P R E S E K List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 30 (2002/2003) Številka 3 Strani 142-147 Marko Razpet: KOTI V PRAVILNEM PETKOTNIKU Ključne besede: matematika, geometrija, pravilni petkotniki, koti. Elektronska verzija: http://www.presek.si/30/1519-Razpet.pdf © 2002 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno. 142 Matematika KOTI V PRAVILNEM PETKOTNIKU Kot je razvidno na sliki, v pravilnem pet kotniku ABC DE s središčem v točki S povsem naravno nastopajo koti 18°,36°]540 in 72°, ki so vsi večkratniki kota 18°. Za kote 30°, 45° in 60° ni težko najti vrednosti kotnih funkcij, saj si pomagamo z enakostraničnim trikotnikom in kvadratom. Rezultatov si tudi ni težko zapomniti. Navadno pa najdemo v učbenikih za kotne funkcije kotov, ki jih srečamo v pravilnem petkotniku, precej zapletene izpeljave. Za nekatere od njih je treba obvladati celo kompleksna števila ter enačbe tretje in četrte stopnje. Ogledali si borno, kako lahko enostavneje dobimo izraza za sinus in kosinus kota 54°. Rezultat nam omogoča izračun vrednosti kotnih funkcij t. udi za ostale kote v pravilnem petkotniku in geometrijsko konstrukcijo pravilnega petkotiiika, Če poznamo njegovo stranico a. Najprej opazimo, da velja E A C 2 ■ 54° = 270° - 3 ■ 54° . Nato se spomnimo znanih identitet sin 2a = 2 sin o cosa , eos 2« = 1 — 2 sin2 a, sin(270° — a) = — cosa Matematika 143 Nekoliko manj znana je identiteta za kosinus trojnega kota, ki pa jo dobimo iz adieijskega izreka in prejšnjih identitet (ali tudi iz Moivrcove formule): cos 3a — cos(2a + a) = cos 2a cos a — sin 2a sin a = cos a(l — 4 sin2 q) . Označimo x — sin 54° , y = cos 54° . Očitno je0 s celimi eksponenti se linearno izražajo s samim, koeficienti pa so Fibonaccijeva števila. Trditev temelji na tem, da število = 2x\ zadošča enačbi 2 = = n, oziroma enačbi = tj> — 1, ki narn da izraze za

uporablja v čast starogrškemu kiparju Fidiji, ki je zlati rez uporabljal pri svojili mojstrovinah, drugi pa stavijo, da oznaka pride od Fibouaccija. Kakorkoli že je, velja sin 54° = ^ d>. Podobno idejo, ki nas privede do kvadratne enačbe, lahko uporabimo tudi za sinus kota 18°. Začnemo z enakostjo 2-18° = 90°—3-18° in nadaljujemo podobno kot pri sinusu kot a 54°. Lahko pa uporabimo dobljeni rezultat in enakost 2sin2 18° = 1 — cos36° = 1-sin54° = ^(2 - ). Tako dobimo najprej nato pa S številom o se izražajo tudi sin 36° = sin 72° = ~+j> ■ Prav tako lahko s številom 4> zapišemo tudi kosinuse, tangense in kotangense tistih večkratnikov kota 18°, ki ležijo med kotoma 0° in 90°, kot kaže razpredelnica. kot sin tg 18° iV"35 - 20<£ 72° 36° 77-44> 54° 54° y ^15 + 204> 3C° 72° JV2 + 0 V3 + 4<¿> 18° cos ctg kot Bralec bo z lalikoto zapisal vrednosti v zgornji razpredelnici v običajni obliki, s kvadratnimi koreni. Čemu nam vse to lahko koristi? Matematika 145 V učbenikih običajno najdemo geometrijsko konstrukcijo pravilnega petkouiika, ki je včrtan dani kiožnici. Poskusimo sedaj konstruirati pravilni petkotnik z dano stranico a. Njeni krajišči označimo z A in B, ki bosta hkr&ti že dve oglišči iskanega lika. V A in B narišemo pravokotnici na daljico AB in konstruiramo kvadrat, ABFG. Razpolovišče stranice AG označimo s H, potem pa načrtamo krožni lok s središčem v H skozi F. Krožni lok preseka podaljšek stranice AG v točki I. Na tem podaljšku določimo še točko J, ki je od A oddaljena 2 o.. Ker je po Pitagora ve m izreku dobimo \AI\ = \AH\ + \HI\ = l-a+ l-as/l =; a. Skozi I načrtamo vzporednico stranici AB, ki jo krožili lok s središčem v A skozi J preseka v točki K. Takoj vidimo, da premica skozi A in K oklepa z daljico AB kot 54°. Velja namreč \AI\ ad> .1 . Torej je res . 1 1 1 1 2 sin 18° Ker že obvladamo konstrukcijo daljicc dolžine a4>1 znamo s tem načrtati tudi trikotnik ABD. Ker merita , kjer so .4,, in B„ racionalna števila. Posebej je sin'(37) = lahko v taki obliki zapišemo samo na en način. Seveda za vsako naravno število veljata enakosti A—n = An in B-n — B„. Z uporabo adicijskega izreka, za funkcijo sinus najprej izpeljemo identiteto sin2 (a + (3) -Hsin2(fi - ¡3) = 2 sin2 o + 2 sin2 /3 - 4 sin2 a sin2 ff, kamor nato vstavimo a = wy in 0 = 7. Dobimo rekurzivno enačbo za an\ x , K an+1 + £t„_! = anq> + 1 — -p. Matematika 147 Ker je «o = O in a\ = 1/2 — 0/4, lahko postopoma izračunamo a,2, «3,____ Z metodo matematične indukcije dokazom o, da so vsi členi zaporedja an oblike An +Bn) + (An_! + Ba-i4>) = (A„. + Bn) + 1 - ^. Ker je 02 = 1 + (p, morata zaradi enoličnosti zapisa An in Bn izpolnjevati enačbi An+i + An-i = Bn + 1 Bti+i + Bn-1 — An + Bn — - . Iz dobljenega sistema rekurzivnih enačb laliko korak za korakom izračunamo A„ in B„. Toda pojdimo še korak naprej. Izrazimo An = Bn+i H- 1 — Bn + \)1 iz druge enačbe in ga vstavimo v prvo. Dobimo rekurzivno enačbo Bn+2 = BIt+i — Bn + Bn_j — Bn_2 - Torej je katerikoli Bn izmenična vsota štirih svojih predhodnikov. Podobno najdemo tudi rekurzivno enačbo An+2 = An+1 ~An + An-1 - 2 + - ' Katerikoli An je izmenična vsota štirih svojih predhodnikov, povečana za polovico. Tako lahko širimo naslednjo tabelo: n . . . -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 An 3/4 1/2 0 1/2 3/4 1/4 1/2 1 1/2 B,r -1/4 -1/4 0 -1/4 -1/4 1/4 1/4 0 1/4 ... Prav za konec pa še ena naloga za bralce. Diagonali iz različnih oglišč v pravilnem pet,kotniku se sekata v notranjosti lika. D o kaži te, da je pri tem razmerje daljšega in krajšega odseka enako številu (p. Marko Razpet