St. 2
Ci Ji
Mniaa slafoia i gofovlai W* -^aa coa la pesta)
V Trstu, v sredo 13. oktobra 1922
Posamezna številka 20 cent.
hitnih XLV1!
Izhaja, izvzemSi pcndeljek, vs^ dan zjtrtra> Asiškcga IL 20, L nadstro pisma se ne sprejemajo, r Anton Gerbcc — zr.a5a za mest L 7.—,3 =%*?£ Za inozemstvo mesečno
'rt '.1-	■' sv. Frančiška
.- -V Vii. Ne rankirana ..i odgovorni urednik akame Edinost. > "Čnina eU L 32 — in c^ ^J^^).—-
uredništva
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 ccnt. — Oglasi se iačunajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstn, ulica sv. FrančiSka Asiškcga štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
ODGOifOR ZAROTNIKOM
Izraz <zarota> proti novim, pokrajinam ni prišel na svet izpod našega peresa, temveč smo ga posneli po tukajšnjih laških listih. Naglašamo to v prvi vrsti radi tega, ker je dejstvo, da so tukajšnji laški listi, kljub temu da gledajo skezi slepilne nacionalistične očale, izpeznali ?n ugotovili tako zaroto (cospirazione), najboljši dokaz o njenem resničnem obstoju. Ta proti-juiijska zarota naglaša v imenu idealnega d o m o v: n i- k e g a čuta, v ^.enu 500.000 mrtvih in sploh v imenu vsega, kar more biti narodom najsvetejšega, da se vprašanje naših pokrajin ne sme rešiti pošteno na p*cdlagi upoštevanja krajevnih razmer in želj domačega prebivalstva, temveč take, kakor gre prav njej in njenim egoističnim kapitalističnim špekulacijam na škodo novih pokrajin in naših živijensk:h interesov. Kar počenjajo ti več ali manj skrivni zarotniki, je sijajen primer na'sra-moinejšega izkoriščanja vzvišenega patrio-tičnega čustva v prid nizkih osebn:h in trgovskih načrtov in naklepov.
Ti gospodje zarotniki imajo svoje glavne sedeže v Benetkah in v furlanskem Vidmu. Iz Benetk se vod? že dve leti grda gonja proti Trstu. Ako je medministretvena komisija za promet nepreklicno pokopala svobodno luko, se ima zahvaliti Trst za tako «rešitev» beneškim kapitalistom, ki so skozi usta raznih svojih podrepnikov povedali vladi z giczečim glasom, da Trst re sme dobiti svobodne luke. S tem so ti gospodje jasno pokazali, kako cidealno» znajo tolmačiti besedo «cdrešitev». Znano je s'oer, da ni kapitalizem glede sredstev v borbi za dosego svojih ciljev nikakor izbirčen, toda kljub temu se moramo vprašati, ali se gospodje zarotniki zavedajo, da se njihovo obnašanje napram Trstu prav nič ne razi kuje od postopanja severno -nemških kapitalistov v 1. 1890- 1S91. Tem nemškim in predvsem hamburškim krogom j-e bila tedanja svobodna luka v Trstu trn v peti in niso miroval', dokler niso dosegli, da jo je avstrijska vlada odpravila. Svobodna luka je bila vzeta Trstu predvsem vsi cd pritiska Nemčije in njenega velekap:italizma. Nihče bi si ne bil mogel misliti, da bosta Benetke in Genova v 1. 1922. točno posnemale zgled nemškega Hamburga!
Drugo središče protijulijskih zarotnikov se nahaja, kakor rečeno, v furlanskem Vidmu. Videmski gospodje, ki se zbirajo okoli tamkajšnjega lista «Giornale di U-dine», so prevzeli nalogo borbe proti avtonomijam novih pokrajin. Že iz razlogov zemljepisnega značaja je njihova ofenziva obrnjena predvsem proti Gorici in goriški deželi sploh. Videmski trgovci se glede svoje «ljubezni dx> odrešenih pokrajin* prav nič ne razlikujejo od svojih beneških tovarišev. Kakor ti poslednji glede Trsta, tako so tudi videmski zarotniki sklenili glede Gorice, da ne sme < odrešitev« nikakor pomeniti povzdigo mesta, temveč popolno ponižanje in nesprejemljivo prikrajšanje v moralnem in gospodarskem pogledu. In kakor izrabljajo beneški in genovski velekramarj* za svojo gonjo proti Trstu cbčedržavni patriotizem, tako so dali tudi videmski gospodje svojim spletkam «patrictrčno» podlago, ki so jo podprli tudi z ožjim furlanskim patriotizmom, in seveda tudi s — slovansko nevarnostjo. Na tej podlagi so- videmski dvojni patriotje iz-tuhtali načrt, po katerem bi se morala goriška dežela sploh odpraviti in priključiti k V'dinu. Na ta način da bi se na eni strani združili vsi Ftrrlani v eno eamo pokrajino z glavnim mestom Vidmom, medtem ko bi se na drugi strani istočasno «rešilo» vprašanje slovanske manjšine in odpravila tako-imenovana slovanska nevarnost. Slovenci, ki so sedaj na Goriškem v večini, bi postali v taki povečani furlanski pokrajini le neznatna manjim3, ki bi morala v kratkem izginiti :n se pretopiti.
Taki so načrti videmskih kramarskih mogotcev. Njihov glasnik in tolmač njihovih želj je postal pred kratkim videmski mestni svet. Videmski mestni očetje so sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, da se morajo gori omenjeni načrti izpolniti, da se mora goriška dežela priključiti k videmski pokrajini, da mora naša solnčna Gorica odložiti čast deželnega glavnega mesta in se podrediti Vrdimu! Večje brezobzirnosti in brezobraznosti, nego so jo storil? zastopniki videmskih kapitalistov s tem svojim sklepom, si ni mogoče misliti. Videm je vrgel s tem goriški deželi rokavico, k'\ so jo Goričani z gnevom pobrali. Ako so mislili videmski kramarski mogotci, da se jim bo posrećio omamiti Go-ričane, kakor se je posrečilo njihovim beneškim -se druge m premamiti - odločilne kroge v Trstu, so jim dokazali dogodki, ki so jih oni sami izzvali s svojo brezobrazno resolucijo, da so se kruto motili. Proti njihovim načrtom se je vzdignilo predvsem vse furlansko prebivalstvo samo, to je tisto prebivalstvo, s katerega narodn'm patriotizmom so hoteli videmski kapitalisti nesramno špekulirati. Goriški mestn; svet in za njim gradiški sta dala videmski « sestri , tak odgovor, kakršnega je iskala. V svo jih* tozadevnih resolucijah sta povedala zastopa obeh središč dežele, da goriški Furlani ne verujejo v patriotizem videm skih mogotcev *n predvsem pa, da nimajo videmski kapitalisti nikake pravice zahtevati, da bi morala Gcrica in gor:ška dežela žrtvovati Vidmu svojo gospodarsko in politično bodiočnest. Temu protestu Gorice in Gradiške so se pridružili vsi stanovi, vse važnejše gospodarske organizacije v deželi in tudi vse politične stranke s fašisti vred.
Kar se tiče nas Slovencev, je naše stališče znano. Nedeljivost naših pokrajin in ohranitev naših deželnih avtonomij nam je bila obljubljena z aneksijskim zakonom. Vsled tega n,e gre tu samo za naše zahteve, temveč za pravice, katerih nas ne sme nihče oropati. Naše ljudstvo se enedušno pridružuje svojim sodeželanom furlanske narodnosti. V imenu sporazuma in mirnega sožitja med obema plemenoma zavrača ogorčeno ta najnovejši atentat videmskih gospodov in bo storilo vse, da se končno odbije. Vladi pa naj bo ta enodaišnost goriškega prebivalstva nov opomin, da naj se ne vdaja brezvestnim spletkarjem in zarotnikom proti novim pokrajinam. Politika verolomstva, ki ji jo šepetajo na uho ti brezvestni krogi, more dovesti le do tega. da si bo prebivalstvo novih pokrajin mislilo: Nulia fides! Jasno je, da bi v tem ne bila nikaka rešitev julijskega vprašanja. Ravno tako bi se vlada z vsemi svojimi šovinističnimi svetovalci motilav ako bi mislila, da bi se na ta način rešilo tudi ono drugo ožje vprašanje, t. j. slovansko vprašanje v naši deželi Kakor je izjavil deželni odbornik dr. Besednjak v svojem pogovoru s tržaškim «Piccolom»f ki je bil objavljen te dni, se naše ljudstvo svojih dolžnosti napram dlržavi popolnoma zaveda, toda obenem ee zaveda tudi svojih pravic kot narodna manjšina, ki ima trdkio voljo živeti kot takšna v okviru države. Narodna zavest našega ljudstva je tako razvita in tako živa, da se bo znalo boriti in braniti proti vsakemu zatiranju.
Spletke videmskih zarotnikov so torej tudi v tem oziru na eni strani nepotrebne in nečloveške, na drugi pa tudi precej nerodne in popolnoma zgrešene *"n zaslužijo s tega stališča najstrožjo obsodbo ne samo s strani nas Slovanov, ki smo neposredno prizadeti, temveč tudi s strani vsakega poštenega Italijana, ki je odkritosrčen prijatelj pravega pcnrrjenja in pravega sporazuma med obema plemenoma naše dežele.
Jugoslavija
Razmejitev z Albanijo BELGRAD, 17. Veleposlaniška konferenca v Parizu je zahtevala cd jugosloven-ske vlad»e, da se jugoslov.-čete umaknejo iz krajev okoH Ohridskega jezera, ki bi morali po določeni mejni črti pripasti Albaniji. Ju goslo venska vlada je nato stavila protipredlog, naj se najprej izvrši razmejitev severno Ohridskega jezera. Veleposlaniška konferenca je privolila v to in ukazala razmejitveni komisiji, naj odpotuje iz Debra v Prizren, dia najprej določi meje med Jugoslavijo in Albanijo na severu.
Kongres dobrovoljcev v Zagrebu ZAGREB, 17. Včeraj popoldne je bil v dvorani hotela <.froyal» etverjen kongres dobrovoljcev, katerega so se udeležili odposlanci iz Ljubljane, Novega Sada in Sa-rajevega." Poleg drugih poročil o položaju dobrovoljcev je dobro volj ec Lipovščak poročal o akciji glede ustanovitve Dobrovoljačke banke. "Skupščina je vzela poročilo na znanje. Na skupščini se je dalje razpravljalo vprašanje o samerstojni politični [akciji. Definitivni zaključki niso b:li stor-IjenL V glavnem se je skupščina bavila o prosvetnem vprašanju. Dobrovoljci polagajo največjo važnost na to, da se prične v državi smotrena prosvetna akcija. O tem vprašanju je poročal tudi delegat ljubljanskih dbbrovoljcev, Orel. Skupščina je dalje razmotrrvaia socialne probleme, ki zadevajo v prvi vrsti dobrovoljske organizacije. V sprejet'h resolucijah so bile dane nadaljne smernice dobrovoljski organizaciji.	____
Krashi demisijoniral? LONDON, 17. Neka brzojavka iz Rige pravi, da je Krasin odstopil od komisarjata za trgovino. _ _
Italija
Fafcrikscija bankovcev za zameno poškodovanih.
RIM, 17. Službeni list «Gazetta ufficlale* je objavil včeraj ministerialni cdlok od 13. oktobra 1922., ki dovoljuje fabrikacijo baakov-cev Banco d'Italia. Dasi izključuje besedilo odloka vsako možnost kakih krivih tolmačenj, se vendar opozarja, da iie gre za dovolitev novih večjih emisij bankovcev, temveč edinole za pooblastitev, da se pripravi količina sporednih bankovcev za zameno onesnaženih in poškodovanih, ki niso več za kroženje in sicer brez vsakega povečanja •poslednjega.
Kajenje števila hudodelstev t Italiji.
RIM, 17. Varuh državnih pečatov minister Alessio je imel na včerajšnjem sestanku višjega sodnega sveta govor, v katerem je govoril o strašnem rastenju števila umorov v
Italiji.
Po statistiki iz 1. 1915. je v Italijj na vsakih 100 prebivalcev kakih 8 obsojencev in 6 obsojencev, v Franciji 2 in 1 in pol, v Aslriji 2 ia 1 in pol, v Belgiji 2 in 1*6. v Nemčiji manj kot 1, v An£li'i 0'90 in 0*51.
Po vojni so postale razmere v Italiji še hujše. Delo porotnih sodišč se je zvišalo "10 krat. Po statistiki, ki jo je naredil minister Alessio za dobo od 15. avgusta t. 1. do 22. septembra, torej za dobo 37 dni, je bilo izvršenih 369! polit, hudodelstev. Od teh prestopkov jih spa-j da 75 na umore, 69 radi premišljenih telesnih' poškodeb, 74 zaradi nasilstev, kaznovanih po čl. 154 kaz. za;kM 37 zaradi požiga, kra.tko: 10 hudodelstev na dan.
To	rJoč'nnv 4prm 'miše ker od
305 hudodelcev jih je kakih 100 neznanih. Minister je poudarjal, <fa je pri impulzivnem narodu, kakor je italijanski, ki menja s presenetljivo naglico svoje politične in socialne smernice, absolutno potrebno, da ostane so-rodniški stan na višku svoje resnoti m nepristranosti.
Hudi -sporadi med fašisti in ljudskimi ard.ti t Parmi
PARMA, 17. Parma je že nekoliko dni pozorišče krvavih bojev med fašisti in ljudskimi ard ti. Fašisti so dobili ojačenja z dežele. Prispelo je tudi nekoliko oddelkov italijanskih ardi*ov» iz Bolonje. Kr. stražniki *n orožniki so morali že večkrat posredovati med' nasprotniki. Po ulicah so Ge pokazali tudi oklepni avtomobili. Več oseb je že ranjenih od strelov in drobcev ročnih granat Več ljudskih arditov je bilo aretiranih. Policija je aretirala tudi nekoliko fašistov, toda smatra se, da jih bo zopet izpustila, dia prepreči zasedbo mesta s strani fašistovske milice.
Fašisti izgnali socialističnega poslanca Angela Galena iz Benetk.
BENETKE, 17. Včeraj je prispel iz Padove v Benetke socialistični poslanec Angelo Galena. Kcmaj je stopil iz postaje, ga je obkolilo nekoliko fašistov, ki so ga gnali med silnim kričanjem nazaj na postajo. Poslanec je rnoral odpotovati s prihodnjim vlakom nazaj v Padovo.	' -	*
Kronanje romunske kraljevske dvojice
BUKAREŠT, 17. Kronanje vladarjev Romunske se je vršilo v Albi Juliji. Kralj in kraljica sta bila oblečena z opravo za velike svečanosti. Župan Albe Julije je izrekel visokim gostom dobrodošlico, nakar se je stvoril sprevod, ki je šel v katedralo. Cerkvene funkcije je opravil metro-polit-primat ob asistenci krajevnih metro-politov in nadškofov. Predsedtnik senata je del kralju krono na glavo. Kraljeva krona je napravljena iz jekla od turških topov, zaplenjenih pri Plevni v vojni za neodvisnost 1. 1877. Kraljičina krona pa je zlata ter tehta 2 kg in je vsa posuta z žlahtnimi kamni. Po svečanosi se je vršila pojedina. Popoldne so kralj, kraljica* princi in načelniki inozemskih odposlanstev prisostvovali vojaški paradi. Ob 18. je kraljeva dVojica s spremstvom zope odpotovala v Bukarešit- O priliki svojega kronanja je izdal kralj proglas na narod.
Francija.
Franklin BouiUon zavrača trditve Lloyda Georgea
PARIZ. 18. Franklin Bouillon je podal listom nekatere ilzjave, v katerih je poudarjal, da je časopisje največ oviralo pogajanja v Mud^mji. General Harrington je to lojalno priznal. Franklin Bouillon je v orientski krizi povsem prekinil tradicije tajne diplomacije. Brzojavi! je po lastnem ukrepu dna 18. septembra Kermai paši, sklicujoč se na njegovo prijateljstvo, utrjeno v dneh preizkušnje in proseč ga osebno, naj nikakor ne začenja nekakega vojaškega gibanja in naj ne ukrepa nikakih diplomatskih ukrepov, pr.eden govori z njim. Kemal paša mu je odgovoril: Čakam Vas, toda pridite kmalu- Vaš prijatelj Ke-mal. Medtem ko sre je Franklinu Bouillonu posrečilo pregovoriti Kemal pašo. da ustavi vojaške operacije do konference generalov, je prišel medzavezniški sklep, v katerem se je obljubljala po predlogu Francije vrnitev Tracije. V resnici imasta dogovor v Mudaniji in prejšnja pogajanja Franklina Bouillona v Smirni podobno podlago, kar dbkazuje, da je med ljudmi, ki poznajo vzhod in predvsem novi vzhod, sporazum lahek. Kljub temu so nastale v Mudaniji težkoče. Preživljali smo — je pripomnil Franklin Bouillon — take ure, da ni btfo hujših od vojne napovedi 1. 1914. sem.
Glede izpraznitve Cilicije s strani Francije je izjavil Franklin Bouillon, d!a je Francka odšla od tam prostovoljno in kot zmagovalka. Kljub statistikam, ki so zaslepile našo dobro vero — je pripomnil Franklin — nam je bilo dokazano, da je ta pokrajina povsem turška. Vsled tega nismo hoteli ostati tam in smo jo vrnili Turčiji. Iz tega pravičnega čina smo črpali moralno moč, katero smo zastavili nedavno v Mudaniji v svrho ohranitve miru.
V odgovor na Lk>yd Georgejeve trditve, da je samo Angfcja rešila Evropo pred novo vojno, je Franklin Bouillon poudarjal, da se je zahvaliti samo miroljubnosti Kemal paše, ki se je pokoril zavezniškemu ukrepu, naj ustavi svoj pohod, vkljub temu, da je imel pripravljeno za boj ogromno vojsko. Sklicevanje na moč — je zaključil Franklin Bouillon — je samo zategnilo sklenitev miru in mir se je ohranil saqio vsled posredovanja nekaterih držav, ki so govorile v imenu pravice.
Končno ieAziecvii Franklin Bouillon. da
lahko dokaže, da so Grki zažgali Smirno. kakor tudi toliko drugih mest v Anatol"/ji.
Iz reparacijske komisije PARIZ, 17. Službena objava reparacijske komisije: Gospcd Meyer. član komisije za^ nemška bremena, je izročil danes generalnemu tajniku reparacijske komisije v Bruxellesju plačljive nakaznice za vrednost 47,445.155 mark v zlatu, ki zapadejo, kakor je določila reparacijska komisija 31. avgusta 1922., 15. aprila 1923. Razlika med gori označeno svoto ter svoto 50 miljonov zlatih mark, plačljivo v devizah 15. oktobra, predstavlja razr.e svote, ki jih ima re-paracijska komisija že v rokah.
Otvoritev kongresa francoskih komunistov PARIZ, 17. Včeraj se ;e otvoril kongres komunistiške stranke. Na prvem zborovanju je bilo prečitano poročilo o moči stranke. Ugotovilo se je, da se je število članov zmanjšalo za 70.0G0. Nekateri strankni listi se bedo morali ustaviti. Začela se je razprava o splošni politiki stranke.
Nemčija prevzame razna javua dela v Franciji
PARIZ, 17. Diplomatski poročevalec a-gencije «Havas» javlja, da je nemška vlada odgovorila, da je pripravljena izvršiti ponuđena javna dela v raznih delih Francije z nemškimi delavci in z nemškim materialom. Nemčija pa zahteva, da naj se pošlje v Francijo komisija, ki naj natanko prouči določeni program.
Barrere ostane v Rimu PARIZ, 17. Večerni listi objavljajo noto s službenim značajem, katera odločno zanikuje vesti, po katerih bi imela francoska vlada namen, da nadomesti g. Bar-rereja, poslanika Francije v Kvirinalu.
Herriot se je vrnil Iz Rusije LION, 17. Herriot, Ironski župan, je prispel včeraj ob 9'30 iz Rusije. Izjavil je, da je zelo zadovoljen z uspehi svojega potovanja.
Vtisek Lioyd Georgejevega govora v Angliji
LONDON. 17. Lloydu Georgeu nasprotno časopisje hudo napada njegov zadnji govor. «Morning Pcst» tako-le komentira ta govor: Tisti, ki mislijo, da se morajo javne manifestacije in osebe, ki zastopajo vladb kake države, odlikovati po svojem vljudnem zadrževanju in dostojanstvu, so gotovo čitali z velikim nezadovoljstvom govor ministrskega predsednika. V svojem namigovanju na druge velevlasti in na svoje angleške tovariše si je Lloyd George dovolil obliko izražanja, ki je ne moremo nikakor opravičiti. Vsled njegovega govora je njegova demisija ne samo potrebna, temveč tudi nujna.
Nemliia
Vprašanje vol.tve predsednika države BERLIN, 17. Tekom konference, ki se je vršila pri kancelar ju med načelniki strank koalicije in načelniki ljudskih strank, vštevši bavarsko ljudsko stranko, da se r2izpravlja glede volitve predsednika države, so se izjavili zastopniki meščanske £itranke za odgodite v volitve, do čim so bili zastopniki socialistov temu nasprotni. Kancelar je ugotovil, da se mora smatrati predlog ljudskih strank, naj se volitev odloži, vsled izjave socialistov za zavrnjenega. Tedaj so zastopniki ljudskih strank izjavili, da želijo razpravljati s svojimi frakcijami o možnosti kake take rešitve, ki bi dovedla postavnim potom do izpremembe ustave. Nato je bila konferenca odložena na jutri.
Hicdenburg kandidat za mesto državnega predsednika BERLIN, 16. Listi javljajo, da se je nemškc-nacionalna ljudska stranka obmla do Hindenburga z vprašanjem, ali bi sprejel kandidaturo za mesto državnega predsednika. Hindenburg je odgovoril, da jo sprejme. Koalicijske stranke nameravajo znova kandidirati dosedanjega predsednika Eberta. Tako sta doslej naznanjeni dve kandidaturi. Nemški nacionalci sicer ne računajo z zmago Hindenburga, mislijo pa, d?a s-a združijo na njegovo ime številni meščanski glasovi. Za sedaj se imenuje 3. december za volilni dan. toda mogoče je tudi, da se izvrši ta volitev poleti 1923, kakor državnozborske volitve.
Novo nemško notranje posojilo BERLIN, 17. Svet zveznih držav je dovolil ministru financ, da odejsitvi notranje posojilo v znesku 120 miljard mark, čigar večji del je namenjen za to, da se izvršijo plačila, določena v mirovni pogodbi. V smislu moratorija, dovoJjenega 21. marca 1922.. mora Nemčija plačati 729 miljonov zlatih mark v gotovini in 1450- v dajatvah. Takrat je ta svota, računjena po razmerju 1 : 70, odgovarjala 151'9 miljarde markam v papirju, doč'm odgovarja danes vsled sedanjega razmerja 1 : 700 1519 miljardam mark v papirju.
Nevzdržen položaj na nemškem trgu premoga
BERLIN, 17. V članku, priobčenem v «Berliner Mittagsaeitung* in tićoćem se žalostnega položaja na trgu nemškega premoga, izjavlja član ravnateljstva premogovnega trusta države, da je bila kljub padscu marke količina v Nemčijo tekom
zadnj:h mesecev izvoženega inozemskega premega skoraj enaka količini, ki se je dobavila v tem času zaveznikom na račun vojne odškodnine. Industrija je prisiljena uvažati znatne količka premoga, da vzdržuje proizvodnjo. Dobava premoga, ki jo zahteva reparacijska k-emisija, se smatra za dajatev v naravi; če smo pa mi prisiljeni — nadaljuje članek —, dia napolnjujemo v naš'h skladiščih premoga vrzel, povzročeno po tej dobavi, z enako količino uvoženega premoga, potem je jasno, da tu ne gre več za dajatev v naravi, temveč za okrinkano dajatev v denarju, ki je za Nemčijo prav posebno škodljiva radi tega, ker dobiva Nemčija za reparacijskv premog plačano samo ccno domačega nemškega trga ter se zaračuna tako na račun reparacij sarno približno polovica svote, ki jo mora Nemčija izdati, da omogoči to dobavo. .	}
DilS
Finančni svetovalci pri albanski vladi — V Albaaiji r.i Ecir?ircv ŽENEVA, 17. Svet Zveze naredov je odločil, da se ima smatrali imenovanje finančnih svetovalcev pri albanski; vladi za nujno zadevo. Imenovanje se bedo posameznim članom sveta brzojavno predložila v odobrenje, ne da bi se čakalo-hodnje zasedanje. Poročila, ki jii davno poslala iz Albanijo preiskovalna ko m sija Zveze, so povsem zadovoljiva ter dokazujejo, da v deželi ni nemirov.
na prije ne-
Kcnierecca za sklenitev miru s Turčijo se bo vršila 6. novembra
PARIZ, 17. Senator Franklin Boi illon je vmel pogovor s Poincarejem, kateremu je nasvetoval. naj bi se konferenca za sklenitev miru s Turčijo sklicala čimprej in po možnosti v Smirno. Zdi se, da se bo izbral 6. novembra za otvoritev konferer.ee, toda zavezniške \lade so proti Smirni iz moralnih in materialnih vzrokov. Angor-ska vlada s svoje strani je proti izberi kakega švicarskega mesta, Mogoče je, da se bodo pogajanja vršila v Italiji ali v Franciji.
Grki zapuščajo Tracjo — Obupen beg prebivalstva — Požiganje vasi
CARIGRAD, 17. Grška vojska je začela zapuščati Tracijo, katero bodo zasedli zavezniški oddelki. Po nekatex*ih krajih, kakor v Galipolju, se je del grške vojske uprl in noče oditi.
Položaj v Traciji je obupen. Cele karavane ljudi beže čez mejo. Ceste so polne vozov, na katerih je vse premoženje nekaterih družin. Po nekaterih krajih se pojavljajo komitaši, ki pustoš:jo vasi in plenijo prebivalstvo. Vsa dežela živi pod strašnim terorjem. Ekumenski patriarh je poslal zavezniškim komisarjem v Carigradu noto, v kateri jih prosi za zaščito neturškega prebivalstva. Muslimanski odbor v Traciji pa je poslal podobno, v kateri prosi za zaščito pred) Grki.
Ferid beg zavrača Lloyd Georgejeve trditve o pokol ji h v Mali Aziji
PARIZ, 17. Ferid beg, turški poslanik, je imel pogovor z urednikom «Tempsa,» kateremu je izjavil, da vsebuje govor, ki ga je imel Lloyd George v Manchestru več napak in obtožeb. na katere mora Turčija odgovoriti, da se izkaže resnica in že zaradi ohranitve miru. Ferd beg je izjavil, da je nevzdržen očitek, da so Turki hladnokrvno brez vsakega povoda poklali en mi-Ijon in pol Armencev in 500.000 Grkov. Kar se tiče Armencev, je izjavil, da je b lo 1. 1914. v turškem ccsarstvu samo 1,178.000 in da bi jih bili terej Turki po Lloyd Georgejevih izjavah poklali več, kot jih je bilo. Kar se tiče pol nvljona Grkov — je pripomnil Ferid beg — se vprašamo, ali je dovoljeno državniku tako izkrivljati resnico, ko se po anatolskih ravninah še kadi cd požarov in pokoljev, ki so jih izvršili Grki. Ferid beg je tako-le zaključil: Namigovanja na domnevne pokolje, ki naj bi upravičili posredovanje za zaščito manjšin, so izmišljotine, s katerimi se hočejo doseči gotovi politični cilji. Ti diplomatski manevri pa so vedno v škodo prebivalstvu, katero bi se hotelo osvoboditi.
Severno Sirijo dobi Kcmal?
LONDON, 16. Kakor poroča dopisnik «Daily Nev/sa^ iz Bejruta, smatrajo dobro informirani krogi, da odstopi Francija v kratkem času večji del Sirije kema-listom. Baje Francija ima dovolj vojaških sil, da vzdrži red v celi Siriji. Kemalisti so pripravljeni odstopiti Franciji petrolejne vrelce v Mosuli in nadzor nad severno železnico Sirije.
Dnevne vesti
Nasprotstvo med fašisti in D'AnnunzU jem. Včerajšnji »Popolo di Trieste» pri-t naša vest iz Gardona, da namerava D'An«i nunzio prenoviti ustroj zveze legionarjeiA ter napraviti iz te zveze organizem, ki bo nad strankami, mogočno sredstvo za na-i cionalno propagando, duševno povzdigo in pomirjanje vsega italijanskega naroda. Nato prinaša drugo vest iz Rima. da je D An-minzio v rrekem pogovoru z Mussolinijem povdarjal svoje italijanstvo ter izjavil, da ni bil nikoli ne fašist ne protifašist, ne\ socialist ne protisocialist, ampak vedno jedhiostavno in slcoz in sAcoz Italijan. Lisfe priznava D'Annunzijeve zasluge, katere si je stekel ob začetku vojne, med vojno ir
g
v?V Kraljestvu ptičkov.* Ta naia krasna tržaška pravljična igra, katera je žela že tako Je p uspeh na drugih odrih, se bo predstavljala dne 29. t. m, (začetek ob 5tih popoldne) na odru Šentjakobske čitalnice, katera je napela vse svoje sile, da jo dostojno in na umetniško do vržen, način uprizori. Način uprizoritve bo popolnoma odgovarjal duhu pravljice. Zato so bile pripravljene od kuKsnega mojstra g. Bizjaka odgovarjajoče kulise. Petje, katero zavzema pri igri važno mesto, bo občinstvo jako zadovoljilo. Domači orkester bo bo rešil svojo ne ravno lahko nalogo v obče zadovoljstvo. Sploh bo, sodeč po priprava^ nudila ta pravljična igra izvanreden užitek. Ne pozabite vaših malčkov dana. Ogledajte si, kaj je čarobna pravljična igral
Mandolinistična skupina M, D, P. Sv. Jakob Danes ob 20.30 točno redne vaje. Vodja.
is trialkaga življenja
Neprijetno srečanje po noči. Pomorski kapitan Zennaro Cerubiao je šel včeraj po noči okoli 2 ure po trgu oegli Studi. Pred tamkaj-
(pazili pri rimskih gospodih. Po običajnih šnjo navtično šolo sta ga srečala dva mlade-♦ visto, vista in visli , z datumi in številkami niča ter mu velela, naj se ustavi in naj dvigne zakonov, katerih živ (krst ne pozna in tudi ne roke. Ko sta izgovorila te besede, sta ga za-poišče, ker pri obstoječi več nego zanikerni čela preiskovati. Iz notranjega žepa sta inu kodiiikaciri rima po cele dneve časa za kaj vzela listnico, v kateri se je nahajalo 22 lir takega, prihaja odredba, da se v anektirano. in nekoliko listin. Nato sta mu dejala, da sta ozemlje vpelje tisti del (II. knjiga) iialijan- ' policista in naj zatorej pride z njima na_ poli-skeg;. trgovinskega zakona, ki se bavi s pomorsko trgovino, s plovbo, s zaplembo, zastavo in sodno prodajo ladij ier s zastaranjem. Ze s tem postaja stvar že precej komplicirana. Toda pride Še lepše: Členi VIII. dela cme-
na Reki, prehaja pa nato v napadalni ton, vprašujoč, kje so ti legionarji in koliko jih ie. Mora jih biti dosti, pravi list, ko vsakokrat skočijo na noge, kadar nameravajo fašisti napasti gnjilobo italijanskega političnega življenja. Sicer pa pravi list, da se je D Annunzki stavilo že toliko izrekov v usta, da je treba dvomiti o resničnosti teh vesti.
Zanikanje vesti o nameravani oboroženi akciji Zanellovcev proti Reki. Tukajšnji jugo-slovenski konzulat javlja, da je pooblaščen zanikati vesti nekaterih tukajšnjih listov lede oborožene akcdje Zanellovcev proti teki. Niti je to reška vlada nameravala, niti bi to mogla jugoslovanska vlada dovoliti. Za-neilovski stražniki se nahajajo brez orožja v Ogulinu, v posebnih barakah in bi bil vsled tega zastonj vsak njihov poizkus.
Zakonodajna bebilonija. Uradni vestnilc (Gazzetta ufliciale) št. 240 z dne 12. t. m. nam je prinesel zopet vzorec zakonodajne modrosti, upravne izurjenosti in posebne ljubezni do novih pokrajin, ki smo jih večkrat
pomoč, složnost in marljivost. Nato je g' g. dr. Čok, ki je prisrčno pozdravil n* v imenu Šolskega društva v Trstu, spor jih k vsestranskemu, mirnemu in človek neoHi delovanju.
Vesti z Notranjskega
Rop« S Črnega vrha nam poročajo: V gostilni pri «Cenou», med Colom in Črnim vrhom, so pretekli petek ob 9 zjutraj na- > PKSNi SIKUP ašelj, reumaza padli štirje tolovaji Ivana Luina, 451etnega	^iSEJ** zdraviIa
trgovca iz Skopega, ga močno pobili ter ^^ V BlStnci*
vdariJ v nos duh po plinu. Ves iz sebe je poklical drja Šestina po imenu. Nobenega odgovora. Poklical je S« p ar krat; nobenega odgovora. Približal se je k postelji ter neštetokrat pretresel vse tri osebe. Toda brez uspeha; vis trije so ležali koi mrtvi. Nemudoma je Še! na reSilno postajo is povedal tam službujočemu zdravniku ves dogodek. Par mi mrt pozneje je bil zdravnik na mcu mesta ter ugotovil, da so vsi triej onesveščeni vsled za-strupljenja s plinom. Z injekcijami kampferja in kofelina jih je spravil nekoliko k sebi. Nato je dal vse tri prepeljati v mestno bolnišnica Njihovo stanje je vsekakor težko. Ugotovilo se ?e, da je pu&čala. pod spalnico plinova cev. Plin je udaril skozi Špranje v spalnico ter povzročil to nesrečo.
Nesreča pri dehi. 22 letni delavec Josip Apokniio, stanujoč v Zgornji Čarboli št. 132, je padel predsnočnjim okoli 10'30 pri delu na parniku «Carolina» v stari prosti luki osem metrov globoko v notranjost ladje. K .	a;bsM almanah za leto 1923,» ki ga
sreči je dobil le lahke poškodbe Ha desnem »dd Nasa založba v Trstu, bo kmalu dotiskan. stegnu. Z avtomobilom rešilne postaje so ga ] Vsebina je silno bogata m raznovrstna in se prepeljali v domačo oskrbo.	[ice vseh vprašanj našega javnega življenja.
Poskdice pijattMvanp. --	več upniških prilog
hchsta: hotel je zažgati stanovalce sveje ma- r	/
t ere. Šestindvaisetletni pohabljenec — manj-1 «• SicnK3€Wicz. Z ognjem in me-
službe išče pohabljen, 21 tet en ianfc ' slovenski in italijanski. Nastopi slu! in spočetka le proti hrani in sta-> 4ov pri upravni štvu. (1922-
'atno, močno, trpežni omate, razpošilja od 1Q gc iOO kron meter tvrdka Jugoslavija.	(1920J
meu M. Sbh.
PRSNI SIRUP ..
ašelj, reumazan proti trima vedrn*
28,3
mu odnesli 600 lir. Napad)enec je moralj KROMPIR lep po 66, fižol (Mandoloni) pci iskali zdravniške pomoči. Glede svojih na- ; 2 60 so prodaja v via Milano 7.	1901j
padalcev pravi da vse Miri dobro pozna, v K03JEGLAVI 35 p. Šianjel se oc!da~J
>o tihotapci in niso od daleč.
Književnost in umetnost
njene druge knjige it. trgov, zakona 660 do 665 ne stopijo v veljavo, ampak v velja\i ostanejo tozadevni predpisi avstrijskega zakona z dne 29. julija 1912 d. z. 1. 151. Nato prihaja cela vrsta modifikacij za pcs£ir>ezne člene
ka mu namreč ena noga — Armando Polacco je strasten alkoholik. PredsnoČnjim je prišel v stanovanje svoje matere v ulici Donota it. 26 tw zahteval od nje denarja. Revica pa
ga ni imela in zato mu ga tudi ni mogla dati.
T	~	......
cijv. Peljala sta ga na obrežje Nasario Satiro,
ga tam pustila in zbežala. Pozneje je spravila Tedaj pa je pohabljenec^ vzkipel od jeze in policija pod ključ enega izmed njiju. Imenuje gro2iI materi, da jo bo ubil, če mu ne da takoj se Fran Kardomarin. star 26 let, brezposelni denarja. Ženska te je tega prestrašila ter je pomorščak, brez stalnega bivališča,	j zbežala. Alkoholik pa je po njenem odhodu
Dvesto srebrnih kebrčkov. Ana Srebot,; iazbil iz maščevanja nekoliko pohištva ter
stanujoča v ulici Pone št. 3, je hranila domajp0tenl zanetil ogenj pod; posteljo, da bi zažgal v neki stari skrinji dvesto srebrnih kebrčkov. j etanovanje. Na peklenski ropot so pritekli Včeraj pri belem dnevu so pa vdrli neznani.' sosednji in drugi ljudje m ko so videli, da nepovabljeni gostje v njeno stanovanje ter od- 1 močno gori pod posteljo, so šli poklical ognje-ko, nesli vse srebrne kebrčke in vrhu tega še gasce; drugi so šli poklicati «ze!eni križ.- 7 il s'nekoliko zlatenine. Ženski ni precstajaio dru-j avtomobilom tega zavoda je bil alkoholik
» Z
od-
niso hoteli njegov doni
kakor za čl. 482, 490, 500, 502, 521 itd., tako, da bo tisti, ki se bo od sedaj naprej bavil
pomorskim pravom, moral imeti tri knjige v j gaga, nego da je naznanila delo živih *kebr- peljaa v bolnišnico, kjer ga pa rokah: avstrijski zakon iz I. 1912, itak trgov.; čkov» policiji.	i sprejeti. Nato »o ga prepeljali na
zakon in Gazzetto ulficiale. Gotove stvari so I Štirje mostičk?. Artur Majer, stanujoč v ul. j v uljci Giuliasi St. 18. predpisane *elo površno, brez zadostne pri-' S. Giuslo št. 1. je naznanil včeraj na policij-j Radi oporoke. — Bratranec zažgal iz ma-prave ir brez stvarnega znanja. Tako čitamo i skem komisariatu v ul. Amerigo Vespucci, da gčevanja dediču hišo. Pred nedolgim časom je v prehodnih določbah: Kjer je govor o pre- j so odnesli -neznanci* štiri mostičke. ki so le-; Umrl v neki vasi v Istri premožen kmet, ki je torju. je treba razumeti pret;:ro za trgovinske; žali na prostem na nekem polju pri Sv. Ma- imel dva nečaka: Antona Kapelja, starega 27
imamo trgovinsko in pomorsko zborno sod-nijo in preturo za trgovinske in pomorske stvari. Nj pa mislil n. pr, na Pulo, kjer so se bolnišnico, razpravljale tudi pomorske zadeve pred ta-kozva dr
vecL~ --------—v.,	-----—, — . . 5ieiC mu je aoigcas. /.aio se je spusvu v raz-
poHors:iin stvareh. To bo lepa zmešnjava. gOVcr z nekim neznancem, ki je sedel pri so-Socru i se bodo prijeinali za glavo, odvetniki j sednp mizi. Moža ta se nekaj časa pogovar-se bodo deioma v zadre0 česali za ušesi, de- joja 0 vsakdaniih zadevah, polem pa sta na-
ulico. Zlomil si je stegno ter dobil vrhu tega 1 dedoval premoženje. Zato je zlezel nekega dne še druge poškodbe. Prepeljali so ga v mestno ponoči v njegovo stanovanj« in se polastil
Knln-t-nirin'	I____^ * _	____^ I..	, J«	mi/1 O^Hrt M f*
čem. Povest iz davnih dni s siikami. Pre-vel dr. R. Mole. III. snopič. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Strani 129. - 192. Cena; Din. 7'50. — Tretjfi snopič nove izdaje velikega in zanimivega Sienkiewiczevega zgodovinskega romana je izšel ter je opremljen z lepima ihistracijama. Tas in prva dva snopiča se
možitve in selitve veliko posestvo za večletno dobo v najem. Zraven tudi potrebne* goveja živina. Obsežni vinogradi za vipavsko vino in kraški teran. Ugodna prilika,
1901
PRODAJALEC ali prodajalka, boljša moč, se sprejme v trgovino mešanega bla£a n:-. deželi. FaveL Kunstx~k, Šturje-Ajdovščina.
1894
TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine picsf« prva moč, izvežban v trgovini z mešanim blagom in železnino, se lakoj sprejme. Po* nudbe pod ^Vesten in pošten* na uprav-ništvo.	(1916)
Borzna e&rcKlis,
Te£*£j
Trst, dne 17. oktobra 1922,
J«dranskt banka.................
CoiuHch......... . . .......361
Djlmatia..........................S3)
GerollmicU................1520
Libera Trieatlaa..............440
............................
Lusslno ..................
Martlnolicu . ....................I0t>
Ocesnla..................140
Premuda..................369
Tripcovieh.................285
Arnpelea .............................66-t
Cement Dal natia . .......... . . .	350
Cement Spalato . •.................3OS
Tuja valuta aa tržaškem trgai
ogrske krene . .......... —--.95
avstrijske krone......... —.03% 03\
NOVE POSTELJE L 60,—, nočne omarice 50, Chiffoniers, vzmeti, žimnice iz morske tra\ cf pol volnene L 140.—. Poročna soba iz raa-hagonijeveg- lesa, popoln« kuhinje, posamezni kosi, najzmernejše cene, Fonderia 3.
_(1918)
KISA z dvema stanovanjema, vrtom, vodo v hiši in stavbeno parcelo, dve minuti oddaljena od kolodvora Rakek, se proda radi družinskih razmer. Pojasnila v občinskem uradu v Rakeku.	1799
VELIKA dvonadstropna trgovska hiša s krasnimi lokali, skladišči, gospodarskim poslopjem, velikim dvoriščem in dobro vpeljano, dobičkanosno industrijo, se osled :zselitve takoj prodna za nizko ceno Din. 625.000. Kupcu so takor na razp' 'ago vsi zgoraj imenovani prostori s stanovanjem. Pismena «n ustmena pojasnila daje Ant. Guštin, Ljubljana, Rožna ulica št. 39.	137;
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karak ter in usodo življenja. Sprejema od 13 do t^ v Trstu, via Carducci 24, V,	171i
, r--------- —I O	------------'	J	.	I HTJLiijs,«.!,	- ■ ....... -.UO-'t
mno^a penla v vrednost« nad 2500 Ur., £e5kosIova5ke krone....... 78.—7S.75 POZOR! Krone, bisere, zlato, platin in zobov
* _ ! /~\	_ J________ _ Jt^. * _ ^ n -ji 1 $	M 4 •»« nml nrOT- i	a t rv	» • v • * f	f	1 v '	1**«	* . H *
po najvišjih cenah plačuje edini grosist fciel-?cli Vita, via Madonnina 10, I.	82
pavamo. da se gospodom v Rimu vsled go^ zdeIo naPačno, če bi kupil on neznanca neko-tovih pritiskov strašno mudi. Toda so tfotoveI^ iivil, in T	*
_____ ______ _ brž mu je stisnil v roke 30 lir
stvari, ki se ne di,io izvršiti kar črez noč, pa kapare. Druđo jutro — včeraj, — kakor sta naj bo pritisk še tako veh k m k tem stvarem se'bila zmenila, sta se zopet snidla v isti spada tuO? upeliava novih zakonov. Petnaist dni časa za upcljavo tako važnega in obširnega zakona, spremljanega od tako pomanj-
tako je preteklo noč zažgal bratrancu pode dovana hdfo. Požiralca so prepeljali v tržaške zapore,
Odmev« dohotka v ulici Molino a vefilo. ske preiskave so prinesle aa svetlo, Carabensse ranil Ano Nazzi, o katari DoročaJi v včerajšnji «Edinosti», Ra-nvlca so odpeljali v zapor.
Vesti z Goriškega
«Goriško učiteljsko dražtvo» bo imelo svoj
gostilni. Spila sta vs*k četrt vina. potem pa letni obini zbor v Gorici dne 2. novembra t sta jo ubrala proti uKci Tigor. (lam bi imel ^ v Trgovskem domu ob 10. uri dopoldne.
'	Dnevni r«d: l)poz<Jrav predsednika; 2) poro
čilo a) tajnika, b) blagajnika; 3) volitev novega. odbora; 4) predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Odkritje okoeti^aka. V hiši št. 11 v via della Croce so delavci nekaj delali, ko se naenkrat prikaže iz zemlje človeška noga.
-	- fi r	-J" namreč ribič dobiti obljubljena živila). Ne-
kljiTih prehodruh določb, je premalo. Saj	^ je ustavil pred neko hišo ter mu
nihče ne oporeka potrebi po unifi^ciji za- ^^ tiaj mu da secfaj 200 lir za živila. Ribič konov, ampak, oa se ta unifikacija izvršuje nie siabega sluteč mu je izročil to svoto in na tak način, proti t«nu protestiramo najod- čakal M ^^ teni( ko ^ stopij neznanec loč ne je. Ce že gospodom v Runu ni do last- v hibo Mož( zyil k(>t kozji rog jc pa šel skozi nega ug eda in dc lepega imena -magistra dmga yrata ^ pro4lo. Ribie ga je dolgo časa *uns», ki za ItaliTo Še veano velja, pa naj čaka, in kcr ^^ ni bn0 več nazaj, je
.<majo vsaj usmiljenje z našo ubogo deželo, -	-	- .....
ki ima toliko drugih skrbi.
Goriški fašisti in npravnjs prettredba Julij ske Krajine. K perečemu vprašanju upravne
zztv tjr^v^st te^M -jA-ro, sunu^ i t^^^r^ t -sfet
tajnik goriških fašistov U rivieri in po njegovem! v ul. Riborgo št. 9, je vzel predvčerajšnjim iz i	UkOfitajaii ^zeto star, kaKtti p ao
Se precej zamotanem govoru je bila sklenjena1 usmiljenja nekega nepoznanega človeka pod;00 Je možno, da je bU kdo uanogen in zelo jasna resolucija, v kateri izvažajo go-1 streho. Postregel ga je z večerjo. Vrhu tega ! petem zakopan v veži đofećne n*se. Za za-rižki fašisti napram vodstvu stranke svo|e ! mu je dal še prenočišče. Gost pa se je za- devo ce zanimajo tudi (orožniki in oblasti, naziranje v zadevi, Ur zahtevajo od stranki-! hvalil svojemu dobrotniku s tem, da je «vze!» a drvemizno, da bodo našli prave krivce, nega vodstva, raj zavzame za to, da ostane za spomin dve t juhi s seboj.	ko še tatov na morejo najti, ki se klatijo
Gorica glavno mesto pokrajine neglede na to. I Aretirani sleparji v banki «Coramcrciaie belem dnevu in v letu 1932 po Gorici kake meje bodo dane upravnim okrožjem, j Tnestina.« Predvčerajšnjim so policisti areti- Okostnjak je bi3 od odra&tiega človeka] Resolucija navaja t n razloge za to stahsce;: rah v banki «Commercia!e Triest:na» neke-1 . *	J ic i t i
dragi in tretji sta bolj sentimentalne oziroma liko moških, ki so skušali s oonarejenimi čeki rf.^ "aa. >	. . ...
1	"	Tndenfcfisk* rekrutz, V Gorico je prišlo
.50 .67 70
francoski franki......... 178 25,—179 -
Švicarski franki ......... 437,—.—440.—
•nglešitl funti jjapirnatl...... 105.10.—105.10
sc računajo po 20 stot. beseda-- NEjsiaiijša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 siot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4T—. Kdor išče službo, plača polovično ceno.
DVE ZIMSKI suknji, za gospode, skoraj novi, po ugodni cem. — Štular, via S, France-sco 34, III.	(1922)
SOBA se da v najem odlični osebi; evcntuel-no tudi hrana, Via Giulia 19, III. Matzenik.
(1923).
KJRONE, goldinarje plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačevati, Pondares 6, 1. nadstr., desno.	57
CUNJE po 30, star papir, železo in druge kovine kupujem pc visokih ccnah. Sclitario št. 14.	51
Trst, im ll 5. Telefon 31-34,
GOSTILNO ali trgovino sprejme v najem v tem poklicu iztirjena družina, v iruc s tu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	(1924)
POROČNE SOBE od L 1800 naprej, jednne sobe od L 2500 naprej se prodajajo v sitla-; dišču pohištva via Udine 25	1925
GOSPOD iiče gospodično al? vdovo brez obvez kot voditeljico v zalogi vina. Naslov pri upravništvu.	1926
je odvisna tssoda goriškega fašizma od rešitve drži njihova imena tajno, vprašanja, ki bo v ssrisUi želj fašistov. Prvi j Težka nesreča s plinom. —
900 mladih tridentin&kib re kruto v, ki so denarja. Policija seveda pričakali na postaji z godbo in __	! jih spremili v vojašnico na Travniku.
,	.	Trije bclmkf.! Korllaica. Kznetsko bralno društvo na Ko-
razlojJ; ki ga navajajo inšisti za svojo zahtevo, V priiličju hiše št. 3 v ulici Francesco Ris-'-ritnici priredi v kratkem času veselico z igro ni nov po vsebini, puč pa nas preseneča na-!m0n&> stanuje dr. Ivan Seslin, star 30 let; in peljem. Natančnejše o programu se objavi ravnost neverjetno odkritosrčna oblika, v ka- j njegova žena Aurelija, stara 25 let, njuna pravočasno. DomaČa mladfca se poziva, da v tero so ga oblekli jforl^ki ^fašisti. Evo podajamo j hčenka Nines, stara 6 let; Seslinov svak in še čim večjem Številu pristopi k pevskemu zboru
in s tena pokaže, da tudi naša občina ne za-erji so se dstranali vsi ostaja za drugimi na polju napredka in kul-
ta raziog dobesedno: *Gor:ca, duševno sre-1 neka stara gospa, dišče, izvršuje neprenehoma kulturno funk- [ Predsnočivjim* po večerji
lahko načelno izjavi, da sabore goriško me- nekoliko sumljivo; vendar pa se mu ni zdelo i zoče, praShil dnevni red £n dal besedo (<osp. sto, koi pvno zaesfo pottrajiae in s«dež pre- potrebno, da bi čel pogledat v spalnico, kaj kuratu Jos. Vodopivcu, dca"teri je v krltkih Sekt are, biti bcu no-o vsako drugo mests čo-'Se godi.	j besedah pojasnit čiovckolfubni in'kulturni na-
točeno, da rei. ilrJogo ra-nirodovar.KS Slovs- Zjutraj okoli S. ure je vstal kaor po navadi, men novega društva, prečHal plavila ter po-cov.^ V-a čast! to re res odkritosrčna bese- j Zelo čudno se mu je zdelo, da ni Seslin še zv al navzoče k marljivemu dehi. da. Kaj bi slepomiši z gospodarskim zboH-i vstal, ko je bH vendar prej vedno vsaki dan Nato se je izvoSi odbor, ki se je takoj nato Šanjem, s prom-etnlmi in^ upravnimi ^olajša-; ob tej uri že zdavnaj na nogah. Prišlo mu je konstituiral. Za predsednico je bila izvoljena
opoida. Gruden iz Nabrežine 194, Iz-predcednica &e je zahvalila za izka-in prosHa za vsestransko
PODLISTEK
Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Kosiial	17
Čakala ju je z znamenito večerjo. Bil je rižot, pečen koptm, artičoke, namočene ribe. potem še pcmeranče pa smokve in *pour la bonne bouche {za pcsladkanje) merski tulipani ali morski želod (vi-sta rakov). «Ej. ej! Narednik mamzela Aksr.mita, danes ste se jako skazali. Pripravili ste nam odlično večerjo!* — No, potem bo že taka Vero, da je gospodična navajena gosposkih jedi.» — Miliori so posebne ugajali morski tulipani. (Niti vedela ni, kaj je toj. — — To bo vsak dan.* — <-Toda to je zelo drag đesćrt*, je dejal Metel. «Na Reki prihajajo na mizo samo pri bogatinih. => — «To pač. Zakaj nabirajo jih lehko samo potapljači na morskem dnu, kjer oči navadnega človeka ničesar ne vidijo?* — -'Toda ketto ste prišli
tako dragih reči?» — Aksamite je odvrnila je to? Kar kradejo nesrečniki v Rovini, s tem
resnobnim obrazom: «Vsega tega je tukaj v okolici dovolj. Premožni ljudje prebivajo tod,
VODITELJICA za gostilno v okolici, s kavcijo, se ižče. Dobi stanovanje. Naslov pri upravništvu.	1927
TRGOVKA izučena, sprejme v najem trgovino ali prazen lokal na deželi na prometnem kraju, eventuelno vstopi tudi kot dru-žabnica z gotovo svoto. Cenjene ponudbe naj se pošljejo pod «Trgovina» na uprav-ništvo.	' 192S
Ofežl&ovana ferej&čftlea
^¥gy§f Sfylar
Trst, Via Sm Frsncesco 34, IS?.
izdeluje obleke, površnike, suknje, talaije za čč. duhovščino, po najmodernejšem kroju. — Konkurenčne cene. — Obleke po meri cd L. 350.— naprej. — Sprejema vsakovrstna popravila. Priporoča se cenj. občinstvu (636)	Avgust Š*u3ar.
mammmmmmmmmmmmmmm m \ ■ mammmamtmmmmmmmm ■— —■ ■ ■ — i m »—
BMMMBaBžaBMBMBBBMBMffa
Velika zaloga vina, žganja in likerjev fL
ustanovljena leta 1S7S Trsfi, v6a S. 7.	12. G, ts?afo» 2-£G.
--------; Vsdsto v zsS^gš in po cenah izven vsake konlui
ŠIVALNI stroj «Singer» se proda na obroke, kurence: pristen istrski trcpinovec, kraSki brinjevec kupujejo se stari, sprejemajo se popravila.1 in kranjski slivcvec.
Coroneo 1.	•	1929 Lesfeš ise£e'hi : Sumeča vina kakor šampanjec,
-- . ' " -;-- šumeči istr.-ki retošk Lacrinia Gristi ia dru^a.
HBNA, Slovenka, s spričevali išče skiibes Jajčji konjak in Orema maršala te-I o-asrula via Coroneo 1, vratar.	1930 ^a2noVrstni likerji in sirupi, kakor pristni malino
vec in drugi.	(50/
■	V".
RIBJE OLJE najboljše vrste za otroke, odrasle in za živino. Lekarna v Sežani, 83,2
hoćete mojo 3«stro vzdrževati?« — «Bog vam j ( odpuslii Rovinski nesre&icži ne kradejo in I ki imajo radi dobro jed^, — «No, naj bo torej jaz pm nisem za skrivalca. Ofcr.to>i cesarski ^ iudi za mojo sestro dovolj dobrih reči, kj jih j odlok, ki ukazuje, da nesrečniki v Rovini ne zaželi.:> — Bo. gospod, gotovo da bo. Ne i smejo umpeli ckJ gjada.» — «To je zelo čleve-boste se mogli tožiti name. .kadar se zopet po- j koljuben ukaz.» — «Kajpak; toda nihče jih vrnete.* — *Za vse le pustim pri sestri tu j ne pušča blizu k svoji hifi, da bi jim dal jesti, volj denarja.^ — Denarja? Kaj naj počnem s j tudi v njih bivališče jim nihče ne nosi jedi; tem denarjem?* — «Kaj, no plačali boste, kar j zato je cesar zapovedal tole: Ker ne morejo nakupite.» — V; tedaj menite, da hodim od | nesrečneži dobiti živeža niti zastonj niti za tukaj na k upe vat v trgovine, kavarno, mesnico < denar, nai jih niiiča ne preganja, če si skrivaj ter da plačujem z denarjem? Saj bi me ljudje | v temi kaj »oroislifo-; občinski načelnik naj ubili, če bi šla tja med nji. Lehko bi metala; denar po ulicah, pa ga ne bi nihče pobiral za mano.* — »Kaj, kako? Menda ne izmikate
Mrnm L 5,190.000
(0
1A1
DglBlšRa glasnica L 15,000.000
Ounmh ©paiil^,	Zadar.
Afiliranf zavodi v Jugoslaviji: Jaalr^iSSHa S335Ulia, ©a^grad ia njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovnika, Erccgnovem, Jeisi, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Aiilirani zavod v New-Yorku; Freak Sakser Sfcsda BanSt.
Ss^rsisja vsa banana posla.
FSfe,
vs-eh teh reči?^ — Aksamita je pc.kazala s po-nof^m na zaslužne križce, ki jšh je imela na prsih: * Gospod, narednik mamzela Aksamita ni nikdar kradal.^ — ^No, kdo vam tedaj vse to sem pripravlja?r. — Kdo?» je dejala Aksamita; «no — Margarita!" — Milicra je strmeč sklenila reke. Torej še to dela Margarita? Ne le da grad varuje, ampak še z živežem ga zalaga? —
Gospod Metel ni maral o tem govoriti vpričo Miliore. Namignil je z očmi Aksamiti,
vi, narednik rasmzela Aksamita, do toliko in naj gre ž njim na hodnik. — «KaikŠna novost
zapiše ugotovljeno škodo in potem naj pošlje konec leta zaznamek v Reko županu; ta naj
izplača odškodnino iz občinske blagajne.*
—	Potemtakem je to, kar počenjajo, privilegirana tatvina.— «Kaj pa naj druzega delajo? Živeti le morajo, če se je že Bogu zlju-bilo, da naj bodo na svetu tudi ta.kšne «ži-vali.» Jaz sem nadzornica tega nesrečnega rodii.» — «In vi se ne bopte dotike z njimi?®
—	«Jaz?» je dejala Aksamita ter potegnila z roko po obrazu. »Kaj sem takšna videti, kakor ženska, ki lehko še -koga poljubi?» (Čuden izrek; toda zdi se. da ga je Metel razumel, ker se ej zadovoljil z odgovorom).
(Dalje).
na hranilne knjižice m na fekail rafcm ter iiii aSresiale m 4%.
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogoji!;, ki ji!i sporazumno s stranke določa od slučaja do slučaja.
......—. Ds^a v s>ajena varnostne (sra^ale (sa^as) -
Zavodov! uradi v Trstu:
Via Csssa Klepariršo iftev« £ — ¥ša S. mtolo žtav, 0.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.