in postal sam partijski funkcionar. Včasih, ko se je najavil vladni odposla- nec, so ga za teden dni strpali v zapor. Ko je spraševal žandarje. kaj naj to pomeni, so mu odgovorili, da ljudje, ki prihajajo iz Mitrovice, pač nimajo do vlade posebnih simpatij. Nekoč, ko se je najavil sam 2ivkovič, so komunisti pripravili protestno zborovanje. Govor- nik je bil Slavko Slander, Jože pa je nosil rdečo zastavo. Navezal jo je na Todovodno cev in jo dvignil visoko v 2rak: »Pod to zastavo se borimo in z njo bomo zmagali!« Potem, ko so mu vrnili državljanske pravice, je moral k vojakom. Tudi tam ni imel mira pred zaslišanji. Po odslu- ženju roka so ga kmalu poklicali na orcžne vaje. In tam ga je zalotila vojna. Boril se je, dokler ni opazil velike izdaje. Toda bilo je prepozno. Zajeli so ga in moral je v ujetništvo. Od tam je z zvijačo pobegnil in tako prišel nazaj v rojstni kraj. Partija mu je takoj naložila važno vlogo: zbirati borce za oborožen boj proti okupatorju. Postal je borec Celjske čete. Po propadu le-te je po naključju ostal živ in se je povezal z Savinjsko četo. Skrbel je za zvezo s Celjem. Nato pa je prišel zanj usodni trenu- tek, nesrečni 2. september 1941. V zgod- nji jutranji uri, ko je bila še popolna tema, je hotel preko grobeljskega mo-^ sta. Morda je hotel domov, povedati, da 1 je še živ, da gre naprej v borbo, do končne zmage? Mogoče je hotel reči svojim staršem nekaj tolažilnih besed, ker so Nemci zaprli Miklavžkovima dru- gega sina, Francija? Ali pa je nosil važno partijsko pošto v štab Savinjske čete? Prav gotovo je hotel opraviti svoje poslanstvo hitro, hrabro in pre- vidno. Vendar tudi junakom ni previd- nost zmeraj dovolj naklonjena. Iz teme so stopile temne postave. Nekdo je za- klical: »Halt!« Jože je odskočil s ceste. Zaman, prepozno. V zgodnjo jutranjo meglo so odjeknili streli in dohiteli Miklavžkovega Jožka, junaka iz Savinj- ske doline. Konec! V bliskovitih tre- nutkih hotenja po življenju se je Jožko zaril v grmovje. Dalje ni mogel. Kje je malokalibarska pištola? Ni je! Nekje mu je zdrknila iz roke. Iskal, tipal je okoli sebe, zaman, vse zaman. V kolku ga je skelela bolečina. Nemška dum- dumka je opravila svoje. Zdrobila mu je kolk in ugašala življenje. V trenutkih prisebnosti je uničil vse, kar je imel sumljivega pri sebi. Potem je iz žepa potegnil nož. Mrzlo rezilo se je zare- zalo v prsi, vrat. Potem je prišla ne- zavest in za njo smrt. Ko se je zdanilo, je navalila nemška žandarmerija. V grmovju, kraj žuboreče Savinje, ki jo je Jožko tako goreče ljubil, kakor je ljubil domovino in v njej nov svet, so našli junakovo truplo. »Türk Josef iz Prebolda, komunist vseh komunistov!« Taka je bila izjava žandarjev. V nji- hovih očeh je bil mrtev največji bandit iz preboldskega območja; domovina pa je izgubila enega izmed neustrašnih borcev za lepše, svobodno življenje. Zdaj stoji na mestu kos pohorskega granita. Vanj so vklesane besede: NA TEM MESTU JE PADEL PRVOBOREC TURK JOZE. V srcih borcev in vseh zavednih ljudi, ki so Jožeta poznali kot borca, komu- nista in človeka, pa je vtkano z nepo- zabnimi besedami: PRVOBORCI IN PREKALJENI KOMUNISTI SE NISO ZNALI SAMO BOJEVATI, AMPAK SO ZNALI ZA IDEJE TUDI UMIRATI! Miklavžkov Jožko: VEČNA TI SLAVA, JUNAK MED JU- NAKI! Drago Kumer Ulovite si ribo Ribiško društvo v Celju je poslcrbelo za prijetno rekreacijsko točko v neposredni bližini Celja. Ob cesti pod klancem za šolo v Blagovni je precej velik ribnik, ki ima na sredini mali oto- ček z drevjem. V tem ribniku naši celjski ribiči že leta gojijo razne sladkovodne ribe, ki uspeva- jo iv mirujoči vodi. To pa so predvsem krapi, lin,ji, ščuke, ndečeperke in oistriži. Pred nedav- nim pa so člani celjisikega ribiškega društva na otočku zgradili malo ribiško kočo, na brego- vih otočka so postavili klopi, za kočo pa bodo te dni zgradili še kurišče ;za peko rib na žaru. V koči, ki je pod stalno oskrbo, imajo ribiške palice in tako si lahko tudi neribič tri dni v tednu pri- vošči ribolov in si potem ribe tudi speče. Pla- čilo za palico se ,bojda izplača, kajti ribe v je- zercu rade prijemajo, (sam sem v prvih minutah ujel krapa) — sicer so pa pri roki strokovnjaki s svojimi nasveti. V izdelavi imajo nov čoln, ker je sedanji precej vegast Koča je oskrbovana s pijačami. Ribolov je ob sredah, sobotah in nedeljah palica pa za nečlane za ves dan stane 100 din. Ribič s srečo sme enkrat uloviti dva ikrapa in deset drugih rib, ki so v tej vodi. Staro in novo v Kongu so namesto prejšnjih belgijskih uniform prod kratkim vpeljali novo vojaško obleko. Na sliki vidimo pripadnika gardne enote v tej novi uniformi. Cop na kapi je ostanek prejšnjega stoletja. Za afriško podnebje je hudo zaprta, toda širok pas spo- minja na risanke ali prizore iz znanstveno-fantastičnih filmov, na uniforme vsemirskih pilotov. OD TU IN TAM KAZANOVA ZA KLAVIRJEM Znan pianist, eden največjih umetnikov klavirja tega stoletja, Artur Rubinstoin je imel v svo- jem življenju veliko uspeha pri ženah. Ob njegovi sedemdeset- letnici ga je prijatelj Buchwald vprašal, čemti se ima zahvaliti za svoje ljubezenske uspehe. Do- bil je naslednji odgovor: — Nisem lep. kot vidiš tudi ne več mlad. Toda ko ziačnem razbi- jati po tipkah klavirja, ženske spregledajo, da vendarle nekaj znam in veljam. Potem je kaj lahko. Treba jih je samo še pre- pričati, da igranje klavtirja ni vse, kar znam ... — i HENRY FORD - AVTOMOBILSKI TAT? Lastnik gigantske tovarne av- tomobilov v Ameriki Henry Ford ne hodi peš, to je-vendar ra- zumljivo. Za svojo uporabo ima pet limuzin, med temi dva, ki nista izdelek njegove tovarne. Pred nedavnim se je multimilijo- nar peljal z Chevroletom na nek sprejem v New Torku. Ko se je potem vračal, so ga nenadoma zaustavili policaji. Avto. v kate- rem je sedel, je bil prijavljen za ukradenega. Dogodek je bil po- jasnjen potem, ko so videli, da ga je odpeljal po pomoti, ker je parkiral ob vozu iste firme. Toda l)olj kot to, da je veliki Henry veljal pol ure za avtomobilskega tatu, jezi njegove poslovne ko- lege, da je bil prijet v vozilu tuje izdelave. ZA POSOJILOM V TRI GLAVNA MESTA Američan Henry Wood\vard je v Londonu ugotovil »malo nepri- jetnost«. Zmanjkalo mu je de- narja, da bi plačal hotel. Ker pa v Londonu ni nikogar poznal, se je z letalom odpeljal v Pariz. Sestro, ki jo je tam iskal, ni na- šel, pa je nadaljeval pot v Rim, kjer ima prijatelja. Toda tudi prijatelja ni bilo (loma, pa se je Henry vrnil v London. Tu je srečal šolskega prijatelja, ki mu je posodil potrebno vsoto in še malo čez. Ne! Motite se. To ni raca. Fant je imel brezplačno karto za vse letalske proge KLM in je zato lahko opravil tako pot za nekaj dolarjev posojila. DETERGENT ZOPER DETERGENTE Angleške komunalce muči hu- da skrb, kako ibi očistili angleške reke, da hi ne bile tako penaste. Šalo na stran. Gre za reke v ka- tere se zlivajo odpadne vode ve- likih mest. Zaradi vsestranske uporabe detergentov so reke po površini vse penaste. Torej treba je najti detergent za čiščenje od detergentov onesnaženih rek. Prvi gost „Celeie" Tik po otvoritvi novega hotela »Celeia« se je v recepciji zglasil prvi gost. To je bil italijanski državljan Oddone Stefanello. Kot prvi gost je poleg prisrčnih čestitk, dobrodošlice in šopka iz rok šefa recepcije Vere Bene- dioič, bil deležen tudi brezplač- nega prenočišča, buteljke vina in enodnevne oskrbe »a la carte«. Prvo noč je v novem hotelu prespalo 22 gostov, med njimi nekaj tujcev, družba Zagrebča- nov, ki je nalašč zato prišla т Celje, ter da bi bila zadeva še bolj svečana, v novem hotelu je prenočil tudi par »novopečenih« zakoncev iz Hrastnika. Ker smo bili pri otvoritvi (irf zalitju) novega hotela navzoči tudi mi, zjutraj ni bilo nikogar, ki bi prve goste »utegnil« vpra- šati, kaj se jim je sanjalo prvo noč ood novo gostinsko streho? ČUDEŽNI FANT RAZOČARAL AMERIKO Eddie Gilbert je bil letos pro- glašen za »Wonder Воуа« ame- riškega finančnega sveta. Kljub mladosti je bil predsednik družbe E. L. Bruce. Obetali so mu veliko bodočnost, torej še večjo, kot jo je dosegel. Fant, ki je bil torej nekaj mesecev čudežen, je bil že sam po sebi težak okoli 13 okrog- lih milijonov dolarjev, razpolagal pa je z delnicami družbe v veliko bolj bajnih vsotah. Maja letos pa se je zgodilo ne- kaj, kar je tudi za deželo »svete privatne iniciative« nekoliko pre- več. Mister Gilbert je bil znan po svojih drznih in bliskovitih špekulacijah, ki so mu prinesle ugled v finančnih krogih in se- veda tudi njegov »kupček«. Di- rektorji dru/Ље Bruce so mu ne- omajno zaupali svoje milijone in se zanašali, da v »fantovih« ro- kah denar kipi, kot da je zmesen s kvasom. Naj omenimo še to, da je Gilbert v štirih letih na čelu družbe povišal dohodke kompa- nije in seveda tudi svoje: Kajti Eddie je imel v New Yorku stanovanje z 35 sobami, celo floto Rolls-Roycov, na fran- coski rivieri v Monacu vilo lepšo od tiste, ki jo ima Kennedijev oče, poleg vsega pa izredno lepo (toda za glavo večjo) ženo. Da se je zelo cenil, dokazuje, da je imel telesnega stražarja s plačo 200 dolarjev na teden. V finančnem svetu pa je vedno bilo tako, da presenečenja ne izostajajo. Eddie Gilbert, pod- kurjen s slavo, ki ga je že ob- dajala, se jo spuščal v nove in še bolj drzne špekulacije. Toda naletel je na eno tistih situacij ob katerih se masivna palača New Yorske borze ziblje kot ob potresu. Kdo ve, kaj je »čudež- nega fanta« zmotilo, da ni navo- hal. kot že tolikokrat, ozračja finančnih sfer. Morda ločitvena pravda z lepo Rhodo, ki mu je bojda tudi drugače rasila Č2z ejavo? ... Skratka, v nekaj dneh se je sreča obrnila od njega. Delnice so padale in zguibe pri tem so začele zazirati njegove milijone. Te Iborzne špekulacije terjajo trde živce. Eddie je morda prav na to tudi špekuliral. V mišljenju, da se nobena juha tako vroča ne sne kot se skuha, ni odstopil takrat, ko je bil morda še čas. V prepričanju, da hodo delnice naenkrat spet dobivalo na vred- nosti, se je zdaj poslužil še dveh milijonov dolarjev iz družbinega trezorja. Minil je dan. minula je noč in tudi ta dva milijončka sta spuhtela ... Potem je čudežen fant nena- doma zmetal obleke v kovčke, se odpeljal na letališče, kupil zadnjo vozovnico za reaktivno letalo in odfrčal v Rio de Janeiro, ki slovi kot Mekka bankrotiran- cev. Novica ni pretresla somo druž- bo E. Т^. Bruce. Vsa Amerika je osupnila. Spet je Eddie Gilbert napolnil stolpce časopisov in tropa reporterjev se je zaTX)di\ft »'^ar avion« naravnost v Rio de Janeiro in se vrgla na njiägovo sled. Našli so ga v hotelu in rade volje jim je razlož.il, kako so po- tekali zadnji dnevi na New Уог- ški borzi. Za slovo je novinarjem z na- smehom dejal: —Ce bi utegnil kdo od vas napisati knjigo o mojem podvigu, priporočam naslednii naslovr Kako pognati 15 milijonov do- larjev v pičlih tridesetih dneh j brez posebnega truda ... — ^ I Mi bi k naslovu kar pristavili 1 še epilog zgodbe: — Kako pognati? Nič lažjegii. To zna vsakdo, ki ima srečo, da jih ima ali z njimi riizpolaga. Ali ni tako? C. k. Eddie Gilbert ( v kotu) v času, ko je veljal za »čudežnega fanta« v ameriških finančnih krogih. Na večjem posnetku ga vidimo na obali Ria de Janeira, ko najbrž osamljen razmišlja o »opoteči sreči«... .a