r + i ■ Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone BO vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 4. oktobra 1901. bena občina samo v korist jednega ali nekoliko malo oseb, sicer to ne bila družba. Ni sicer treba » da imel vsak posameznik nasproti občini jednake dolžnosti Občina in njen namen (Po Karolu Havličku). da bi jednako prispeval k družbenemu cilju to pa mora biti neizogibno pri vsaki družbi in tako tudi ni, da vsak ud uživa družbene koristi v razmerju obč katerem prispeva družbenemu cilju > da ta pri v ki Občina je mesto s plotom ograjeno, nad vsakimi prispeva več, ima tudi . ______1 vi «v • večje koristi, ker sicer temelji durmi je številka, v eni hiši stanuje sluga in v sredi je luža. Nič več? pa so te hiše in koče skupaj? župan, Nič. v drugi zakaj družba na nepravičnosti. Zastonj ali na pol zastonj uživati koristi na tuj račun, je nedostojno častnega človeka. marsikateri občini morda zato, da » ko začne jedna Zares ne vem. če ne Mnogo je občinarjev te vrste in goreti, v tudi ostale tudi mnogo takih, ki namenoma občino pri dosegi nje lažje zgore. To bil seveda mali prospeh občine. Ali je tako. biloi Èe bi si bi,i v svesti naloge občine nega cilja ovirajo. Kakor prvih, tako bi tudi drugih ne vsak po- če v Ljudje stanujejo jeden poleg drugega, v jedni občini družbi, ne pomislijo pa in ne vedo zakaj. Golo skupno bivanje brez vsake zavesti, brez vzajemnosti ni toda še občina, ravno tako kakor čreda ne tvori samezni ud poznal uredbo občine, nje zakone, če vedel > da » če škoduje občini, da škoduje s tem tudi sam sebi » tudi on ud te občine in saj bode njegov še občine ker jeden ud drugemu ne pomaga, ker nimajo družbenega saj kakor on prej, kjer bode mogel škodil občini gotovo tudi njemu. sosed » in s tem svojega cilja. Zato bi se bolje in prav glasilo: Občina je družba z namenom izvesti to česar posameznik ne more. voli združenimi silami v korist vseh » to je in Večina občinarjev ne vstopi v občinsko zvezo prosto-in po dobrem prevdarku, ampak se narode v nji in prosto- mora biti in postanejo nehoté udje občine. Če človek sam podlaga kakor države, tako tudi občine in sploh vsake \ oljno vstopi v občino, pozna skoraj vedno njeno uredbo i človeške družbe Vse kar dela človek dela ali jz njene zakone in samo zato vstopa ljubezni, naklo- ustava priljubila, ker soglasi z njo. ker Tak se mu je njena ud občine pa » njenosti, požrtvovalnosti do druzega svojega bližnjega ali ki pozna zakone in naloge občine in ki se ureja po njih » pa v svojo korist, za svoj užitek Srečen j koristno iz ljubezni in komur je vsè kar dela vse je vedno koristen. Nasproti pa občinarji, ki niso pristo je napravil iz pili prostovoljno v občino in ki žive v nji zato ljubezni koristno. Kodbina, ta mala občina temelji skoraj so se tam porodili, ne znajo navadno jedino ? ker niti naloge svoje na naklonjenosti, ljubezni; vsaka dobro urejena občine, niti njenih zakonov taki občani se niti ne občina pa mora temeljiti na koristi (užitku) in sicer imeli nazivati občani, ampak oprava občine. Kajti na občni koristi. Vsak občinar v občini î korist mora imeti od tega, da kakor se omara, postavljena v mojo sobo, ne more na sicer je občina slaba. Korist odgo- zivati prebivalcem moje sobe, zato ker stoji tam nevedno varja dolžnosti, kojo prevzame ud občine s tem, da vstopi : Nekaj in v občinsko zvezo. občini mora veljati načelo ne v svojo, ampak v mojo korist: ravno tako član občine, ki ne pozna naloge in uredbe občine in ki ne za nekaj in kolikor bolj se drži občina tega načela, tem stremi uredoma in samovoljno po tem cilju, ne zasluži popolnejša imena občinarja i m Samo po sebi se že razume, da ne more biti no tudi ni ud, aœpak orodje občine Te prispodobe ni treba dalje pojasnjevati. Stran 392. __ _ i Občinskega duha, občinskega mišljenja ni v takih občinah, v kojih nimajo občani v občinski upravi nikake udeležbe, nikakega glasu, o uredbi in namenih občine nič ne vedo, kjer se občina ne upravlja javno in pred očmi vseh, Občinar, ki ne vidi zveze med dolžnostmi nasproti občini in koristmi, ki presegajo te dolžnosti, nauči se gledati v občini svojega neprijatelja, sovražnika: hoče tedaj občini, bodisi z močjo, bodisi prikrito in goljufivo škoditi. Občinsko premoženje ni njegovo premoženje, ampak neke njemu sovražne bogate osebe : on, revnejši se torej, ako le more, izogne davku, ker ne ve, da daje ta davek sam sebi, kakor iz ene pušice v drugo. Občini bode skušal škoditi in jo goljufati le tak občinar, ki nima o občinskih zakonih, o upravi, o njenem namenu ali sploh nikakega ali pa slab pojem. Poslednica te nevednosti, tega slabega razumevanja naloge občine je: slabo stanje občine, vsled česar ista ne more toliko ko- •V ristnega in prospešnega podajati svojim občinarjem, kakor bi storila, ako bi občino tvorila družba zavednih €bčinarjev. Kako smešno je tako škodoželjno počenjanje obči-narjev nasproti občini: ako ti ogoljufaš občino za 10 gld., pelo i so jim pomagali. Navdušenje je bilo isto, kakor je sploh salo in- govorila. ple plesni sobi vzdigoval se je gost, še dandanašnji v navadi. Tretja točka : klavir, igrala je dušeč prah, katerega so neprestano tlačili z vodo Mimi Snojeva. Šele tedaj je pričel zdravnik z zanimanjem V kotu sedel je godec Pogorevček na nizkem stolu zreti na oder, in zadaj sedeči so ga morali spomniti naj črno kavo, gledal v zid in tlam. i pil godel » da se je vse vrtelo sede, ker drugače se premalo vidi. Mimi je bila v istini Plesalci so kašljali vsled množine zavžitega prahu bri krasna temnem krilu in svetli bluzi so se jej kar sali si znoj raz čela, hladili se s pahljači in robci stresali polni, vitki udje. Okrog vratu si pripela na neizrečeno je bilo prijetno rudečem, baržunastem traku zlat križec; ta trak je prav polagoma spajal belo barvo bluze z rudečo lic in Olga je plesala, zdravnik tudi, Mimi tudi vsi ono so plesali. Zdravnik se dolgo ni upal plesati z Mimi črno las; znak, da je imela Mimi dober ukus za toaleto. Konjederki sicer ni bilo v plesni sobi, toda prihajala je čimbolj ličica je bila malo zarudela in ustnice, te še te. večkrat k vratim, morda ravno to sluteč Toda Drobni, okrogli prstki — ah ti prstki, katere je zdravnik je ura pomikala svoje kazalce in čimbolj so pili tako neznansko rad gledal in poljubljal » toliko so s čudovito pogumnejše je postajal zdravnik \ spretnostjo ubirali slonokoščene tipke in s pretirano ele ganco zopet cdskakovali od njih. Plesal z Olgo, mimo njega je privrtil Mimi: učitelj Mislim, pač ni treba praviti > kako je zdravnik ne odobraval. Četrta točka : „Midva tudi enkrat Pogledala ga je karajoče, v srcu petje, pa si je želela peta : klavir, šesta: izvirna da vsaj ne tega storil. » deklamacija, sedma : moški zbor in osma i ter zadnja Pri drugem plesu pa se je približal zdravnik točka pa je bila igra. Za to so se posebno zanimali elegantnim, prožnim poklonom Mimi m komaj slišno gledalci. Bernotti se je kar topil očetovske sreče î ko je šepnil gledal svojo hčerko tako pogumno se kretajočo na odru. Konjederka je bila nocoj še enkrat tako rudeča v obraz, „Prosim" ! Dekletu sta ustnici zatrepetali trepeče, že kakor po navadi. Njej je jako dobro delo, da so jo nocoj obdarovati plesalca s polno „košarico" pa se hotela ga je vsi tako častili in spoštovali, kar ni bilo sicer v navadi, zbala. Ozrla se je na prag in — tam ni bilo matere. Nocoj je v duhu še vse enkrat premislila j ali ni imela Ovila se ga je z belimi, polnimi rokami in zavrtela sta takrat vrlo dobre misli » ko je dala hčerko v Graški se naglo, burno. zavod. Nocoj jej je vse častitalo in ponosni ženi je teknil tak ugled. kaj Toda malo časa prosila ga je zroč v oči. veš j da mati ne opazi i« t i On pa krepkeje stiskal na se T) Ne boj se dete! Mati ne vidi nič. Ne boj se a t Bledih, tresočih se lic, se je prikazala mati pragu Cula je besedice „ne bo) se ? m raaoveana na KdO nekoga hrabri je malo pogledala po plesalcih. Ustnici sta se jej pomodrili in krčevito je stiskala zobe. Vender se je premagovala. Osebne vesti. Višji poštni oíicijal v Ljublj i ček je imenovan poštnim kontrolorjem. Ivan Kos kancelist v Krškem, gosp. Ivan Led i gosp. Vladni je premeščen v Oba kratu sta opazila to zdravnik in Mimi Beljak. V Krško pride na njegovo mesto vladni kancelist, gosp Mimi so se pošibili nogi in zdravnik jo moral izpu stiti i da se mehanično posadila na bližnji stol Danilo Mah nič pride Vladni kancelist, gosp. Primož E a g on Anton okrajnemu glavarstvu v Kranj, vladni kancelist gosp p pa okrajnemu glavarstvu v Novo mesto pa se je ugriznil v ustno in je zginil. Konjederka je poklicala svojo hčerko mirno, dostojanstveno, da pojdeta domov. S plašnimi pogledi je opazovala Mimi mater, kakor človek, ki je izdan. Brez ugovora je snela se stene ogrinjačo, poslovila se od družbe „Latin s k in počasno, mrtvo stopala za materjo v temno noč. Odlični gostje. Te dni sta obiskala Ljublj državni svetnik gosp. Aleksij Nikolajevič H svetnik Lehman no ruski in ruski . kr ministrstvo je c razpisom 2 dne 4. septembra 1901, štev. 25.562, odobrilo knjigo Nova šolska knjiga dbe za četrti gimnazijsk d spisal dr L. P o ž a r, natisnila in založila Kleinmayer & Bam Oni tam pa so plesali dalje berg Mati stonala jezno, stresujoče, hčerka boječe i kakor jagnje. Ničesar ni hotela kortjederka govoriti i niti V Ljubljani 1901. • Russkij Kružok. Zimski kurz ruskega jezika , ter se bode vršil pričel v ponedeljek, dne 30 istih dnevih, kakor v minolih m m se ob letih karati ni hotela vsega obnašanja, iz stopanja pa četrtek, oziroma, ako bo na ta dan t. j. vsak ponedeljek in slovenska se jej je videlo, kako je razburjena. Potegnila je večkrat gledališču predstava v v petek od globoko sape v se, potem pa dihnila isto skozi zobe, da se je čul sikajoč šum. In vroče jej je moralo biti, neznansko vroče, saj je potegnila robec z glave in mahala z njim dr društveni predsednik, gosp merno število udeležnikov za začetni letos. ure zvečer. Poučeval Jenko. Ako se zgla bode pri- kurz si nerju, in sicer si naj je pa odpela jopo na prsih, a vse ni nadaljevalnem kurzu Pri po zraku, saj nič izdalo. Hčerki pa je bilo mraz zlasti po hrbtu šedši do hiše velela je hčerki osorno, naj ide spat. Ona pa se je sprehajala ob poslopju urno, vihravo. „Ne boj Knjige se dobivajo pri tukajšnjem knjigotrž îlijo Volpé otvori se ta tudi Schwent- začetniki omi učebnik pa se bode rabila Blossfeldo v ruâka se to jej ni moglo iz glave Kaj že tako daleč sta? začudila se slovnica in vadbe. Kdor bi se hotel udeležiti pouka, bodisi v začetnem ali pa v nadaljevalnem kurzu, naj izvoli priti omenjenega dne v malo dvorano „Mestnega doma", kjer bode izvedel vse natančneje. Osušenje barja. Uradni list poroča, da pride vladni v mislih. To pa jej je pognalo kri k srcu svetnik v poljedelskem ministrstvu v kratkem v Ljublj in in glava jej je hotela razpočiti določi projekt in stroškovnik za osušeni ljub Tam pri Tomiču pa so se usedli mali okrogli mizi Bernotti, učitelj in zdravnik. Tako rad ni še dajal za pijačo zdravnik nikdar, kakor tistega večera No m se tu končno ljanskega barji Slovensko gledališče. V soboto je bila prva prei- stava stare in še vedno nove ker lepe opere „Židinja". Nastopila je nova primadona, ki pa bo le jako težko nadomeščala pili, pili, dolgo so pili. Ko pa se jim zdelo dovolj so vstali lansko Sploh treba pri naši operi nekaj moči še niso in se odpravili domov. Počasi, malo zaletujoč se je korakal zdravnik domov. Gori v prvem nadstropju pa je odprl prav na lahko kuhinjska vrata in je polagoma vzbudil Rezo, majoč jo za polne, mesnate prsi: popolnoma zpeté »Rokovnjači« v Črnomlju. „Rokovnjači" nadaljujejo svoje potovanje križem domovine. Predstavljali so jih v Ljublj Trstu Idriji „Če vi j In mu jih je sezula. e mi sezuj, čevlje Reza! Ali slišiš u nameravajo uprizoriti tudi vrli ČmomaJj »Prosvjeta« je prinesla v Dobu in prvo nedeljo v oktobru jih voji » / sram Pustite me v kraj pravim preč v stran jaz zakričim poslednji številki v lepem barvotisku Gvaizovo sliko: „Dobre moje kokoši"! vas ni (deklico ob kupu slame s kokoši) in prevod Grovekarjeve « novele „Socialist". Prevod je oskrbela gospa Juric-Zagorka. » Molči Reza tiho zlata Rezika jaz svilen robec novo krilo kupim Vipavsko vino. Vipavskega se nam piše : lep predpasnik u par dnij in vino bo v sodih. Hvala dobremu Bogu. da je Med odejo globoko zavita pa je še bdela Mimi in premišljevala, kaj je prav tedaj počenjal njen priljubljeni letos našo dolino tako obilo zdravnik. Prav tedaj še ljala spat. In prav takrat se tudi vipavski kmet svojega pridelka množini spravljal, kakor letos. blagoslovil ! Od 1875. ni s Res konjederka sprav- trikrat tudi s točo obiskal ali najbrž nekoliko tudi strelnim postajam zahvaliti Veliko takim veseljem in v toliki je sicer, da nas je Bog prav neznatno, za kar se je več vstal zdravnikov hlapec Rupert sè svojega slamnatega ležišča, zazdehal parkratov prav neestetično, potem pa stopil na prag, če bo kaj kmalu grozdja, kakor toča, nam je deževje zadnji ča3 uničilo, ker precej segnilo, ali vkljub vsem tem malim vremenskim ga nezgodam imamo letino prav dobro, ter vabimo vse vinske kupce, da obiščejo letos našo dolino ter da si preskrbijo na- beli dan. Umil se je pri vodnjaku, vrgel konju velik šop mesto tirolskega in laškega „petjota" naravna vipavska vina, detelje in se prav nemarno pripravil istega krtačiti. (Dalje sledi.) ker je tudi cena zmerna, namreč od 11 do 14 gld. hektoliter. Pri ustanovitvi gasilnega društva v Mali vasi pri Globasnici na Koroškem primerili, kakor v Mir zgredi. Nemci so napadli Slovence s kamni in s ko z ar ci in ranili. \ jednega izmej njih posestnika Vrtnika iz Čepič težko pastirja Niča Garabata. Niča pa je Katro popolnoma ignoriral, kar je bilo lahko opaziti, ako sta se srečala. Katra pa se je Napaden orožnik« OrožniSlri pooiajcvodja, goopod oilno ialootila volool toga poetopanja ljuboga Nića, in aotA Jo Anton Kovačič je prišel dne 22 m m. v St. Lovrenc in sklenila, da ga usmrti. Pred nekaj dnevi je Katra na ulici hotel v gostilni Rožnikovi prenočiti. Že pred gostilno se je v Lacaraku srečala Niča, kateri pa je šel mimo nje, ne da bi začel neki fant vanj zaletavati in mu skušal vzeti Pozneje se je zbralo dosti fantov okrog gostilne Gosp. fante sablj so začeli volver in petkrat v Niča ustrelila. Štiri kroglje so šle mimo Kovačič je vsled tega, da prepreči Niča, peta pa ga je zadela v glavo nad tilnikom Svinec pa spravila v nesrečo, šel iskat drugo ni prebil glave, ampak raztegnil se je kot plošča in ostal pri- potu pa ga je 10 do 15 fantov napadlo s lepljen na koži in lasjeh. Niča se za to ni zmenil, ampak šel jo pozdravil, kar je Katro tako razvnelo, da je potegnila re- — _ —. * m m m . ~ m m * * w i • ki razbijati po oknih kako rabuko prenočišče, poleni in Na so ga težko ranili. Gosp obležal na mestu, suknjo, kapo Kovačič nožnico )e brez zavesti je mirno zdravniku v Mitrovic k dr. Mojicu, kateri je svinec njegove sablj so iz kože in las odstranil, predrto kožo izpral ter z potrebnim fantj vrgli v Temenico. Kovačič se je branil, dokler mogel mazilom namazal. tem slučaju je bilo podano obvestilo in jednega napadalca tudi ranil. Ko je začel že omagovati, na sodnijo in Katra Krajnović se bode morala zagovarjati za- je še sabljo daleč od sebe zagnal, da bi je fantie ne mogli voljo poskušenega umora. Niča pak bode ponosen na svojo rabiti. Napadalci so že pod ključem po Ljublj Blazen profesor. Pred nekaj dnevi je kolovratil zlasti po različnih uradih neki tuji gospod ki trdo glavo, katere tudi strel ne prebije. Moder sodnik. Oče in sin sta se nekoč prepirala. Sin je hotel, da bi spal oče v izbi pri tleh, a on naj bi spal se bridko pritoževal, kako ga preganja neka dama, s katero v spalnici nad očetom ; oče je trdil, da mu sin ropota nad je bil svoj čas bližje znan. Moža, ki se je imenoval rija, je še to silno razburilo, da je pred svojo sobo našel prazen zavržen pisemski kuvert. Izkazalo se je, da je mož Zaha sod- bil proiesor na realki v Trstu, blazen. Opozorj sorodniki glavo, a sin, da mu oče roporata nad glavo. SI a sta niku, Tu sta se prepirala: sin je hotel imeti spalnico zgoraj in oče tudi. Sodnik ju je nekoliko časa slušal in nato se je zadri nad sinom: „Prekrižaj se" ! A sin ga je debelo gledal. so prišli bolnega profesorja iskat in so ga odpeljali v Trst. „Prekrižaj se" ! zagrmel je nad njim sodnik in udaril z nogo Pretep v Gorjah. V soboto zvečer je nastal mej 0b tla. Sin je fanti v Gorjah pretep, pri katerem je bil fant Jakob Poklukar \n je izpustil vzdignil roko na čelo in začel : „V imenu Očeta", roko na usta, „in sina a sodnik za- z nožem sunjen v trebuh. Prepeljali so ga v deželno bolnico kričal: „Vidiš, da je oče zgoraj in sin spodaj! Pojdi domov v Ljubljano. Upanj malo da bi okreval in ti spi v izbi pri tleh in* oče v spalnici nad teboj i« i In Pobegli dečki. Začetkom meseca septembra so bili tožba je bila končana. dečki Karol Lminger, Rudolf Šturm in Bmest Jenko pobegnili z doma in se podali na Dunaj nekega strica obiskat, kateri jim je dal nekaj drobiža in jih zapodil domov. Dečki so drobiž na potu domov kmalu porabili in v Dunajskem Novem Kašlja ali katarja po zimi se najlažj obraniš, ako se navadiš na segrete in tople pijače Mrzla pijača premrazi želodec, ščegeta pljuča grlo da moraš kašljati. Nasproti mestu so se morali neprostovoljno ustaviti. Policija jih er so iskali v Čakalnici prenočišča 3 prijela na kolodvoru, kjer so iskali v čakalnici prenočišča. Sedaj so se že vrnili domov. Nezgoda. Ivan Kogler, zavirač in skladiščni delavec na južnem kolodvoru, je prišel te dni zvečer pri pripenjevanju vozov med pufarje in mu je desno roko poškodovalo. Prepeljali so ga v deželno bolnico. pa segreta pijača ne draži telesa in organov, prav gorka pa jih ozdravlja. Torej navadne pijače, kot: voda, vino, most vselej prej malo pogrejmo na peči ali na ognjišču in potem se nam ni treba bati da nam v tem oziru škodovala Koliko stane vožnja v balonu? Napolniti balon, najdražja reč pri zrakoplovu ter stane za navadno vožnjo to približno 200 kron Dalj treba računiti za vožnjo po železnici Dolskem. Utopljenca so našli dne 23. m. m. v Savi pri nazaj, za zmotanje balona, za prepeljatev na kolodvor tudi Isti je srednje velikosti, podolgastega obraza, ima kakih 100 tako da enkratna ožnj stane 400 500 črne lase in je 40 — 50 let star. Na sebi je imel stare svitlo- Ako pa včasih balon poškoduj dimnike, sadna drevesa, strehe sive cajgaste hlače, ravnotakšen telovnik, modrobarven pred- vrte itd potem je treba poravnati tudi precej veliko škodo pašnik in Jaeger srajco. Truplo je ležalo že najmanj tri tedne v vodi. — Pri Fužinah so našli v Krki truplo od 12. m. m. pogrešanega mlinarja Antona Tia^nika iz Vel. Globokega pri Senožeti pri Dolskem so našli v Savi tiuplo 40 Civilna vožnj je navadno zato cenej a, ker se v balon lahko vzamejo radovedni potniki, ki plačujejo od 50 1000 kron » vzletnine Krki. do 50 let starega, neznanega moža. Smrt vsled črešnie Pred nekaj dnevi je umrl princ Kristij Kumberlandski eta ga je spravila črešnj Uboj. V Podrebru so v noči od sobote na nedeljo V njegovih Črevih so našli natakni pečko črešnj vsled pijančevali razni fantje. Domov grede je Jožef Kernc iz Suše zaklal 181etnega Antona Travna iz Skopačnika. cesar se vsled teg princu začelo v notranjem gnojiti nastopila Samomori. Na Bučah smrt. Patriotizem burskih žená provzroča Angležem pri Pij Kozjem se je v vasi največje skrbi. To spričuj nekega angležkega častnika s puško ustrelil neki posestnik, po domače imenovan biva sedaj v Transvaalu, in ki piše mej drugim sledeče Feštajn. Zjutraj, ko je žena odšla iz hiše je mož, ki je bil Burski tabori nam provzročajo največje težave. Tabori so iz- še v postelji, snel puško s stene in se je usmrtil Prošli ustaj vseh težkoč Ženske in posebno žene burskih teden zvečer sta pri pregled tovarniških prostorov pre- častnikov in poveljnikov nas nad vse ražijo Zasmehujej dilnice našla delavec Anton Noliman in paznik Konrad Pavšek nas< ker jih redimo in preskrbujemo z obleko. Burom v podstre obešenega 35 let starega, oženjenega delavca nahaj še v vojski, zabičujejo v pismih, naj se se hrabro Antona Wagerla, stanujočega na Stari poti št Pogrešali \n vztrajno bore, ker njim gre dobro Za svojce (prav so ga že od 2. ure popoludne Ko so ga našli, je bil že ves daljše molitve, sicer pa govore samo o uspehih svojih mož trd aj ga je napotilo, da si je sam življ ni znano. ter s tem navdušujejo posamezoe omahljivke. Nihče ne more Ustrelil se je v Črnem vrhu nad Idrijo 221etni Filip Rudolf, dvomiti, da so ravno ženske v naših taborih največ vzrok, da še ni vojska končana Proti nam so popolnoma nesprav in se ne bodo nikdar sprijaznile z našim narodom. Z zunanjim sledeči Trda glava. V hrvatski vasi Laéarak se ie zgodil svetom v vedni dotiki in vsaka najmanjša smola na naši slučaj : Katra Kraj se aljubila v 481etnega strani je takoj znana v vseh taborih mnogo prej, predno smo mi obveščeni o njej vojaškim potom Tako pripoveduje pa je bil*1» 18 643. Od železn:škegra osobja je bila od vsakih angleški častnik o burskih ženab. Ce je že pri ženskem spolu 137 oseb jedna mrtva, in od vsakih 11 jedna ranjena. V" toliko poguma in odločnosti kaka navdušenost mora v se vladati med moškimi na bojišču Iz življenja cirkuških umetnikov Človek bi mi da je v velikih mestih sedaj ko zadnjih 13 letih je umrlo vsled železniških nezgod 86 277 oseb, 469.027 jih je bilo pa ranjenih. Kako pišejo na Kitajskem zgodovino? Zan m vo valstva na deželi, tudi za oni del Človeštva, kateri ima nalogo je še večina prebi- je sedeti, kakšno stališče zavzema napram dogodkom pret-klih let uradni pisec zgodovine na Kitaiskem. Vsi spisi katere se- po zimi eljevati in kratkočasiti občinstvo z vratolomnimi stavi dvorni zgodovinar, so spravljeni v veliki železni škrinji, umetnostmi na vrveh in konjih da je sedaj tudi zanj nastalo katera ima le majhno odprtino skozi katero meče zgodovinar nekoliko počitnic. Da temu ni tako listu eden izmed onih, ki tudi živi med njimi pripoveduje v parižkem svoje sestavke. Teh spisov ne sme nihče videti, še manj pa pozna dobre ôitati, dokler ne izmre vladajoča dinastija Tako predpisuj-jo in slabe strani teh umetnikov. Med drugim pripoveduj Mej tem. ko se vi zabavate, se mi učimo dan za dnevom vsaki kitajski zakoni. Vrhovni dvorni zgodovinar mora biti vedno jako znacajen mož: nihče razun njega, ne sme videti, kar p še dan osem ur za razne novosti, katere moramo imeti priprav- jn zat0 mege zapisano sam v škrinjo On pa se sme izraz ti ljene za nastop zimskih predstav. Pri tem pa ne smerno piti 0 najvišjih osebah, kakor mu drago. Sedanji vrhovni zgodovinar vina in ne Ž to da ohranimo duh in čilo telo. Veliko zahteva se od nas dandanes več kakor da tvegamo življenje, in vedno vratolomnejše stvari moramo z lahkoto izvrševati. V teku tisočletij, odkar obstoji zabava razni cirkusov, dodelali smo vse, ter smo sedaj na vrhuncu mogočeg je veliki tajnik Yang Venshoa V uši otroci ako bodo obiskovali cirkuse, ne bodo več videli novosti j ker jih na tem polji več biti ne more, kajti a ko bi se še kaj ejšega skušalo na vrveh, na konjih, v visočini ali na tleh bila bi gotova smrt in neumnost Kdor za SVOJO zahteva mnogo zahteva, dobi zanjo velikanske svote umetnost Tako zamorejo osebe vsakega stanu na na pr. priznane jahalke in umetnice na konjih imajo mesečne kraju gotovo in pošteno brez kapitala plače od tisoč frankov plesalci po vrveh od 1000 do vsakem zgube 1500 mesec na mesec, gimnastiki Celo clown, ako raiume od 2000 do 3000 na dobro svo delo. ima 700 do 800 fr. plače na mesec. Oni pa, ki se pečajo z divjimi za sebe, femveč tudi za žival morajo ga- zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher, zvermi in ne rantirati dober uspeh, imajo še ve Vsi oni pravi Deutsche Gasse 8 Budapest 10) dalj umetnik nas obču in hvalijo našo spretnost in pogum, si pač ne mi kako grenak in nevaren je naš kruh si ga služimo ne samo z okami. temveč tudi često v boju s smrtjo.. Originalen parlamentarec. V Parizu je umrl dni dr. Michon, član francoskega parlamenta. Ljudstvo ga je sploh smatralo čudakom, ker je v najhujši zimi in najhujši vročini hodil gologlav po cesti. Kot izboren ljudski zastopnik v državnem zboru ni ničemur bolj je bjl na dnevnem redu kaka poif nasprotoval, kakor kadar ira za gledališče, ali kaka P. n. gosp. naročnikom Barthelnovega .i nova vodna naprava Sam nikdar ni šel v gledališče, rekoč » Gledališče imam, ako pogledam po ulici gori in doli povsod so važni prizori Vode tudi ni maral piti rekoč, da v se med vinom ni dobra, kaj pa šele sama Nekega dne bilo v parlamentu na dnevnem redu neko vodovodno vprašanje pri katerem se je na dolgo in široko govorilo, koliko vode po trebuje človeštvo na dan Mali dr Michon skočil je razburjei s svojega sedeža, rekoč: „In ni mogoče, da se nahaja ljudski stvor, k; potrebuje vsaki dan do « Seveda mu odvrne predsednik sto ljudji ljejo v vodi, ne da jo samo pijejo rani bučen smeh, ki je veljal temu Na to vodeu kop nastal v dvo naznanjamo, da našega čistega oktobra garantiranega »3 litrov se tudi zaloge Ljubljana ravno ražniku vode. Ves iz sebe je bil od jeze, ko je čul, da je turšk topnik v Parizu pošiljamo dosedaj z Dunaja 50 kg. tisti ceni samo vrečah ritanujočim Turkom izprosil dovoljenje, da se smejo v reki Svarimo Sein kopati kakor jim predpi turški koran 3letna poročevalka. Pri nekem velikem ameriškem listu je baje nastavljena 131etna deklica kot poročevalka za poklajo, kateri fosforové kisline, tem Yec malovrednim apnom ima samo 30 do 32 ° 0 klora tera se je pokazala v tej stroki anredno sposobna in ima arsena sebi. posebno dober nos za senzacijonalne dogodke, piše in ne dela nikakih napak v pravopisju Dek jako dobro je bilo 58.185 nezgod na kakor javlja statistika v ;nici. V Zjedinjenih drŽavah adnjem letu 58 185 nesreč na železnicah 7865 b je našlo vsled teh nesreč svojo smrt Pisma in naročila prosimo Mihael Barthel in Dunaj naslovom drug 50 320 pa je bilo ranjenih. Največ je pri tem trpelo železniško osobj od katerega je na ta način umrlo 3946 oseb h Loterijske srečke. V Brnu dne 2. oktobra t. L: 13, 29, 88, 38, 47. Na Dunaji dne 28. septembra t. 1. : 57, 62 * Tržne cene. 55 V Gradci dne 28 septembra t. 1.: 23, 21, 54, 27, 45. r t V Ljubljani dne 4 oktobra 1901. Pšenica 8.30 r; K 6 60 b, ječmen K 6.50 h, oves K 7.20 h, ajda 6.50 proso 6 80 b. turšica K 6.50 h, leča K 9 b. fižol Vse cene veljajo za 50 kilogramov. S ( »t I m I I t- r1 * » i I f ¥ i I tO ■<1 zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo, zaloge, re- klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. v r ^ v V '-".v S3 >® K \ > >> ■iff' mml 'ti *lf w /m O.P. I ? i/If -S 7; lil J l. I - • » I- 3 - I /i 7/1 SE A r/< nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura s posrebr njeno amor. žepno verižico tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom prava I4karat zlata remont, žepna ura baržunasti skatulji gantno veriž co. vsako uro se jamči 3 leta. Nepovoljne torej brez rizike, rej ena. zamenja denar nazaj pošlje, Pošilja Tem enaka naznanila so pona- povzetju. proti gotovini Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Avstrijsko. Ilustrováni ceniki zastonj Agent je se sprejmejo franko izhaja svojega rojstva že cez 9 je torej edino le prava, starodavna „Pra-tika", katero je toliko let skrbno vrejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Blei weis in v. c. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duliovskega in svetnega Pratika" ima na prvi strani stanu Ta » podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasiiikovo „Veliko Pratiko sako drugo zavrnite, kot nepravo. „Velika Pratika" stane 24 vin,, „Mala Pratika « vin. Vizitnice kuverte firmo v priporoča Blasnikova tiskarna Odgovorni urednik: Avgust Pncihar. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.