trst, sobota 15. novembra 1958 Leto XIV. . Št. 272 (4117) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini T*1 a MONTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-108 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 3« — NAROČNINA: mesečna 480 Ur - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 3500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir - OGLASOV. ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. - Tel. 33-82 - OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 - CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din - Poštni tekMi- račun: Založništvo - • « vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-7U/J-375 ‘Zadeva Schaffer hudo razburja uradne in druge kroge v Bonnu General Miiller izjavlja, da se je bil minister Schaffer izrekel za federacijo med obema Nemčijama - Schafferjeva pojasnila-Washing-fen in London očitata Adenauerju nesolidarnost v okviru NATO ®0NN, 14 > «. — Uradno potrjujejo, da bo napovedana iS““bonemška nota sovjetski vladi izročena v pone-iio)V , Y Moskvi. Kancler Adenauer je izjavil, da bo vg K^ub »nedavnemu napadalnemu govoru Hrušče-jjj ® 1tristranskem statutu v Berlinu obravnavala nem-jt£>vjetske odnose z nespremenjeno objektivnostjo*, tsvi Pa se posebno v ————------------------------: , ,, . jjjju&rnentarnih krogih raz- v zvezi z »zadevo ^naeffer*. Kakor je znano, P * Ogovor, ki ga je ton - meseci imel zahod-ftvem®ki finančni minister s!ar^ff*er s sovjetskim po-«uk°m v vzhodni Nem- ^ Puškinom. v,jvlada ie do sedaj 'tri v Onikala, da se je ka-i k Koli njen minister sestal osebnostjo vzhodno-,H e vlade. Toda v sredo irdii • minister Schaeffer poit,, ’ oa se je v Berlinu sept; s sovjetskim poslanikom #t, žaodnonemiki vladi. Dahu-*^ je list «Berliner Zei-objavil intervju znane-v^oodbonemškoga genera-(t’t, ^?ega obrambnega mini-** i, Oeilerja, ki pravi, ,da (e,, on sestal s Schaef- Itfi« 'n sicer leta 1955 in do V beral dodaja, da je šte„ a^S°vorov prišio na za-q °, oehaefferja. Ijf^ie izjavlja general Muel-“debaefler gledal na Hi „ ev Nemčije, o čemer tije “^vorila, z vidika federa-JOislil de ae Posebno kb na nemško federacijo, Olj gna obstaja med država-beluksa, «ki se ne vrne-1° v medsebojne notranje Dna’ Pa sodelujejo na ' barskem področju«. V»F farske t^ral pravi nato, da je vedel za te i^''er Adenauer s,. ?v°re, in omenja nasled-t, besede Schaefferja: »Seve- we!b obvestil starega, toda sem ga, naj o zadevi t a" samo ožje število lju-tem lahko govorim sa-kanclerjem in s Siraus- *°m», Uu 'i a }^eb združitvi Nemčije na kompromisa, to se W,.da bi Nemčijo spet o-'4 samo v majhni meri Soj),1 1° nato nevtralizirali. '11, 'jtter je baje tudi izja-Vjjj a je pripravljen sodelo-Wk°mei' koli «in celo s iitev n>st.», da se olajša zdru-Nemčije, fileji .ie Schaeffer zaprosil kilt ria, naj ga spravi v ž vladnimi oblastmi 1« č“be Nemčije. Schaeffer ■hči izjavil, da Zahodna hs, 'Ja nima nobenega inte-dj *a atomsko oborožitev in Su,bena od obeh nemških nii ne smela vsiliti #ia, svojega sistema Življenj kt Mueller je bil u- it^Uer pravi tudi, da mu ikw;b,aeffer izjavil, da je na- v Minsku poleti 1944 in Vnejših članov Ujetništvu postal eden ^'vejsin elanov narod-ii, . . 0r*t svobodne Nemci-, loy 'edai' "Koraj po enem letu je N Piv" ' Pono z^uženja nemških čast-kijj' Skoraj po ene jJHe Pžvikrat, ko se njegovo iS.Sen!^Vno pojavlja v vzhod-‘857 .mskem tisku. Konec leta i tttest namreč odstavljen t »a/, °.brambnega ministra thoHne bika glavnega štaba ^ “nemške vojske z vs° to zadevo je ra E o1'*1 bonnske vlade kkovn- dt danes izjavil na k^eff' onferenc.; «Minister K^ele,.®1 je vnaprej obvestil Sc?» A' i lski'm tati v Berlinu s^at Adenauerja, da se so- poslanikom. Toda Tea, vlada ni bila obve- M jn° tem. Kancler ni odo-la;-, di ni zameval pobu-'?vil bil to na- iz pojas- S\b' to izhajalo V8,|'ilo>'a. ^at Šcha^ffer; to po-)j6t>dar Je Adenauer odobril. da oPa je treba poudari-j, abj cbaeffer ni vodil po-, iltleiS Poslanikom, pač pa - vOr rf njim samo en raz- Sa je pred dvema ,, '*i j. 5 sovjet- Hii hriiiPtomatom v Berlinu 5«iS ?*i ,.V! zahodnonemški vladi -Vn poklican v Moskvo in mesto jo bilo tedaj z izjavami generala tkttliber’ vki- ’ih objavlja list '■)tardt • .eitungu, pa je von j,'*ti n 'zjavil, da je treba tj'ki ; a povratek Schaeffer-* je Sefiat na Bavarskem. fd?*9 sv’ .*^a na seji ministr-lij^rilo e a> ko se je o tem l,t.*Vojiv Nchaeffer ni orne-l«tn, zazgovorov z Muel- n!?rvjuju zahodnonem-ls*u «Passauer Neue t 'ZjavHa je Schaeffer da-H>iimi ’ da ^ tipal, da bo lujni -* razgovori s sovjet-C 6ePiedstavniki v vzhod-cr‘>bu leta 1955 in 195«, m*‘tev ‘Pravil pogajanja za Hj«4 f-.bemškega vprašanja. Ijjkt, ‘Eovori, je izjavil mi-i,*?ti r em videi možnost o-tuJla, v®a,tev nemškega vpra-kl aVij da bi se kakor koli Mbevarnost mir. Od-H,.V*k Ib sleherni slik s ČU-diio ' možnost za za-‘Plomaitskih pogajanj.« nelli, je v svoji izjavi v nekem intervjuju že poudaril, da bo razprava zelo živahna. Dejal je, da glavni odbor nikakor ne bo smel mimo vprašanj o notranjem življenju krščanske demokracije, ki se tičejo odnosov med raznimi notranjimi stališči pred prihodnjim kongresom in vprašanj, ki zadevajo politično linijo levega centra. «0 vseh teh vprašanji 1 bo morala biti razprava obširna in poglobljena v interesu ne samo posameznih poetičnih stališč, temveč predvsem, da bi se na resen in konstruktiven način usmerila priprava za kongres,# je izjavil Granelli. Voditelj Primavere minister Andreotti pa bo za prihodnjo številko svoje ievije «Con-cretezza« napisal članek, v katerem bo vnovič zahteval, da morajo biti v g avnem odboru vse struje KD sorazmerno zastopane, ker da sicer ni mogoče doseči enotnosti v stranki Ce Andreottijeve zahteve ne bodo sprejete, bo pač moral nadaljevati s kritiko in bo verjetno storil vse, da pride do enobarvne vlade tako kot je zahteval v svojem zadnjem članku. Kar se tiče demokristjan-ske levice pa se je zvedelo, da še vedno ne soglaša z disciplinskim postopkom proti sicilijanskim upornikom, pač pa se strinja z vodstvom glede politične presoje dogodkov na Siciliji. Zato bo levica jutri predložila predlog za pravilno tolmačenje strankinega statuta. Med glavnimi nalogami ju- trišnjega zasedanja je tudi določitev datuma za prihodnji demokristjanski kongres. Pravijo, da bo tudi o tem precej različnih mnenj med fan-fanijevci in njihovimi nasprotniki. v prvi vrsti z Andreottijem, ki bi hotel da bi bil kongres že v januarju, t. j. pred kampanjo za izdajanje novih strankinih izkaznic. Fanfani pa je mnenja, da bi bilo bolje, če bi ■ bil kongres šele spomladi. Toda Fanfani ima še druge skrbi. Zvedelo se je namreč iz navadno dobro obveščenih krogov, da so med socialdemokratskimi in demokristjan-skimi ministri nastali novi spori glede vprašanja ministrstva za državne udeležbe. Gre za neapeljska industrijska podjetja IRI. Socialdemokratski minister Lami Starnu-ti zagovarja namreč pogodbo, s katero se priznava delavcem pravica do ponovne zaposlitve, za kar so se sindikati že dolgo borili. Ministei je tudi izjavil, da ta pogodba sicer ne rešuje vseh vprašanj, vendar pa je povzročila odpoved stavke, ki je bila proglašena za jutri. Predsednik IRI Fascetti, ki je sedaj v Južni Ameriki in njegovi prijatelji z ministrovo pobudo niso zadovoljni in so se pritožili pri Fanfaniju, ki je o tem razpravljal s Saraga-tom. Pravijo, da je šla stvar tako daleč, da je minister Lami Starnuti celo pripravljen odstopiti, če bi Fanfani potegnil s Fascettijevimi ljudmi. Med ministrom in Fascettijem so bili vedno napeti odnosi in tudi socialdemokratsko glasilo je obdolžilo Fascettija, da sabotira. Socialdemokratsko vodstvo je sklenilo, da bo zasedanje centralnega komiteja PSDI 26. in 27. t. m. Saragat bo prebral politično poročilo, razpravljali pa bodo tudi o izpopolnitvi vodstva, ker so pred kratkim iz njega izstopili predstavnik, levice. Za-gari in Matteotti sta danes uradno sporočila, da sta se obe opozicijski struji združili in vse kaže, da se ne bosta vrnila v vodstvo. Zagari pripravlja namreč za prihodnji organizacijski sestanek združene struje poročilo, v katerem zatrjuje, da je kriza demokratičnega centra šele na začetku. Poročilo, ki je gotovo sestavljeno na tej osnovi, je torej zelo daleč od Sa-ragatove politične linije. ' Pri republikancih pa se nadaljujejo priprave za kongres. Dosedanji sestanki so pokazali, da so samo 4 federacije odločno za sodelovanje v vladi: odločno proti sodelovanju se je izreklo kar 14 republikanskih federacij. Za centristično stru. jo Realeja, generalnega tajnika stranke, pa se je izreklo 8 federacij. Sestanek republikanskega vodstva bo prihodnjo sredo v Florenci, v četrtek pa se bo začel v gledališču Della Pergola republikanski kongres. Parlamentarna preiskovalna komisija za afero Giuffre se je sestala tudi danes in bo nadaljevala z delom v sredo. Iz Bologne poročajo, da je bil Giuffre zaslišan včeraj in predvčerajšnjim. Zaslišal ga je predsednik bolonjskega sodišča. kjer so nekateri upniki vložili zahtevo, da se za Atio-nima Banchieri proglasi stečaj. A. P, Sovjetske zveze. Leta 1965 bodo morala ta področja nuditi 50 odst. sovjetske proizvodnje na področju jekla, jeklenih plošč, premoga in električne energije, kakor tudi id odst. proizvodnje aluminija. Uralsko področje bo ostalo glavna podlaga jeklarske industrije, neželeznih rud in graditve težkih strojev. Šibi--rija in Kazakstan bosta postala glavna dobavitelja premoga. Dve največji hidro-električni centrali sveta bodo zgradili v Bratsku in Krasnojarsku. Nove uspehe pričakujejo v kmetijstvu. Leta 1965 bo morala Sovjetska zveza pridelati od' 164 do 180 milijonov ton žita od 5,7 do 6,1 milijonov ton bombaža in od 70 do 78 milijonov ton sladkorne pese. Kar se tiče transportov, se posebno poudarja elektrifikacija železnic. Dolžina elektrificiranih prog se mora potrojiti in mora leta 1965 doseči nad 100 tisoč kilometrov. Le-tastvo bo postalo eno glavnih prevoznin sredstev. Zgradili ali modernizirali bodo 90 letališč; letalski promet se bo povečal za šestkrat. V tezah Hruščeva je tudi rečeno; »Znanstveniki vsega sveta in vsi tisti, ki cenijo u-spehe sovjetske znanosti pri obvladovanju vesolja, bodo z zadovoljstvom zvedeli, da sovjetski znanstveniki po izstrelitvi treh umetnih satelitov sedaj pripravljajo polete na druge planete.« Teze Hruščeva predvidevajo tudi obširen program znanstvenih raziskovanj. uslužbenci parlamenta so hoteli množico zadržati, medtem ko se je Gomez zatekel v neki drug urad. V Gomezo-vem uradu je bila napravljena velika škoda. Ce ne bi bilo tega Gomezo-vega primera, bi se lahko trdilo, da je kriza že prešla. Pokazalo se je tud:, da ima Frondizi za seboj malone vse poslance. Toda položaj Argentine ni kdove kaj odvisen od vprašanja Gomeza. Nekateri opozicijski listi celo trdijo, da so mu vladni krogi sami nastavili past, da bi ga potem lahko izkoristili kot grešnega kozla za težave, ki pretresajo Argentino. Kako priti iz teh težav, tega najbrž v Argentini sedaj nihče ne ve. Žrtve, ki bi jih zdravljenje argentinskega položaja zahtevalo, pa bi vlado spravile v nove težave. Grčija bo zahtevala pri OZN neodvisnost za Ciper ATENE, 14. — Pred svojim oJhodom v New York, kjer se bo udeležil debate o Cipru v OZN, je nad’kof Maka-lios izjavil, da bo grška vlada v korist ciprskega ljudstva ahtevala od glavne skupščine OZN, da se Cipru prizna neodvisnost. Ko bo uriznan režim neodvisnosti, te nadaljeval Makarios, se ne bo mogel spremeniti brez privolitve OZN. Ta grški predlog je maksimum, do katerega je mogoče iti, da pride do dokončne rešitve ciprskega vprašanja. Makarios je še dejal, da je Grčija odklonila udeležbo na konferenci, ki jo je predlagal bpaak, ker Velika Britanija 11: Turčija nista pokazali ni-ltake- dobre volje, ko sta i-meli za nesprejemljiv predlog Spaaka, s katerim se je angleški vladi priporočalo, naj :ie uvede svojega načrta na o-toku pred konferenco. Razen tega Angleži in Turki niso hoteli, da bi se razpravljalo o stalnem statutu, ki hi se uvedel po sedmih letih začasnega režima. Končno pravi Makarios, da ciprskega vprašanja ne morejo rešiti britanske čete. Letaki, ki niso ko. prej podpirani z »Digenis« temveč samo z «EOKA», so bili danes laztroseni po Nikoziji. V letakih je med drugim rečeno, da ,se nobenemu posameznemu civilnemu Angležu, ki ljubi mir, ni treba ničesar bati. EOKA napada samo tajne člane obveščevalnih služb, ki se pod civilnim videtom skrivajo. Nato letaki obžalujejo, da do sedaj noben Anglež ne na Cipru ne v Angliji ni omenil sistematične genocidne kampanje angleških čet proti grškemu prebivalstvu na Cipru Tudi še noben angleški glas ni obsodil turških hord, ki jih je guverner Foot nahuj-i skal proti Grkom in njihovemu imetju. Glede na nedavno odločitev, da bodo na Cipru angleški civilisti lahko imeli o-rožje, pa letaki svarijo, da bodo tiisti, ki bi uporabili o-rožje proti Grkom, delali to na svojo odgovornost. KAIRO, — Pri trčenju dveh vlakov v bližini Kaira je bilo ubitih sedem potnikov, štirideset pa ranjenih Moskva znova obtožuje ZDA in Anglijo da nočejo ustavitve jedrskih poskusov Poziv ameriškega odbora «Za zdravo jedrsko poliliko» Še redno pogajanja o delovnem sporedu na konferenci o preprečitvi iznenadnih napadov MOSKVA, 14. — Agencija Tass je objavila danes izjavo, s katero sovjetska vlača obtožuje ZDA in Veliko Britanijo, da onemogočajo Združenim narodom vsak sklep, ki bi olajšal trajno ustavitev jedrskih poskusov. Izjava pravi zatem, da je velik pritisk Tn izsiljevanje ZDA prisilil nekatere države, da so glasovale v OZN za ameriški in britanski v protestnem panju RIM, 14. ~ Uslužbenci tramvajev in filobusov ter mestnih avtobusov so zopet danes stavkali po nekaj ur v Neaplju in v Florenci, v Benetkah pa uslužbenci mestnih parnikov. V Neaplju je bila danes tudi splošna stavka nekaterih drugih kategorij, ki pa ni uspela, ker jo je proglasila ena sama sindikalna organizacija. Tajništvo CGIL je vzelo z zadovoljstvom na znanje sporazum med sindikalnimi predstavniki ter ministrom Lami Starnutijem glede jamstev o stalnosti zaposlitve za delavce tistih mehaničnih podjetij IRI v Neaplju, ki so sedaj v fazi reorganizacije Tajništva pa je tudi poslalo istemu ministru pismo v zvezi z včerajšnjim pojasnilom, da je IRI od Banco di Napoli pooblaščen za popolno vodstvo podjetja Manifatture Cotonie-re Meridionali. V pismu tajništvu poudarja, da sedaj ni več juridične ovire, da ne bi lahko IRI ravnala glede MCM popolnoma samostojno. Sindikati šolnikov so proglasili stavkovno gibanje vseh kategorij iz protesta, ker doslej niso bili sprejeti pri ministru Andreottiju, ko je . v preteklih dneh sprejemni predstavnike sindikatov državnih uslužbencev. Minister je dejal, da bi dane^s ne mogel še nič odgovoriti in si zato pridržuje, da odgovori v torek dopoldne. «»------- BAGDAD, 14. — V komentarju, posvečenem praznovanju četnega meseca po revo-luciji, je bagdadski radio izjavil, da je za iraško republiko solidarnost m sodelovanje z ZAR temelj njene politike. predlog:, katerega namen je onemogočiti sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov. Izjava ponavlja, da je sovjetska vlada takoj pripravljena podpisati sporazum o ustavitvi -poizkusov, če ameriška in britanska vlada res relita ustaviti poizkuse z atomskim in jedrskim orožjem. Izjava pravi dalje, da ameriška in britanska vlada postavljata za prekinitev jedrskih poizkusov še vedno take zahteve, zaradi katerih so povsem brez vsakega smisla njihove izjave, da želijo konec poizkusov. Dalje pravi izjava, da postavljajo zahodne države pogoj. da je treba rešiti druga vprašanja razorožitve, pri čemer pa to rešitev onemogočajo ter skušajo doseči prednost pred Sovjetsko zvezo, s tem da zahtevajo od nje, naj prekine poizkuse, prav ko so te države končale «največjo vrsto jedrskih poizkusov«. Izjava očita zahodnim državam, da so pokazale »lažno presenečenje« zaradi nadaljevanja jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi Rečeno je tu-d\ da mora priznanju možnosti nadzorstva slediti praktično dejanje, t. j. skleniti je treba sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov, čemur pa se ZDA in Velika Britanija upirajo. Na koncu pravi izjava, da zahodni predstavniki na ženevski konferenci zatrjujejo, da je potrebno predvsem jiro-učiti vprašanja nadzorstva, ter dodaja, da to dokazuje, »kako daleč od dejanskega ravnanja teh držav so lažne trditve ameriških in britanskih državnikov, da želijo u-staviti poizkuse z jedrskim orožjem. Ameriška predstavnika odbora »za zdravo jedrsko politiko« Robert Gilmore in Do-nald Kevs sta na tiskovni konferenci v Ženevi izjavila, da sta optimista glede rezultatov konference o prekinitvi jedrskih poizkusov. Izjavila sta, da sta med razgovori z voditelji delegacij ugotovila, da se ti zavedajo važnosti javnega mnenja, ki zahteva u stavitev eksplozij, ter da nameravajo nadaljevati delo »ne glede na potreben čas«. Omenjeni odbor je ameriška privatna organizacija, ki se zavzema za ustavitev jedrskih poizkusov. Gilmore in Keys sta predložila predstavnikom delegacij poziv, v katerem pravijo, naj njihov mandat ne' velja kot mandat posameznih držav, pač pa kot suverena volja človeške skupnosti. Pozivajo jih, naj se sporazumejo o ustavitvi jedrskih poizkusov. Poziv je v Ameriki podpisalo nad 60 tisoč ljudi. Poleg tega pa so ga podpisale še številne druge svetovno znane osebnosti, kakor Bertrand Russel. Fran-cois Mauriac. Šostakovič, Try-gve Lie, Sartre itd. Kakor je znano, bo prihodnja seja konference o preki- nedeljek. Na današnji seji konte! ence o preprečitvi iznenadnih napadov pa so nadaljevali razpravo , o delovnem-sporedu. Uradno poročilo pran, da je kanadski delegat obrazložil stališče zahodnih strokovnjakov. medtem ko je sovjetski delegat Kuznecov obrazložil stališče Vzhoda. Jutri se bodo razgovori nadaljevali., sporazum med SZ in Francijo PARIZ, 14. — Danes popoldne so v Parizu podpisali nov triletni franeosko-sovjetski trgovinski sporazum. Na pedla-fci sporazuma se bo izmenjava med obema državama povečala za 20 odstotkov. Skupna vrednost izmenjave ra dobo 1900-1^2 bo znašala 270 milijard frankov. Sovjetska zveza bo dobavljala Franciji antracit, petrolej, mangan, azbest. les, celulozo, bombaž in kožuhe. Francija pa bo izvažala v Sovjetsko zvezo stroje, jeklarske proizvode, pluto barve, zdravila in tkanine. Francoska vlada je na svoji današnji seji odobrila nov zakon o saharskem petroleju, ki določa pogoje za sodelovanje tujih in francoskih družb pri izkoriščanju petrolejskih vrelcev v Sahari. Novi zakon daje vladi široka pooblastila za nadzorovanje izvora kapitalov ter tehničnih in gospodarskih pogojev, v katerih bodo družbe delovale. >Ta seji vlade je zunanji minister De Murville poročal o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in o sporu zaradi Berlina. ’ Govoril je tudi o dveh ženevskih konferencah ter o področju svobodne izmenjave, --------- BAGDAD. 14. — Iraški list «A1 Alam» piše, da se aretirali več oseb, ki so bile povezane z bivšim ministrskim podpred. sednikom Arefom. Posebna preiskovalna komisija je odredila aretacijo teh ijudi. Med njimi so neKateri agenti ((neke stare imperialistične države«. niiiiiiMiiiiimimmiiiiiiii ii ii imun mm litmimi u uti Hlinim ih m milni umit ii iii iii iiiiiiiiiiM S tiskovne konference 1). Kunca Pogajanja o ribolovu potekajo normalno Titov povratek v Beograd . Ljudska skupščina se sestane 23. t. ni. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — «V naših odnosih z vsemi državami smo vedno poudarjali, da razlike v ideoloških pogledih ne srrrfrjiii ovirati obstoja in razvoja nor. malnih prijateljskih meddržavnih odnosov,» je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeva r.a vpntjia-nje. kako ocenjuje govor Gorilnike in Hruščeva na zboio-vnitju v Moskvi. «Toda,» je nadaljeval Drago Kunc «se-danja protijugoslovanska gonja v državah socialističnega tabora i-» -»-njem slovarju i»> metoCah odkritih napadov na zunanjo in notranjo politiko Jugoslavije, in v nekaterih državah otdo na jugoslovanski teritorialno celovitost, ni podobna ideološki i a. pravi. Nastopi Gomulke in Hruščeva, kljub izraženim željam po dobrih meddržavnih odnosih, prispevata in spodbujata h gonji, kar ne preseneča, ker je že na liniji ustaljene piakse, da se medsebojni obiski partijsko - državnih delegacij držav socialističnega tabora izkoriščajo za protijugoslovanske napade. ((Pozdravljamo razvoj in krepitev poljsko-sovjetskega prijateljstva, je zaključil D. Kunc, toda nenormalno m nesprejemljivo je, da se to gradi na skupnih napadih na tretjo državo. Menimo r*a je današnji članek v «Borbi» točno prikazal stališče našega javnega mnenja.« Zastopnik državnega tajni nitvi jedrskih poizkusov v po- 1 št v e je nadalje, v odgovor na •IIHIHHMIIHIIHHIHHIIUHHHIIIHIIHIIUHIIUHHlHIIIIIIHIIIIUIIIIIIHHIIllllllllHIUIIIIIUUIIIIIIIMIIirflllHHHHIUHHIIHHUHHIIIIIIHIIHIIHHUUHI Francosko-angleški spor o področju svobodne izmenjave Francija zavrača načrt Maudling Anglija pripravljena na koncesije PARIZ, 14. — Britanski mi-1 darsko moč. To je mogoče nister za evropske zadeve Re-ginald Maudling je na kosilu angleško-ameriškega združenja v Parizu izjavil, da je Velika Britanija pripravljena na nove koncesije v zvezi s področjem svobodne izmenjave, če države, ki sodelujejo Dri pogajanjih. pokažejo pravo voljo do sporazuma. Dodal je, da je Velika Britanija ze privolila v važne koncesije, toda pri pogajanjih so potrebne medsebojne koncesije. »Tragedija bi bila, jc dejal minister, če bi pogajanja privedla do francosko-britanskega spora. Pripomn'1 je, da. so pri pogajanjih nastale velike težave ter da so težave. Ju jih ima francoska vlada izredno resne. «Upamo, je dodal minister, da zaradi rešitve posebnih vprašanj Francije ne bo potrebno zakasniti napredovanje ostalih držav na poti področja svobodne izmenjavo,« Na vprašanje kaj misli o tem. da Francija pripravlja svojo nadomestno rešitev je Maudling odgovoril: «0 tein smo že slišali februarja letos« Dalje je minister izjavil, ria se sedaj »z zakasnitvijo priznava, da je nevarnost, ki jo za Zahod ima komunizem na gospodarskem področju«. Zato je potrebno, da Zahodna Evropa poveča svojo gospo- skupnim tržiščem, ki naj zajema 250 do 300 milijonov ljudi. Zatem je Maudling poudaril, da je potrebno do 1. januarja najti, če že ne dokončno rešitev, vsaj praktičen sporazum, ki naj prepreči diskriminacijo. Zatem je naštel napake, ki so po njegovem mnenju bile storjene v zvezi s področjem svobodne izmenjave: 1. Ni res, da bi to področje škodovalo rimski pogodbi. Ce bi bilo tako, si di-zave skupnega tržišča ne bi v zadnjih 18 mesecih toliko prizadevale, da se sporazumejo o tem področju. 2. Govori se, da skuša Velika Britanija imeti ugodnosti rimske pogodbe, ne da bi sprejela tudi njene obveznosti. S tem v zvezi je Maudling dejal, da Velika Britanija ne išče nobenih ugodnosti ter da bo v območju področja svobodne izmenjave in evropskega tržišča ravnotežje pravic in dolžnosti. Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Soustelle izjavil, da se Franciji zdi nemogoče ustvariti področje svobodne izmenjave na podlagi .kakršno si zamišlja Anglija. Dodal, je da bo Francija aktivno iskala rešitev tega vprašanja. Zato sedanje stališče francoske vlade ne sme pomeniti, da so «vrata zaprta«. Čeprav rešitev, ki jo predlaga Velika Britanija ni v sedanji obliki sprejemljiva, je treba pogajanja nadaljevati. Maudling se je nocoj vrnil v London. Na vprašanje, kaj misli o Soustcllovih izjavah, je izjavil, da mu te izjave niso znane, ter ie dodal; »Zame je presenečenje. Nedavno je Francija, kot ena od držav rimske pogodbe, poudarila, da bo 1, januarja začela uveljavljati določbe o področju svobodne trgovine.« Ben Bela in osi a li končali gladovno stavko PARIZ, 14. — Štirje predstavniki alžirske asvobodilne fronte, ki so zaprti v Parizu, in med katerimi je tudi podpredsednik alžirske vlade Ben Bela. so danes prenehali gladovno stavko, ki so jo bili začeli 28. oktobra. Siavkali so iz solidarnosti z alžirskim voditeljem Rabahom, kt mu niso hoteli priznati položaja političnega jetnika. Francoske oblasti pa so sedaj sklenile, da bodo priznale 16 članom alžirske osvobodilne fronte, ki so zaprti položaj političnih jetnikov, drugo vprašanje, izjavil, da razen note albanski vladi v zvezi z nedavnimi govoii albanskih • voditeljev, jugoslo-(vansks vlada ni storila nobenih konkretnih korakov za zaščito svojega diplomatskega o. sebja v Albaniji. Zastopnik državnega tajni-štva je odsloml vsak komentar o predlogu Hruščeva za spremembo statuia v Berlinu. Dodal pa je, da jugoslovanska vlada to vprašanje proučuje. Nesti nekaterih inozemskih agencij, čes da bo jugo-slovansKa vlada odpoklicala tvojega poslaniKa v vzhodnem Berlinu zaradi napadov na Jugoslavijo s strani vzhodnonemških odgovornih krogov, je Kunc označil kot novinarska ugibanja. augoslovansko-italijanski raz. govori o podaljšanju ribolova na Jadranu se po izjavi zastopnika državnega tajništva normalno razvijajo. Predsednik republike maršal 'lito je prispel danes po končanem zdravljenju na Brionih v Beograd. Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je bil imenovan za državnega podtajnika v državnem tajmštvu za zunanje zadeve. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Petar Stambolič je sklical oba doma na zasedanje za 25. november. Na prihodnjem zasedanju bo zvezna skupščina med drugim razpravljala o družbenem načrtu za leto 1959 in o predlogu zakona o invalidskem zavarovanju. iz Moskve pa so sporočili, da je odletela z letalom na Severni tečaj skupina i; inozemskih in sovjetskih novinar, jev. novinarji je odpotoval tudi stalni dopisnik beograjske «Borbe» v Moskvi. Vest o odhodu novinarjev je objavila tudi kitajska agencija «Nova Kitajska«. Kitajska agencija je skrbno naštela dopisnike vseh agencij in listov, izpustila pa je prav tako skrbno samo jugoslovanskega novinarja. »Kitajska javnost,« ugotavlja »Borba« »gotovo ne sme zvedeti, da je tudi en Jugoslovan odletel na Severni tečaj, ker njegovega odhoda ne sme označiti kot „potrdilo revizionizma", „i zdujo sociali zrna’, ..prodajo kapitalistom" itd. Pravilo je namreč tako zaključuje «Borba», da se danes na Kitajskem ime Jugoslavija omenja samo, ko se izmišljajo takšna «Jokazila». Tajništvo za informacije zveznega izvršnega sveta je organiziralo obfsk tujih novinarjev, akreditiranih v Beogradu, v Makedoniji. Inozemski novinarji, ki odhajajo nocoj iz Beograda, bodo obiskali Skoplje, Titov Veles, Stip in Kumanovo. V Skoplju se bodo inozemski novinarji seznanili z uglednimi republiškimi voditelji in obiskali znamenitosti mesta. V Titovem Velesu odo obiskali tovarno porcelana, v Stipu pa teksiilno tovarno- B B. STOCKHOLM, 14. — Dva izmed treh sovjetskih znanstvenikov, ki so prejeli No-belovo nagrado za fiziko, sta sporočila švedski akadem;ji znanosti, da bosta 10. decembra prišla v Stockholm, da prejmeta nagrado iz rok Šved’ skega kralja. Ta dva sta C«, renkov in Frank, medtem ko je Tamm doslej še samo sporočil, da »upa«, da bo lahk« prišel, Vreme včeraj; Najvišja temperatura 15,6, najnižja 10,4, zračni tlak 1011,4, narašča, veter jueo-vzhodnlk 1 km na uiro, vta«a 77 odst,. padavine 14,2 mm. morje mimo, temperatura morja 18,2. Tržaški d n e v Danes, SOBOTA, 15. novembra Leopold, Jerica . Sonce vzide <>'2 7.04 in z^one 16.33. Dolžina dneva 9.31. Lu vz.de ob ll.l in zatone ob l ap Jutri, NEDELJA, 16. novembra Albert, V»nč Napeto ozračje v ladjedelnici Sv, Justa Delavcem niso izplačali njihovih tedenskih prejemkov Danes bo tiskovna Konferenca glavnega tajnika FIOM, jutri pa zborovanje kovinarjev javnost dosedanjih obratov v Trstu bi namreč prevzeli drugi obrati v Italiji, ki so jih zadnja leta razširili in modernizirali. Proti tem načrtom vodstva obratov IRI se tržaški delav- Kakor je bilo napovedano, j« bilo včeraj popoldne v ladjedelnici Sv. Justa enotno zbo-tovanje vseh delavcev, ki so tam zaposleni. Ozračje je bilo precej napeto, ker niti včeraj delodajalec ni mogel izplačati delavcem njihovih tedenskih prejemkov. Le suspendiranim delavcem so izplačali manjše vsote kot dopolnilo k plači. To je razburilo delavce, ki so sklenili, naj se o zadevi takoj razpravlja z delodajalcem, tembolj ker so slišali poročilo članov notranje komisije o njihovih posredovanjih in razgovorih z dr. Palamaro in na županstvu za rešitev perečega vprašanja ladjedelnice Sv. Justa. Delegacija, ki so jo delavci izvolili na zborovanju, je takoj odšla na ravnateljstvo podjetja, kjer so razpravljali o vprašanju izplačila tedenskih prejemkov in o možnostih za nadaljevanje dejavnosti in zaposlitve v tem obratu. Na zahteve in pritožbe delavcev j» delodajalec odgovoril, da re je obrnil na razne strani s prošnjo, da bi dobil potrebne kredite na podlagi zadnjih zakonskih ukrepov glede kreditov v korist izvoznikom. Zaradi tega je svetoval, naj delavci še malo potrpijo, dokler njegove intervencije ne bodo dosegle zaželenega uspeha. Čeprav se člani delegacije niso strinjali s temi izjavami delodajalca, so o tem obvestili delavce, ki so odšli na Trg Unita, da bi pred vladno palačo izrazili svoje neza-dpvoljstvo. Delegacija delavcev pa je odšla na prefekturo, da bi se o zadevi pogovorila z vladnim generalnim komisarjem. Toda zaradi pozne ure so jim odgovorili, da lahko pridejo na razgovor danes dopoldne. To je suhoparno poročilo o včerajšnjem zborovanju ter nezadovoljstvu in zaskrbljenosti delavcev ladjedelnice Sv. Justa. Pripomniti hočemo ie to, da je stvar že tako napeta in razmere ‘ako resne, da morajo pristojne oblasti posredovati in ukreniti vse potrebno za rešitev tega vprašanja. Danes prispe v Trst glavni tajnik vsedržavne zveze kovinarjev FIOM poslanec Lu-ciano Lama, Id se bo pogovoril s sindikalnimi voditelji o sindikalnih vprašanjih in razmerah v kovinarski industriji v Trstu. PoDoldne ob 16. uri pa bo na sindikalnem sedežu v Ulici Pondares tiskovna konferenca o stališču in predlogih CGIL glede obratov IRI. Jutri ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Ulici Madonni-na javno zborovanje, na katerem bo govoril omenjeni sindikalni voditelj o vprašanjih italijanskih kovinarjev. Kakor je znano, zapade 31. decembra t. 1. vsedržavna delovna pogodba za kovinarsko stroko. Vsedržavna italijanska zveza dela CGIL je zadnje mesece napravila referendum v raznih kovinarskih podjetjih in bo na podlagi tega predložila svoje zahteve. Med drugim zahteva CGIL povišanje o-snovne plače za 20 lir, znižanje delovnega urr.ika na 40 ur tedensko, ureditev vprašanja akordnega dela ter periodičnih poviškov. K temu je Ueba seveda dodati širše vprašanje preureditve obratov IRI in industrijske koncentracije. 7/lasti zadnje vprašanje zelo zanima naše področje, ker bi z uresničitvijo tega namera vodstva IRI propadli ladjedelnica Sv. Roka ter železarna ILVA, medtem ko bi bili zelo skrčeni drugi obrati. Marsikatero de- KflllllllllllllllllllHIIIinMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllMIfllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllll Odmevi volitev obč. odbora Ali so bili oprosti strelci» včeraj na zato Sestanki vodstev KRI, KD, PSDI ki PRI - Občino bo formalno zastopal še dva tedna komisar ci upravičeno upirajo in zahtevajo krepke ukrepe za zagotovitev nadaljnjega obstoja in razvoja tržaških obratov, ki spadajo v okvir IRI in so glavni steber tržaške industrije. Uspeh stavke uslužbencev DZ Opolnoči se je končala enodnevna stavka uslužbencev Delavskih zadrug, £i so zaposleni pri osrednjem vodstvu. Stavka, ki sta jo napovedala oba sindikata, je lepo uspela in se je je udeležilo vse osebje.’ Danes se spet začne normalno ,delo. Včeraj popoldne p.a je bil na uradu za delo sestanek- -ki so se ga udeležili sindikalni predstavniki, člani notranje komisije ter predstavniki vodstva Delavskih zadrug, da bi razpravljali o sedanjem sporu. Sestanek se je dolgo zavlekel in ni bilo mogoče izvedeti, o čem so se pogovarjali. Razgovori se bodo nadaljevali danes dopoldne ob 10 uri na omenjenem uradu. Tri milijarde lir za stanovanja ezulom Blagajna za vloge in posojila je odobrila kredit v višini 3 milijard lir za gradnjo stanovanjskih hiš za ezule. Iz Rima tudi poročajo, da so do sedaj re&ili 7.900 vlog za izplačilo premoženja, ki so ga ezuli pustili v Jugoslaviji. Vseh vlog je 13.876 in je za izplačilo po zakonu predvidenih 45 milijard lir. lUrtniMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUlKlllllllinillHillfllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIHIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIItlllMIIIIlIlHIlKIIUI Izpred sodišča Za upiranje javnemu funkcionarju in za tatvino obsojen na 20 mesecev Mesec dni zapora tatu iz Milj - Oprostitev «Johnny. ja» . Znižanje kazni upravniku ^Tržaške steklarne* NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Ob priliki 41. obletnice oktobrske revolucije priredi NSZ spominsko svečanost, ki bo danes ob 20.30 uri v dvorani na stadionu »Prvi maju Na sporedu je; 1. Priložnostni govor 2. Pevski zbor: revolucionarne in antifašistične pesmi 3. Recitacije 4. Petje solistov Vstop prost Vprašanje obmejnega prometa Italijansko-jugoslovanska komisija bi morala čimprej sklicati zasedanje Videmski sporazum se dobro izvaja, toda komisija bi morala ustreči nekaterim željam za nadaljnji razvoj obmejnega prometa Oktobra letos je podčastnik karabinjerjev Vito Tempesta moral prekiniti svoj sprehod in »topiti proti svoji volji v gostilno v Ul. Scalinata 2, kjer je hoteja lastnica Norma Pit-tino spraviti na cesto gosta, ki je bil pijan. Tempesta je izvršil svojo dolžnost in je pijanega človeka, ki so ga kasneje identificirali za 30-letnega Savina Ca-rona iz Ul. del Rivo, povabil na cesto. Carone je ubogal, a na cesti se je hotel najprej z begom in nato še s pretepom rešiti aretacije. Morda bi se pretep zavlekel, toda na Tempestovo srečo je prišel mimo policijski podčast. nik Isidoro Cervini, ki je s pomočjo karabinjerskega podčastnika odpeljal pretepaškega Carona na komisariat v Ul. Caprin, Carona so nato prijavili sodišču, prvič pod obtožbo, da je nudil odpor javnemu funkcionarju, in drugič zaradi žalitve podčastnika katerega je obtožil, da mu je ukradel 500 lir in mu prisolil tudi zaušni-:o. Na sodišču pa je bila proti Caronu že prijava zaradi tatvine, ki sta jo skupno s 25-letnim Pietrom Brecevichem iz Ul. Pondares izvršila v škodo Marija Samca iz Milj, kateremu sta 1955. leta ukradla listnico z dokumenti in 6000 lirami. Oba procesa so sedaj združili in medtem ko so Brece-vichu prisolili za tatvino 8 mesecev zapora in 6000 lir glo. be, so Carona spoznali za krivega vseh obtožb in ga obsodili na 1 leto, 8 mesecev in 20 dni zaporne ter na 6000 lir denarne kazni. Preds. Fabrio, tož. De Franco, zapisn. Rachelli, obramba odv. Amodeo. * * * Urbanaz Angelo iz Ul. Bat-tisti iz Milj je že tako znan, da se mu tatvina ne posreči zlahka. 4. novembra letos je ukradel listnico s 4 tisočaki fridi Bertocchi por. Pacor iz Ul. Giuliani. ki se je zadržala le nekaj trenutkov pri točilni Burna volitev članov novega občinskega odbora je popolnoma razumljivo privedla do značilnih notranjih reakcij vseh treh strank, ki v novem odboru sodelujejo, odnosno ga poapirajo. Predvčerajšnjim so predstavniki teh treh strank po tržaškem radiu skušali o-pravičiti svoje stališče. Včeraj pa se je sestalo vodstvo KD, ki pa o sestanku ni izdalo nobenega uradnega poročila. Ta molk je značilen, saj Je bilo na tem sestanku po vsej verjetnosti govora o notranji disciplini stranke in obstaja realna možnost da so se znašli »prosti strelci« na za. tožni klopi. Nedvomno je namreč predstavljal na seji ohčin-skega sveta veliko presenečenje prav pojav določenih de-mokristjanskih svetovalcev, ki so večkrat glasovali v nasprotju s stališčem vodstva. Značilno je tudi, da so se nekateri svetovalci dokaj odkrito povezali z opozicijo in da so svoje stališče preklicali šele ko jih je vodstvo na to prj-»ililn. To pomeni, da so notranja nasprotja v KD tako ostra, da so prišla na dan v tako za-pstreni obliki, ki močno spominja na sicilijanske dogodke. Čeprav je po drugi strani notranja disciplina za sedaj zmagala. Včeraj so se sestali tudi socialdemokrati in je prebral tHjnik prof. Lonza poročilo, ki ga bo predložil kongresu, ki bo 29. in 30. novembra. Včeraj se je sestalo tudi vodstvo PRI, ki je razpravljalo tudi o poročilu, ki ga bodo prebrali na kongresu stranke. Delovanje občinskega sveta in občinskega odbo~ bo za najmanj dva tedna dokaj o-mejeno ker šele po tem roku novi župan prevzame tudi for„ malno to mesto in bo do takrat še vedno zastopal občino prefekturni komisar Mnttucci, ki bo torej šele čez dva tedna zapustil svoje mesto. Tajništvo avtonomne tržaške federacije KP1 je proučilo položaj, ki je nastal na zadnji seji tržaškega občinskega sveta, in obsoja nedemokratično ravnanje vodstva Kr. ščanske demokracije. To vodstvo je namreč prisililo, da odstopi član svetovalec Verza, čeprav je bil izvoljen s 30 glasovi za odbornika. Na tak način krši KD svobodo demo-kristjanskih svetovalcev, ka- mizi v gostilni «Matteus» v Miljah. Po prijavi tatvine in ko so agenti izvedeli da je bil tedaj tudi Urbanaz v gostilni, so ga poiskali ter ga vsega pregledali. V levi nogavici so mu našli 2500 lir, kar je bil še en dokaz, da je on tat. Mož se je hotel že na cesti, v upanju da ga policaji ne bodo videli, iznebiti ukradene listnice, kar pa se mu seveda ni posrečilo. Urbanaz se je skušal izgovarjati, da je listnico našel na tleh, vendar mu ni nihče verjel in še najmanj sodnik, ki ga je obsodil na mesec dni ječe in na 6000 lir globe. Sodnik Fienga, zapisn. Scel-zo obramba odv. Leban. * * # Giovanni Gianoni, znan kot voditelj tolpe «Johnny», je bil včeraj ponovno na zatožni klopi. Fant se je precej spremenil: prej je bil drzen kot lačen volk, sedaj pa je miren kot nedolžno jagnje. Zapor, v katerem je precej časa, ga je morda nekoliko spametoval. Sicer ni še konca, ker ga čaka razprava zaradi razgrajanja in pretepov po lokalih. Včeraj smo imeli priliko pri. sostvovati razpravi o enem izmed številnih prizorov, katerih protagonist je bil Gianoni. Julija lani je fant stopil v družbi Angela Ferraro, ki se je izselil v Ameriko, v kavarno «Italia» na Trgu Vico. Tu pa sta fanta začela kričati in sta nesramno zahtevala, da jima postrežejo še pred drugimi gosti s kavo. Oba sta nato stopila k mizi kjer sta se pomerila v igri «železna roka*. Gospodar kavarne, Emilio Pieri, ju je tedaj hotel nagnati iz kavarne, a namesto da bi ga ubogala, sta ga obsula z žalitvami. Pieri je poklical policijske organe, a ko se je vrnil, mu je Ferrara pljunil v obraz in ga udaril po roki. Se preden pa so prišli policaji, je Gianoni po svoji stari navadi pobegnil. Toda na podlagi prijave sta bila oba prijavljena sodišču, in sicer Gianoni pod obtožbo žalitve, Ferrari pa zaradi žalitve in tudi udarca po roki. Pred sodnika je stopil samo Gianoni, vendar se je ta rfešil kazni ker je obljubil, da bo plačal vse sodne stroške, dalje stroške odvetnika zasebne stranke in tudt da se bo javno opravičil z objavo v nekem listu. Zato je Pieri preklical tožbo in Gianonija rešil gotove obsodbe. Proti Ferrariju pa je bil neomajen in tako je sodnik! obsodil odsotnega za prvo obtožbo na 15.000, za drugi pa na 10.000 lir globe. Sodnik Tavella, zapisn. Che-ni, obramba odv. Vinciguerra. * * # Po stečaju «Tržiške steklarne*, ki je bila v žaveljskem industrijskem pristanišču, je moral .ljen upravnik in lastnik Alfeo Ragazzi pred sodišče pod številnimi obtožbami, od katerih so bile najhujše obtož. be namernega bankrota. 14. a-prila letos je sodišče po več dni trajajoči razpravi obsodilo Ragazzija na 5 let in 9 mesecev zapora, na 120.000 lir globe in na večjo denarno kazen. Seveda je bil mož obsojen tudi na plačilo odvetnika zasebne stranke in drugih reči. Istočasno z njim so sodniki obsodili tudi vse tri člane nadzornega sveta steklarne na 4 mesece zapora pogojno in kar je najhuje, bodo morali ti skupno z Ragazzijem povrniti zasebni stranki približno 400.000 lir za povzročeno škodo. 3. julija je bil Ragazzi ponovno pred sodniki, tokrat za. »■»'.d' prevale, fudi za to obtožbo so ga spoznali za krivega in mu tako podaljšali za celih devet mesecev bivanje v zaporu. Proti razsodbi posebno prvi, sta vložila priziv tako Ra- terim je občinski »vet dal za' upnico. S takimi metodami se ] gazzi kot državni pravnik. Se-ustvarjajo pogoji za ponovitev i veda člani nadzornega sveta komisarskega režima, katere- j niso Hoteli izostati s prizivne ga je že vsilila prebivalstvu I razprave, vendar niso dosegli KD, ' ničesar, ker so jim potrdili pr- votno obsodbo. Ragazi pa je dosegel, da so ga soda, oprostili obtožbe nedovoljenega prejemanja doklad zaradi pomanjkanja dokazov, zaradi če. sar so mu morali sodniki nujno znižati kazen na 3 leta in 8 mesecev ječe, na 90.000 lir globe ter na 133.335 lir denarne kazni. Isti sodniki pa so mu v celoti potrdili kazen, ki jo je julija izreklo kazensko sedišče v zvezi s prevaro. Na poroti proces za zaprtimi vrati Včeraj se je začel pred po rotnim sodiščem proces Diegu Giamporcaru od Sv. M.M. Sp., Carlu Fabbru stanujočemu istotam in Mariju Cumba-tu. Prva dva sta obtožena izsiljevanja, Fabbro in zadnji obtoženec pa spolzkih dejanj v javnem prostoru. Proces, ki je bil za zaprtimi vrati, se bo nadaljeval in tudi zaključil danes Nič še ne kaže, da bo kaj kmalu prišlo do zasedanja mešane italijansko-jugoslovan. ske komisije, ki ureja razna vprašanja v zvezi z izvajanjem videmskega sporazuma o obmejnem osebnem pro- metu. Kot je znano, se ta komisija sestaja načeloma vsakega pol leta in je od zadnjega zasedanja minilo že skoro celo leto tako, da sedaj ne bi smeli več odlašati. Kaže, da ni bilo opravljeno niti pripravljalno delo in da se še nista sestala predsednika komisije, ki morata po pravilniku določiti datum zasedanja in dnevni red in ki ekvirno že pred zasedanjem rešita nekatera splošna vprašanja. Po vsej verjetnosti je do tega daljšega premora prišlo zaradi izredno dobrega izvajanja videmskega sporazuma tako, da ne obstajajo pereča sporna vprašanja. In v resnici je treba priznati, da se ta sporazum zelo v redu izvaja ter da prihaja v praksi le do nekaterih manj pomembnih nepotrebnih ovir. Prav to dejstvo pa bi moralo predstavljati spodbudo, da se urede še nekatere stvari, da se komisija čimprej sestane in da sprejme nekatere želje za še nadaljnji razvoj obmejnega prometa v vsestransko korist obmejnega prebivalstva. Med temi željami navedimo se enkrat nekatere najvažnejše, ki jih komisija lahko uredi v okviru svojih polnomočij: 1. predvsem bi bilo treba omogočiti vračanje s sosednega področja po drugem bloku in tako ukiniti doloeilpi da se je traba vrniti čez isti blok, po katerem se je na sosedne področje prišlo. Res je nesmiselno, da mora, na primer neki trgovec, ki je imel opravek v Kopru in Sežani, napraviti skoro petdeset kilometrov nepotrebne poti, da se ponovno vrne iz Sežane v Koper in nato skozi blok na Škofijah v Trst. 2. Sporazum že sedaj omogoča, da se lahko iz turističnih in drugih razlogov obmejni prebivalec zadrži na sosednjem področju do enega meseca, vendar je zato potrebna predhodna prošnja in dokaj zapleten ter dolgotra- jen postopek. Ne bi bilo težko spremeniti tega določila na ta način, da bi podaljšanje odobrili organi notranje varnosti brez vsakega postopka. 3. Cujejo se želje po povečanju števila prehodov in d"-vih carinskih olajšavah, odnosno o sprostitvi carinskih predpisov, ki so glede reka-terih stvari dokaj kruti. To zlasti za promet z motornimi vozili, kjer res ni nujno potreben «carnet». 4. Zelje po razširitvi obmejnega pasu komisija v okviru svojih polnomočij ne more uresničiti, vendar je to vprašanje nedvomno zelo važno. Želeti bi bilo, da bi se obe vladi — na priporočilo mešane komisije sporazumeli, vsaj zato, da bi lahko prebivalci iz obmejnega pasu obiskali ne samo točno določena področja sosednjega ob- koiiko dalje. Tržačani naj bi r.a primeč imeli možnest obiskati Bled, 'Koprčani pa Videm in podobno. Prepričani smo, da bo mešana komisija upoštevala želje prebivalstva. : Pretep pred gostilno Zaradi spora pred neko 'gostilno so tri osebe preteple zvečer 28-letnega Romana Čoka s Konkonela, ki je moral zaradi poškodb na glavi najprej na postajo Rdečega križa in nato v bolnišnico. Po nudeni zdravniški pomoči so ga odslovili. Ženska podlegla poškodbam Včeraj zjutraj je Ut-letnu Palmira Molinari por. Ortega od Sv. M.M. Sp. podlegla poškodbam. Ženska je že, 4. septembra nerodno padla' v stanovanju in ker je bilo njeno stanje že tedaj resno, so bili zdravniki mnenja, da jo ne bodo rešili niti s skrbno nego. Ranjen motociklist Med vožnjo z motornim kolesom po Reški cesti je Clau-dio Mosetti iz Ul. Ponzianino nerodno padel in se ranil po desni nogi. V bolnišnici so mu rano razkužili in ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh. Ponovno je izšel toliko pričakovani roman: F. S. Finžgar POD SVOBODNIM SONCEM Dobite ga v slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici. Broš. 450 lir mejnega pasu temveč šli ne- ■■iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiftiinMiiiiiiitiiiiiiiuitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinili Nesreče na delu ffiiiitiitiiimiiiitiiitiimiiiiiHimtiiiiiitiiiiiiimiifiiiiuiiimiiiiiiiiHiiiiiiititiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiii Zmeda v dekliškem zavodu Tri nune in 29 deklet se je zastrupilo s polenovko Polenovko je podarila zavodu neka ustanova, ki deli ameriško pomoč Precej razburjenja in tudi i Uovnico Marijo Chiaro Fra-bojazni je bilo včeraj v no- I giacomo. tranjosti dekliškega zavoda na Sprehajališču sv. Andreja, ki ga vodijo redovnice. V zavodu so včeraj zaužili za kosilo poleg fižolove juhe s testenino tudi slano polenovko, krompir in solato ter sadje. Sicer se tega kosila gluhonema dekleta ki so v zadnjem nadstropju velike in moderne stavbe, niso dotaknile, ker so imele drugo. Eno izmed deklet, ki ima bolj delikaten želodec kot druge, pa je le o-kusilo polenovko, a je ni hotela jesti, češ, da je slaba. To dekle je bilo eno ' redkih, razen gluhonemih seveda kateri ni bilo treh«' oditi v bolnišnico. Zgodilo »e je namreč, du so se nekaj ur po kosilu pojavili najprej pri malem št»-vilu deklet znaki zastruplje-nja s hrano. Redovnice so mislil«. da zadeva ne bo huda, in so dekleta, ki so bruhala, poslale v posteljo. Toda slabost se je širila kot kaka epidemija in je v kratkem zajela 29 deklet in tudi 3 nune. Tedaj ni preostalo drugega, kot poklicati zdravnika Rdečega križa, ki je vsa dekleta pregledal in jih nato poslal v štirih vožnjah z rešilnim avtom v bolnišnico. Tako so mo. rala dekleta vstati in si pre-grniti čez pižamo plašč ter o-diti tja, kjer so jim zdravniki nudili izdatnejšo pomoč. V bolnišnici pa so pridržali le 16 deklet in tudi nekatere redovnice, medtem ko so druge odslovili. Te so prepeljali domov s policijskimi avti. Vse kaže, da je bila polenovka kriva slabosti in za-strupljenju. Polenovko je podarila zavodu neka institucija ki razdeljuje ameriško pomoč. V bolnišnico so sprejeli naslednja dekleta: 11-letno Gian. no Roiaz, 8-letno VVando Co-lautti, 10-letno Franco Gardi-nevich, 7-letno Pierino Ros-setto, 15-letno Sonjo Denardo, 12-letno Loredano Calligaris, 9-letno Lidijo Bratina, 12-letno Giuliano Picciola, 14-letno Li-dio Giancoli. 10-letnc Danielo Donin, 13-letno Marino Hvastja 9-letno Luciano Furlani, 10-' letno Lucio Romani in 11-letno Gianno Furlani. Pridržali so tudi na opazovalnem oddelku in z isto prognozo okrevanja kot druge, to je v 2 ali 5 dneh, tudi 21-letno Clemen-, tino Mazzuccu in 23-letno re- Vsem ostalim dekletom pa so nudili samo potrebno pomoč. «!> ---- Dodatek na vstopnice za zimsko pomoč 1958-59 Glavdo ravnateljstvo za jav no skrbstvo pri notranjem m,-nisfrstvu je sporočilo, da so določili 26 nedelj, ob katerih bodo poleg božica, sv. Stefana, novega leta, sv. treh kraljev in sv. Jožefa pobirali dodatni prispevek na vstopnice na vse javne prireditve, vštev-ši športne tekme za sklad zimske pomoči 1958-59. Te nedelje so: 16., 23., 30., novembra, 14., 28. decembra 1958; 11., 18., 25. januarja 1959, 1., 8., 15., 22. februarja, 1., 8., 15.. 22., 29. marca, 5., 12., 19., 26 aprila, 3., 10., 17., 24., 31, maja 1959, Hudo ranjen delavec v Javnih skladiščih Drug delavec padel na zaboje na ladji Kavelj ranil delavca na ameriški ladji Sredi dela je 29-letni Ono- niko udarne pesmi, nabrežin-rio Stigliano iz Ul. Moreri, ki ’ je zaposlen pri Javnih skladiščih, padel z visokega pločnika ob skladišču št. 58 v no-vem pristanišču na cestni tlak, ki je približno poldrugi meter nižg. Pri tem pa se je hudo udaril po glavi in st, ranil po bradi. Ker so mu zdravniki v bolnišnici, kamor se je odpravil z rešilnim avtom V spremstvu delovnega tovariša Lamberta Bassija iz Ul. Gali-lei, ugotovili tudi možganski pretres, so ga nemudoma sprejeli na II. kirurškem oddelku in si pridržali prognozo. Zaradi podobne nezgode, le da je padel na lesene zaboje v skladišču ladje «Cellina», je moral v bolnišnico tudi 20-letni Mario Sandrin iz Ul. M a. donna del mare. Delavec se bo moral zdraviti poškodbe po glavi rokah in nogah 15 do 20 dni. ‘Pridržali so ga na nevrološkem oddelku. Med delom na ameriškem parniku »Tillier Like* se je Umberto Locosegliaz iz Ul. Caprin ranil po kolenu s kavljem, s katerim je vlekel bale bombaža k sebi. Nekaj ur po nezgodi je moral v bolnišnico, kjer je ostal s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh na ortopedskem oddelku. V Nabrežini proslavili oktobrsko revolucijo Snoči je Neodvisna socialistična zveza priredila v Nabrežini v prostorih prosvetnega društva «1. Gruden* proslavo 41. obletnice oktobrske revolucije. Najprej je nabrežinska godba zaigrala »Internacionalo*, nato pa je tov. Dušan Hreščak govoril. o zgodovinskem pomenu oktobrske revolucije in na Ijratko orisal notranji razvoj v Sovjetski zvezi, ki je zaradi objektivnih težav in zaostalosti privedel do take družbene ureditve, da se sedaj tudi z zunanji politiki So vjetske zveze pojavljajo take težnje, ki so v nasprotju z načeli in cilji oktobrske re volucije in resnične socialistične politike. Te težnje zaskrbljajo resnične socialiste, ker zavirajo nadaljnji razvoj socializma in povzročajo zmedo v delavskih Vrstah, Zato je dolžnost doslednih socialistov, da se odločno in brezkompromisno bore proti takim protisocialističnim težnjam. Po govoru tov. Hreščaka so recitirale priložnostne pesmi Neva Godrič, Magda Pertot in Vanda Lakovič; Herman Svetlič je zaigral na harmo- r V Ulici Rossetti polagajo kable za okrepitev telefonskega omrežja. Tako razritih wltc j« p Trstu vedno mnogo ska godba pa še nekaj koračnic. ——«»----- Govor poslanca Vidalija «Tržaška vprašanja v parlamentu» Sinoči je v Ljudskem domu v Ul. Madonnina govoril poslanec V. Vidali o temi »Tržaška vprašanja v parlamentu*. Govornik je najprej prikazal vlogo komunistov v parlamentu, predvsem v luči skle. pon XX. kongresa KP ZSSR, potem pa je govoril o raznih vprašanjih, s katerimi se je v zadnjem času ukvarjal parlament, in med njimi o vprašanju bencina, primeru Giuffre, o enotni akciji Genove glede IRI, o razpravi glede zakonskega osnutka, s katerim bi bile omejene nekatere demokratične svoboščine državljanov o položaju na Siciliji itd. Nato je govornik poudaril, da poslanci KPI vseskozi stremijo za tem, da bi uresničili svoj "program, kot stremijo tudi za tem, da bi uresničili program, ki'ga je ob volitvah predložila tržaška federacija KJPI. Poslanec Vidali je nato omenil vsa vprašanja, ki jih je v tej zvezi sprožil v parlamentu, med njimi tudi interpelacije glede pomorstva, IRI, vprašanje ureditve slovenskega šolstva. Delavskih zadrug itd. Pri tem je poudaril da vlada ne kaže razumevanja do rešitve perečih tržaških vprašanj, zaradi česar je potrebno, da tržaško demokratično prebivalstvo odločno podpre akcije v okviru parlamenta, kajti le na ta način bo mogoče vlado prisiliti, da bo kaj storila v korist Trsta. Po govoru poslanca Vidalija je bila daljša razprava, v kateri so govorniki obravnavali številna vprašanja, ki zadevajo naše mesto. Sestanek sindikalistov pekovske stroke CGIL Na sindikalnem sedežu je bil sinoči sestanek aktivistov pokrajinskega sindikata pekov pri CGIL, ki so razpravljali o krajevnih vprašanjih te stroke ter o vprašanju vsedržavne stavke pekovske stroke, ki bo 27. t. m. Kot je znano, so osrednje sindikalne organizacije napovedale splošno stavko vseh pekovskih delavcev, ker so se razbila poganja z delodajalci za obnovitev vsedržavne delovne* pogodbe. Stavke se bodo udeležil: tudi pekovski delavci na Tr žaškem. Na omenjenem sestanku so se tudi pogovorili o medeon-skem zborovanju pekov v Benetkah, na katero bo odšla delegacija iz Trsta. Tržaški delegati bodo na tem zborovanju obvestili svoje delovne tovariše iz drugih pokrajin o razmerah in potrebah te stroke na Tržaškem in bodo predlagali, naj se v vsedržavni okvir sindikalnega gibanja te stroke vključijo tudi zahteve in načelna vprašanja tržaških pekovskih delavcev. Tramvaj oplazil dijakinjo I4-letna dijakinja Bruna Petri iz Ul. Ponziapino je bila včeraj popoldne tako neprevidna, da je hodila po cesti tik ob pločniku, ki je zavarovan nasproti izložbe tovarne pohištva »Stegu* na Korzu I-talija. V zadnjem trenutku je opazila tramvaj št. 3, a dekle se ni utegnilo pravočasno izogniti, zaradi česar jo je tramvaj oplazil po nogi. Takoj nato se je odpravila v bo.lnišnico, vendar ji je zadostovala »dravniška pomoč, po kateri je lahko odšlo dekle domov^ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. novembra t 1 se je v Trstu rodilo 8 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: zidar Antonio Kodarin in gospodinja Ma falda Kodarin, kuhar AJdio Staf-fetta in gospodinja Marina Mi-niussi, natakar Guerrino Sirotich in gospodinja Ottilia Medvešček, mehanik Guido M; n i n in gospodinja Gioconda Gregori, delavec Giuseppe Coron,ca in gospodinja Maria Rossi, ladijski stro:nik Gabriele Rešeta in . prodajalka Maria Galiano. trgovec Filippo La-genigro in gospodinja Anna Maria Cinquepalrm. učitelj Luigi Vecchiet in gospodinja Antea Vi-sintin. UMRLI SO: 37-letnj Salvatore Eaciochi. 49-letna Giovanna Čopi en por. Ninino, 59-letni France-sco Milani, 67-letni Giuseppe Min-ca, 82-Ietnii Enrico Vidali, 85-let-n* Marija Gašperšič vd. Lozej, 68-ietr.a Palmira Molinari oor. Ortiga, 51-letni Eustachio Cola-iemimina, 62-letnj Emilio perosa. NOČNA SLUŽBA LEKARN v novembru Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Btnussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-riG. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; Ravasini, Trg Libertš 6; dr. Miami, Barkovlje: Nicoli, Skedenj. Valute Milan | Rim Zlati funt Marengo Dolar . . . Frank franc. Frank Švicar Sterling Dinar , Šiling , Zlato ti;. Zan. n. marka 5.850,— 6.100,— 4.500 — 4.700,— 623,— 627 — 131.— 135.— 144.— 146.— 1.725.— 1.750 — 73 — 75.— 23.60 24 — 708.— 709.— 149,— 150.— DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV V TRSTU V ponedeljek 17 novembra ob 20.30 bo predaval PROF. MERKU o SODOBNI GLASBI z izvajanjem reproducirane glasbe na ploščah. ( ItAZNA OBVESTILA ) Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Jutri, 16 t. m. bo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11.. sestanek od 10. do 12. ure. I R A P I O ) SOBOTA, 15. novembra 1958 RADIO TRST A 7 00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno, drobiž od vsepovsod in.. Piedavanje: »Pomenek o barvah*" 12.10 V svetu kulture: 12.55 Ar-■turo Mantovahi in njegov orkester; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Napolitanska fantazija; 15.00 Ve- Danes ob 15 uri oddaja Radio Trst A Dolinski trio s sodelovanjem moškega dueta Darjo in Darko. nirski tednik; 12^15 daly: Plesi iz Kmečka univerza; 12.25 čih kaskadah z 0,ri ; eske op. 20: 14.15 pcrtaz.a- 14 30 Naši po? % ::t!taio in pondravltojo. - j, knjižnega trga; 16.00 _ pesem cd romantike ec o? er. Vi. Emil Adamič: ,723 ture Gioacchina Rossrn J ■ ){lne. Za prijetno t ' IM* 111.00 Jezikovni | *• I, M. Škerjanc: Nokunoo, provizanij: F. gvartf: za sopran in ^^-dagašl 18.45 Okno v svet: M 20.00 RTV LJtlt»i!»n» "j. 231» tedna: 21.00 Zabavni zvok. Plesna glasba. * TELEVIZIJA „30 17.00 Spored za ctroKe^^ Poročila, 18.50 FW< 19.10 Pisma TV: 19 ■’«. L Lfji Stota. 20.00 Med Giubo in u belilem; 20.30 Poročila. " , ^ s ebi ere: 21.00 Gvazta I* ye, »Car.ne al vento* (»l^1 ,0 po-tiu»), priredba romana, STUDIO LJUBLJANA Kanal 1» uJl Program za soboto la-19.30 OBZORNIK ' komentar j-' tn r 3Z*4 j ji doc1* nih dogodkih in ProKAlji KONj in po svetu- 2000 ^ CERT Z VELIKIMI ANb£BTV — prenos prvega oddaje ob 25-letn.ci delovanja Fran?4* zuWv~ Sodelujejo solisti An ,,jmp!Č i" 72ata Gašperšič Srj zagrebški vokalni an orkestef geja Rainisa ter RijsjJJl RL pod vodstvom Manja sEM 20.20 JAZ SEM M EC, ja ob PLAMEN — spominska a Rei. 160-letnici rojstva Hei«*^ R,pa r.eja. Oddajo je MiklaVf* Pukl je. Izvajajo: Sas* Juri) Souček, Duša isai Originalno glasbo je n»P jAirč rijan Vodopivec M mjeGO;, Kragelj; 20.50 ON IN frfj* — kratka filmska tfirav serja Mirka Groblerja. nepotrefc nava izgubo časa P0 kabAr® nem; 21.10 JEŽKOV _ ^ ju- — prenos drugega bilejne oddaje Fr?'nec#leluieJ£ ga iz Filharmonije jo 0»- stitimentalnj kvintet. ^ ZORNIK - zadnja ^v, Program za nedeijo, *XddaJ* , 10.00 KMETIJSKA OP^ rat filmska reportaža o K . vol:l'i, govor z zadruzrvita P ske, "J; ml v zadružne svete, eft vice iz reporterjeve kete izžrebanje udeležene^ jjubUjg,. tiiske redakcije K.( r,0jže J*r,i. Oddajo je pripravil L P gjah govori o naši družbe ,larjj Oddajo je pripravil« kovnikova. ( OLEDA VERDI i, P Danes ob 20.30 g3 ne sc stava z začetkom CP g »T#* zone s Puccinijevo °P parte* randot*. Abonma A * -jj*. * in lože ter B za gSjop1! glavnih vlogah bodo Inge Borkh, Nicoley*® vjaf1'-G-useppe Savio, ni, Raimondo Glauco Scarlini in A olivieI. Maddalena. Dirigent . ,v De Fabritiis, zborov dolfo Fanfani, reMJ« Frigerio. f Pri gledališki, bla?« j^a«-nadaljuje razdeljevali [0jj-nic za vse turnuse in ja prostih vstopnic. TEATRO NUOVO y Danes ob 21. uri Boninate.s komedije Antonia «La rosa di zolfo* <* £ejiei na roža*. Abonma uVnQ Jir. sektor A 600 lir, B galerija 250. K I seli dolinski trio; 15.20 Zabavna glasba; 16.00 Novela tedna: Mat-teo Bandello: «Mrlič in opica*; 16.20 Pojejo «The Platters*; 16.40 VVagrver: Sigfrldova Idila- 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Odidaia za r ajmlajše: »Babica*, pravljica, ki Jo je napisala Božena Nemcova, za radio priredila Lea Pertot — 2 del; nato Melodije iz filmov in revij; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji 20.40 Primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec*- 21.00 Aleksander Maroki: «Bežno srečanje*, radijska igra v enem dejanju; nato Orkester Michel Legirand; 22.00 Boccherinii: Koncert v B-duru za violončelo In orkester: 22.25 Večerne melodije; 22.50 Dizz.v Gille-spie ln njegov orkester; 23.30 Nočni ples. RADIO TRST 11.30 Komorna glasba: 12.10 Tretja stran; 17.45 Bolto: «Mefi-slofeles*, opera v .4 dejanjih; 19.30 Zgodovina lu legenda med trgi in ulicami; 19.40 Ritmi Gian-nija Safreda; 21.00 Romain Rod-land: »Igra ljubezni in smrti*. II. PROGRAM 9.30 Zenska oddaja; 14 45 Spored na ploščah; 15.45 Poje Nilla Pizzi; 16.00 Tretja stran: 17.00 Glasbeni varletč; 18 00 Turgenjev: »Lovčevi spomini*: 18.30 Pesmi iz Fiedlgrotte 1958 ; 21.00 Sardou: »Fedora*. HADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30. 13,30, 15.00. Poročila v italijanščini: 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 m 7.00-7.15 Prenos RL-7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetiiska univerza; 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam: 14.30 Kulturni obzornik; 14.40 Znani valčkii; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.30 Glasbeni variete; 18.30 Popevke iz Bosne in Hercegovine; 18.50 Spored na ploščah; 19.30-22.15 Prenos RL- 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00 8,00 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30, 22 00 22.55. 8.05 »Iz naših glasbenih Sol* — I. Na obisku v glasbeni Soli na Jesenicah; 8.30 Pol ure domače popularne glasbe; 9 00 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Bitenc: Pojte z nami; 9.30 Prelistajmo naš zabavni album; 10.10 Petdeset minut s slovenskimi opernimi pevci; 11.00 Igra ansambel Srečka Dražila: 11.21 S popevkami po Evropi; 11.45 Pio- Excelsior 15.30: «LulU "Jfjj G-škimi*. Zizi Jeannemar Gelin. obzidje*; Fenice. 16.00: »Kitajsko Ferraniacoior Odkriti' stvenega sveta. „„ 30: Nazionaie. 13.30, 17.30, set božjih zapovedi*. JS* 350 Ur, otroci in voja Izkaznice neveljavne; je-Arcobaleno. 16.00: »G r), f kle* (En cas d« P^aZnic< R0 Bardot, J. Gabiti J*?2, teU110 veljavne. Sledi iNCOM 5 ItaJija-Francija. »vwrn‘ir)J’ Supercinema. 16.00: *_ aw>h>' "-I IPCILIUCUIO. iv.v»' . » ' žensite in nadloge*, jr-A. Lane, U Tognazzi. ^jj p, Filodrammatico. 15 00. ^ pad», D. Robertson. » riete «Srečs prihfl3*;. česa*' Grattacielo. 16.00: »Usod* It ce» (Tretji del «* - Schneider K. Bohtn. jn*, V' Cristallo 16 00: «Fr^SiJi ^ VVinter, M. Ferrer. za0 Se prife!i v Beo-•ki ^uS°slovansto-ita]ijan-*, o podaljšanju JraiM, 0 ribolovu na Jalovem), Rimu £“ bodo 25. >Wra Prifela j“goslovan-»klenit pogajanja o ll 1 novega trgovinske-‘Mrazuma med Jugosla-\ m Italijo. teh?aiania v Beogradu po-'11 J? normalno, v krogih' vjS(j ?Vanske delegacije prejo.-:Je. mišljenje, da bodo končana do 20. no- Soteče9’-4®. je d0 dneva' ko «bo2Uma' ki 3e bil z izme' sicij » 4 it j, duhu veljavnost sedanjega na. ki je bil z izme-««« p'sem šefov obeh deleči Podaljšan ^o omenjene-ij[ ne- Predvidevanje teme-' inb ^^^Pnatavki, da bodo u medsebojnega razu-vn)a. ki je bilo značilno Sa Podobna medsebojna *. . ^ *aLn3a’ našli rešitev, ki jj., upoštevanju novih g,l °®0v, zadovoljila obe »o r* ^ngoalavija ima pol-901t(^Umevanje za želje in Jihe v]Sjn" rastopa italijanska )HV a. delegacija. To razu-,nle je Jugoslavija dolini 5 ^ pred leti z načel-lbol Postankom, da dovoli W°v v svojih vodah in s tetnimi koncesijami, ki Ne da3a Pri podpisu dose-!tsla*a sporazuma. Toda Ju-BPoši-Vl^a ne niore, da ne bi interesov jugo-ia nsaib ribičev, dejstva, ko j le Jugoslovansko ribl-.Otj^ievje povečalo, da se . e prebivalstva stalno io medtem ko se rib-il># °8astvo zmanjšuje. Te- e le prav v jem> lu n Pogajanjih vedno pre-^0. so v Beogradu ■(jjj 3a> da bo moč najti ■j ki bo v določeni me-H Poštevala želje obeh stra- ^ Pogajanja o sklenitvi L Sa trgovinskega sporazu-^ 1° se bodo konec novem-I Pršela v Rimu, vlada v tijJ]*0Vanskih gospodarskih ji . veliko zanimanje. To razumljivo spričo i^PtKtive o bodočem go-hf.skem sodelovanju. Tr- l^u a izmenjava med Ju- *n Italijo se stalno b*lj 0 je Italija lani za-Nk Prvo mesto v jugoslo-ttg izvozu in drugo me-It ,. Pvozu. Povečanje je bi-t4ttloalno in letno zelo ob-\ ' Izvoz v Italijo se je 1%. Povečal od 13.596 mi-lilj. v dinarjev v letu 1957, J%v !no °d 8 milijard dinar-% Prvem polletju lan- liti d *.t® na 9.3 milijarde v ii i^0? i. letos. Toda največ-i| j. * ie zabeležen v uvozu ij9 °zom na škodo Jugosla- 1» ®°slavija je zamteresira-(ij0va n®daljnje povečanje izmenjave s so-verje. Italijo. Nič manj niso 'lii}j n° za to zainteresirani t0®?sP°darski krogi Italije U- Je njena industrija, ki N, jugoslovanskem trgu M,Sm *iroke možnosti- za 'i ?n svojih izdelkov. A- 'kih ual3nji razvoj gospodar-tju °dnosov je, po mišlje-Beogradu, potrebno \ jj. iPi. tta solidnejša osno-lf|)en °dprla možnosti za razvoj medsebojnega Haj ^uja, ki se je doslej ^bio 0 obojestransko ko-je ^ Beogradu sodijo, S h n* pogajanjih v Ri-trebno najti ustrezne a> ki bi AznAončili so- !ki ki bi omogočili so-j'šhsl{9no povečanje jugoslo-ie ^a izvoza v Italijo, da 18 na^in preprečila Sn^ia oziroma celo * JuSanie izvoza iz Italije 'tUf ^0slayij0. Potrebno je Nev . uP°števati, da je Ju-?* je1Ja' ne 8lede na to, Niti, za povečanje uvoza 'I . rt/1«v_____: ltr".. °dolreni investicij- gospodarstva, goslavijo, z ustrezno politiko vplivati, da se Jugoslaviji, ki zavzema trenutno 19. mesto v italijanskem uvozu, omogoči večji plasman njenih izdelkov in pridelkov na italijanskem tržišču. V zvezi z gornjimi ugotovitvami je potrebno namreč omeniti, da so se v dosedanjem razvoju trgovinskega poslovanja pojavile nekatere anomalije, za katere' je težko r.ajti opravičilo. Dejstvo je namreč, da je bila medsebojna trgovinska izmenjava v letu 1957 dvakrat večja od izmenjave v letu 1952. Toda interesantno je na primer, da je izvoz živine iz Jugoslavije v Italijo leta 1952 bil dvakrat večji od zvoza v letu 1957! To je samo najbolj drastičen primer iz vrste drugih artiklov, katerih izvoz je padel, oziroma ni rastel sorazmerno s povečanjem trgovinske izmenjave. Sem spadajo tobak, ribje konserve, meso in razne mesne konserve, cement, usnje in številni drugi artikli, ki jih sicer I-taljja uvaža iz drugih držav, ki so s stališča gospodarskih odnosov manj važne za Ita-ijo kot pa je Jugoslavija. V zvezi s tem jugoslovanski gospodarski krogi na primer o-menjajo, da je zadnja leta I-talija povečala uvoz tobaka iz Turčije in Grške na račun uvoza iz Jugoslavije: da Italija kupuje v Jugoslaviji samo 10 odstotkov uvožene živine in samo 2 odstotka u-voženih ribjih konserv. I^ot se vidi, so široke možnosti za povečanje uvoza v Italijo, za zmanjšanje jugoslovanskega deficita in za povečanje možnosti italijanskega izvoza v Jugoslavijo. Zato jugoslovanski gospodarski kro-gi pričakujejo, da bodo na pogajanjih v Rhnu proučili vse možnosti za povečanje jugoslovanskega izvoza in o-mogočili njihovo realizacijo. V nasprotnem primeru bo Jugoslavija prisiljena omejiti uvoz iz Italije in zadovoljiti svoje uvozne potrebe drugod. Čeprav taka rešitev ne ustreza interesom in željam gospodarstvenikov obeh držav, bo nujna, če odgovorni italijanski krogi ne bodo smatrali za potrebno, da z. večjo liberalizacijo in celo favoriziranjem stimulirajo u-voz iz Jugoslavije. Poleg tega jugoslovanski gospodarski krogi pričakujejo, da bodo med razgovori v Rimu proučili tudi vprašanje sklenitve dolgoročnega sporazuma o gospodarskem sodelovanju, ki bi s konstant- nim sorazmerno večjim jugoslovanskim izvozom, v cilju zmanjšanja dosedanjega debalansa v medsebojni izmenjavi, postavil sdidnejšo gospodarsko osnovo v medsebojnem gospodarskem sodelovanju. Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in I-talijo, ki se je do zedaj tako uspešno razvijala, bi bila po mišljenju v Beogradu, z upo-stavitvijo bilančnega ravnovesja postavljena ne le na solidnejšo, temveč na trajnejšo osnovo, kar je v interesu obeh gospodarstev. BOZO BOŽIC 'la v*»ku Jesenski motiv ob Miramarskem zalivu Modernizirajmo naše kmetijstvo Čeprav so za sodobno gospodarstvo dani pri nas le skromni pogoji, je to vendarle mogoče doseči Naš tržaški dnevni in tedenska tdsk prinaša nasvete in napotke, ki naj našemu kmetijstvu pri nje go v ih vsakodnevnih opravilih koristno služijo in ga uvajajo v čim bolj umno gospodarjenje. To je nedvomno zelo potrebno, zlasti ko nimajo naši ljudje skoro nobenega drugega strokovnega pouka, nobenih revij in knjig; živega pouka (sestanki, predavanja, tečaji) pa je tako malo, da ne pomeni nobenega pomembnega učinka. Žal pa ne gre pri nas le za kmetijsko strokovno vprašanje v okviru obstoječih kmetijskih pogojev. Naj svoje gospodarjenje v takih pogojih še tako zboljšamo, vedno bo — in to vedno bolj — grozila nevarnost našemu kmetijstvu. Ni le potrebno, ampak je glede na obstoj našega zemljaka celo nujno, da se s to zadevo malo seznanimo. Kakšna je ta nevarnost? Pravimo, da se svet «kr-či» in so si celine vedno bližje. Nekoč so bile med seboj ločene in ni živela vsaka zase le posamezna celina, ampak vsak njen del (država, dežela). Proizvajalci so oddali odvisno blago najbližjemu trgu. Gospodarski razvoj je postop no razbijal in razbijal fevdalne in deželne meje ter IIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItfllllllllimmillinilllllllllllllllllllimiinminmniimilllimilinilinnillrtltlllllllllllllltlllimillltlllllHIIIIIIIimiHinilllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllHlllllllllllllllllllIlU*111*”'11!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Z OBISKA V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI V LJUBLJANI MED KNJIGAMI IN ROKOPISI Knjižnica ima najbogatejšo zbirko inkunabul v Jugoslaviji Ob tihi, prometu odmaknjeni Vegovi ulici, okoli katere se je razvilo središče najviŠ-jih kulturnih ustanov Ljubljane, stoji poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice, ki s svojo reprezentativnostjo in slikovitostjo vzbuja pri vseh mimoidočih, zlasti pri tujcih, posebno pozornost. Ni staro to poslopje, saj je oilo dograjeno šele tik pred vojno. Toda ustanova, ki o njem domuje. Narodna in univerzitetna knjižnica, je mnogo starejšo. Tja v sedemdeseta leta 18. stoletja sega njen začetek, ko je oblast prevzela knjižnico razpuščenega jezuitskega samostana. Tedaj je po dolgem boju za in proti zmagala ideja ustanovitve študijske knjižnice v Ljubljani. Ta je bila sprva navezana na gimnazijo, tedanji licej, in šele sredi preteklega stoletja je postala samostojna znanstvena ustanova s pravico prejemanja ob-veznostnih tiskov tedanje Kranjske. Knjižnica je bila kasneje večkrat reorganizirana, zlasti ko je po prvi vojni postala osrednja slovenska Študijska knjižnica Pred približno petnajstimi leti je prišla v okvir univerze in od takrat je Narodna, to je osrednja slovenska in obenem u-niverzitetna knjižnica. Taka je ta kulturna ustanova tudi danes. Odveč bi bilo govoriti o pomenu te knjižnice, ki je s svojimi stotisoči knjigami v veliko pomoč in korist vsem kulturnim in znanstvenim delavcem ter študirajoči mladini. Sicer pa danes to knjižni- co mnogi že dobro poznajo, ozemlja. Boji domačih in tu■ 71 i« amam/. — rt 7 a /J ,17 *-f o <1-1 n T\ 7 n el-mih* rt« — A ckl/rot mo. Manj je znana zakladnica 'te knjižnice, kot lahko imenujemo njen rokopisni oddelek. Rokopisni oddeieu namreč hrani največje dragocenosti slovenskega pismenstva. Morda se bo komu zdelo da je s tem rečeno preveč. Toda rokopisni oddelek hrani najstarejše, najbolj redke in najbolj dragocene slovenske ti- ( tkane knjige, obenem pa obilico rokopisnega gradiva, katere vrednost je morda še večja. Niso to samo srednjeveški' rokopisi, temveč tudi rokopisna ostalina mnogih naših pisateljev in kulturnih delavcev, obsegajoča rokopise, korespondenco, dokumente in drugo gradivo slovenskih kulturnih in javnih delavcev. Najprej besedo o zakladih, ki so spravljeni v rokopisnem oddelku. Predvsem so to srednjeveški rokopisi, nastali pred izumom tiskarstva. Naša knjižnica jih ima okoli sto in najstarejši segajo v deseto stoletje. Morda ste imeli že priliko videti te rokopise? Ce ne, naj vam to nadomesti kratek opis. Navadno so rokopisne knjige velikega formata, vezane v bogato usnjeno opremo. Latinsko ali nemško besedilo je na pergamentnih listih pisano v dveh stolpcih. Crke so izredno skrbno in enakomerno izpisane, da se zde, kot bi bile tiskane. Začetne črke strani oli poglavij pa so navadno bo. goto okrašene in barvane. Srednjeveški rokopisi, ki jih hrani rokopisni oddelek, niso slovenski, čeprav so z našega I Turška plesalka Keish Nanah Je s svojim aplesoma spravila v zadrego številne povabljence, ki so se zbrali v rimski restavraciji »Rugantinos, kamor jih je grofica Olga dl Robilant povabila za svoj god jih oblastnikov za oblast, neurejene politične in gospodarske razmere, prvi vpadi Turkov, vse to nikakor ni moglo pospeševati slovenskega pismenstva. Literarno delo, in še to v izredno skromnem obsegu, so tisti čas opravljali pri nas le menihi po samostanih. Namenjeno je bilo tu jemu ali potujočemu plemiču in duhovniku, služilo pa je skoraj izključno verskim potrebam. Toda potrebe življenja so zahtevale tudi uporabo domačega jezika, kot ga je govorilo preprosto ljudstvo. In tako so si tuji duhovniki začeli zapisovati v domačem jeziku napisane molitve in pesmi. Prepis nekega takega molitvenega in pesemskega o-brazca vsebuje tudi srednjeveški rokopis iz leta 1428, znan kot «stiški rokopisu, katerega hranijo v knjižnici. Lepo je ohranjen in skoraj prav tak kot pred šestimi stoletji. Seveda ne manjka tudi drugih v glagolici jli cirilici pisanih rokopisov, i/ečino teh je Narodna in univerzitetna knjižnica dobila s Kopitarjevo zapuščino. Kopitar sam pa jih je dobil od Vuka Karadžiča in drugih jugoslovanskih prijateljev. Poleg srednjeveških rokopisov hrani rokopisni oddelek tudi inkunabule, prve (pred letom 1500) tiskane knjige, ki pa imajo inicialke še risane z roko. Knjižnica ima najbogatejšo zbirko inkunabul v Jugoslaviji. Poleg teh pa hrani rokopisni oddelek tudi redke m posebno dragocene slovenske tiske. To so predvsem dela naših protestantskih piscev m sploh prva v slovenskem jeziku pisana dela. Protestan-tika se je v Narodni in univerzitetni knjižnici izredno povečala, zlasti odkar so se leta 1948 lotili sistematičnega zbiranja teh knjig. Osemnajstim delom v 25 izvodih se je zadnja leta priključilo več protestantskih knjig. Seveda pa hrani rokopisni oddelek poleg navedenih še druge dragocenosti. To so predvsem rokopisi mnogih slovenskih pesnikov in pisateljev. Vsakega ljubitelja slovenske knjige bo prav gotovo zanimalo, kako je Vodnik u-stoarj al pesmi. In rokopisna zbirka njegovih «Pesmi za pokušino«, z vsemi pesnikovimi popravki in dostavki, to lepo pokaže. Toda ne samo Vodnik, skoraj vsi slovenski pesniki in pisatelji so zastopani v tej rokopisni zbirki. Stritarjevi rokopisi, bogato Levstikovo rokopisno gradivo, Gregorčičeva lastnoročno pisana pesniška zbirka s popravki in pripombami Frana Erjavca, vse to je za proučevalce slovenske književnosti dragoceno gradivo. Najdemo pa tudi Kersnikove ro'kopise, Jurčičevo ostalino, Cankarjeva pisma, obsežno gradivo Maslja-Pod-hmbarskega in še rokopise o-stalih slovenskih književnikov. Posebna skrb je posveče- IIIMIIIIIllllllllllllllllIHMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllUOIIIIIIIIIItlllllllllinilllllllllllHIIIUlUUIIIIIIMHIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillullinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllll N« * v znesku 30 mili-I 4tt-°lariev. morala zara-IgOVinlcjtarnost'i medsebojne iNh bialnce, za kritje °bveznosti v Italiji vSr*dstev, ki jih je i-S Nil aIiji (reparacije, re-kNo krediti) uporabiti JN Valut0 in da bi v bo-(Nj 2aradi novih dospelih v») °sti (odplačilo kredi-.Njt b zmanjšanja drugih D« v Italiji, v kolikor ti ^ “stvarijo nove možno-.No, ^večanje zvoza v I- h Ni«0rata še v ve{il me' ,a D« ' drugo valuto. To riti'^anskega N4leLlVarja solidno osnovo . a»D0 ihim gospodarskim k ***h( ^aI° morali od- .itabjanski krogi, v *e|e nadaljnji razvoj z Ju- izmenjave PRED NACIONALIZACIJO? Panamski prekop Panamski prekop je začel graditi leta 1888 Francoz Les-seps (isti, ki je gradil tudi Sueški prekop), a je to delo opustil leto kasneje in prepustil vso zadevo ZDA, ki so z deli nadaljevale leta 1904 in dovršile prekop deset let pozneje. Gradnja prekopa je stala 337 milijonov takratnih dolarjev in številne človeške žrtve. Od svoje otvoritve 1. avgusta 1914 do danes je bil Panamski prekop kamen spotike v odnosih med ZDA in Panamo. Ustanovitev posebne cone okrog prekopa pod ameriško upravo, kakor tudi dis*-kriminacije na škodo krajevnega prebivalstva, ki je zaposleno na področju, je povzročalo stalne zahteve Paname, da se pogodba revidira Posebno poglavje igrajo v tem dohodki od prekopa. Nedavno je bivši panamski minister zunanjih zadev, Castillero, v časopisih napadel ameriške oblasti, češ da potvarjajo bilance, da bi prepričale javnost, da je prekop pasiven. Dejal je, da bi Panama morala dobivati letno vsaj 50 milijonov dolarjev, in da je Panama s takimi potvorjenimi bilancami »okradena«. Primer z nacionalizacijo Sueškega prekopa je postal precedens za Panamo in A- meričani morajo računati s tem, da se bo primer ponovil tudi s Panamskim prekopom. Od leta 1955 plačujejo ZDA Panami 2 milijona dolarjev letno na račun zakupnine za zemljišče po katerem teče prekop, in finansirajo izgradnje cest in šol v deželi Področje samo pa se smatra za ameriško ozemlje, ki ga u- pravlja guverner, ki je po nravilu inženirski general a-meriške vojske, Najhujši pro- blem za Američane je dejstvo, da sedanja atomska oborožitev precej zmanjšuje strateški pomen prekopa; po drugi plati pa se v '.vetu grade vedno večje ladje, tako da čez nekaj let prekop ne bo več mogel zadovoljiti potreb, kajti orjaške ladje po 100.000 ton ne bi mogle 'kozenj. Ze dolgo mislijo na to, da bi ga poglobili. Nekatera dela so že izvršili leta 1947. V ameriškem kongresu so predložili načrt, po katerem naj bi prekop izravnali, kar bi zahtevalo dve in pol milijarde dolarjev. Toda nekateri strokovnjaki predlagajo opustitev tega prekopa in izgradnjo novega. Obstaja tudi načrt o izgradnji tunela pod gorami Kostarike. Tak tunel bi moral biti dvojen, >a obe sme-ri in ladje bi skozi tunel vlekle 1-komotive. To je sicer le či, koliko se tudi resno misli na to. Sicer pa je gospodarska vrednost Panamskega prekopa za ZDA še vedno precejšnja in zaradi tega tudi zavlačujejo s končno odločitvijo. Za modernizacijo Panamskega prekopa so potrebna ogromna finančna sredstva, za izgradnjo novega Prekopa pa še večja. Skozi prekop gre danes še vedno nad 10.000 ladij z okrog 36 milijoni ton blaga, toda v tem poslednjem času se opaža, da je ameriška udeležba v tem prometu v upadanju, medtem ko je udeležba ostalih dežel v porastu. Mnenja so, da se bo porast prometa skozi prekop nadaljeval tudi v bodoče, toda to bo odvisno tudi od tega, ali se bo ameriška vlada odločila za izboljšanje te plovne poti (izboljšanje, ki bi danes zahtevalo kakih 5 milijard dolarjev) ali pa se bo raje odločila za izgradnjo novega prekopa. Prejeli smo Zdravstveni vestnik Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. T.rtn 27. Št, 9-10, drzna zamisel, a težko je re- * Ljubljana 1958. na zbiranju Prešernovega gradiva. Original Prešernovega pisma staršem, ki ga poznamo po objavljenem faksimilu, je tu varno shranjen poleg lastnoročno pisanega cenzurnega izvoda Poezij, ki ga je knjižnica dobila šele pred nekaj leti iz Celja. Poleg teh del pa sodijo v rokopisno gradivo tudi tiskana dela slovenskih književnikov s oosvetili ali korekturami avtorjev. Pozabiti pa ne smemo tudi celotnih zapuščin, rokopisov, korespondence, osebnih dokumentov in drugih spominov književnikov, glasbenikov in političnih delavcev. Tudi to gradivo je našlo varno zavetje v rokopisnem oddelku. Toda teh stvari je preveč, da bi jih mogli vse našteti. Zlasti po osvoboditvi, ko je Narodna in univerzitetna knjižnica dobila zadostne kredite in je v njeno hrambo prišlo več dragocenih zbirk, so se ti zakladi precej pomnožili. Tako je v rokopisni oddelek prišla obsežna zapuščina Etbina Henrika Coste, ki vsebuje obilo gradiva, važnega za proučevanje naše politične zgodovine šestdesetih let preteklega stoletja, po o-svoboditvi je prišla v Narodno in univerzitetno knjižnico tudi ostalina Torna Zupana, Prešernovega sorodnika in raziskovalca, ki je marsikaj pripomogel k razjasnitvi Pre sernove osebnosti, ■ Aškerčeva in Govekarjeva zapuščina, Stritarjeva zapuščina z Dunaja, Murkova zapuščifia, obsežno gradivo Janeza Blieitceistt. Lahko bi našteli :ie vrsto naših■ znamenitih osebnosti, katerih ostalina je šele po osvoboditvi prišla na ediijo prt-, merno mesto. Kdaj in kako so rokopisi in redki tiski našli pot v zakladnico Narodne in univerzitetne knjižnice? V. sedanji obliki je rokopisni oddelek organiziran šele od leta 1941, ko se je knjižnica preselila v lastno stavbo. Toda prve rokopise je knjižnica dobila že ob ustanovitvi. In pravzaprav so bili rokopisi poglavitni razlog, da je bila knjižnica sploh ustanovljena. Ko je leta 1774 pogorela knjižnica jezuitskega samostana v Ljubljani, so zgorele številne dragocenosti. Kakih deset let je vladalo v Ljubljani v pogledu knjižničarstva neko mrtvilo, nato pa je Tomaž Linhart dal pobudo za ustanovitev znanstvene knjižnice, ki naj bi združila predvsem knjižnice tedaj zapuščenih samostanov. Boj za knjižnico je trajal več let, toda Linhartova ideja je končno le zmagala in leta 1792 je bila v Ljubljani ustanovljena študijska knjižnica. Vanjo So prišle predvsem knjige iz Pleter-ja, Bistre, Juvkloštra, Stične in drugih samostanov, ki jih je Jožef II. razpustil. Toda prav ta je dal najlepše in najbolj dragocene primerke odpeljati na Dunaj. Tako se še danes dunajska nacionalna biblioteka ponaša z dragocenimi srednjeveškimi rokopisi prav z našega ozemlja. Veliko je pomagal novi študijski knjižnici tudi Ziga Zois, ki je imel smisel za reševanje literarnih zapuščin. Tako je poskrbel, da je knjižnica dobila Linhartovo, Japljevo in Kumer-dejevo zapuščino. Veliko oviro pa je v prvi dobi predstavljalo pomanjkanje dobrih bibliotekarjev. Matija Cop je kil sicer izredno razgledan človek, vendar je kot knjižni-čar imel več čuta za tiske kakor za rtjkopise. Tujci, ki so dolga desetletja zavzemali vo-dilna . mesta v ljubljanski knjižnici, pa tudi niso imeli pravega smisla in čuta za dragocenosti slovenskega pismenstva. Eden prvih Slovencev, ki je imel v knjižnici vodilno mesto, je bil Luka Pintar, ki si je prav za rokopisni oddelek pridobil veliko zaslug. Predvsem zato, ker je spravil v knjižnico Prešernovo rokopisno gradivo, zasluži časten spomin. Prav tako e-den njegovih naslednikov, Av-C/nst. Žigon, ki je pridobil za knjižnico Vodnikovo zapuščino in nekaj Čopove ostaline. Marsikaj je prišlo v Narodno m univerzitetno, oz. tedaj še liceclno knjižnico od Slovenske Matice, ki je dolgo let zbirala in hranila rokopise mnogih slooenskih književnikov. Zlasti med prvo svetovno vojno, ko je Matici grozila nevarnost razpustitve, je precej dragocenega gradiva prišlo v zakladnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Tudi bibliotekar Joža Glonar st je prido- bil zaslug za rokopisni oddelek. Seveda pa vsi ti zaradi ozkosti razmer, v katerih je delovala knjižnica, niso mogli dosti prispevati k razvoju tega pomembnega oddelka knjižnice. V stari Jugoslaviji, ko je bila celotna študijska knjižnica stisnjena v pritličje> gimnazije na Poljanah, ni bilo prostora za rokopisni oddelek, ki je obsegat samo nekaj 1-mar v upravnikovi sobi. Sele v novi stavbi je rokopisni oddelek, ki ga je takrat vodil Avgust Pirjevec, zaživel. Z njegovo smrtjo v Dachauu se je oddelek znašel brez vodje, sicer pa je osvoboditev dočakal v kleti. Po osvoboditvi se rokopisni oddelek pod vodstvom prof. Alfonza Gspana uspešno razvija. Sodobna literarna veda se v vedno večji meri poslužuje tudi fotografije. Morda je to malo čudno, je pa vendarle res, In tudi v rokopisnem oddelku Narodne ir. univerzitetne knjižnice imajo že lepo zbirko fotografij. Gre za fotografske posnetke knjig, da jih je moč za študij s pridom uporabljati prav tako kot o-riginalne izdaje. Zlasti, ker je mogoče napraviti poljubno število fotokopij. Znanstveni delavci se danes povsod poslužujejo samo fotografskih posnetkov, originali pa ostajajo vedno varno shranjeni na policah zakladnic, Sl. Ru. se že lotil državnih mejnikov, tržne ceste vodijo že preko širokih morij, od celine do celine. Kar se na tem planetu proizvede, poznajo že vsi. oziroma skoro vsi zemljani. V našem primeru gre za kmetijsko proizvodnjo. Vsakdo, pa naj je posameznik ali država, si prizadeva, da proizvaja čim več in čim boljše blago. Uspeh pa je odvisen od raznoterih pogojev: od podnebja in vremena, od plodnosti zemlje, lege, sposobnosti zemljedelca itd. Kratko: od prirode in človeka, čim boljše pogoje imajo gospodarstva, tem večji je njih hektarski donos in tem bolj gospodarsko napredujejo. Ta gospodarstva zalagajo domača in tuja tržišča z lepim, dobrim in cenejšim blagom kot pa proizvajalci, ki teh pogojev nimajo. Le-ti torej na trgu uspešno konkurirajo. čudovite in po naših pojmih skoro neverjetne uspehe v kmetijstvu beležimo v tem stoletju, zlasti še v zadnjih dveh desetletjih. To pomeni skok v količino in kakovost pridelka. A to pomeni hkrati preobrat, ki ga je v kmetijstvu — kot v gospodarstvu sploh — izzvala znanost. Ta je danes vodilna sila v kmetijstvu vseh dežel, ki so se že otresle ali se naglo otresajo nekoč mogoče razmeroma u-spešnih, za današnje razmere pa neuspešnih delovnih metod. Oprijemajo se stroja — mehanizacije in znanstvenih pripomočkov za izvojevanje čim večjega uspeha. Ta način kmetovanja je v sodobnem gospodarstvu nujnost. Samo tako je za določeno dobo mogoč obstoj in napredek v kmetovanju, se pravi: Samo s tem, da čimbolj zamenjamo ročno delo s strojnim m roko usposobimo za umno delo, je mogoče uspešno gospodariti To je seveda za mnoge primere ie bolj teorija ali tiskan nauk, ker nima vsak kraj za to dovolj pogojev, oziroma jih nima v zadostni meri. Ni namreč povsod kmetijska površina dovolj obsežna in če je, ni vedno za to prikladna. Vzemi za nrimer naše razmere: ni plodhih ravnin ali plodnega položnega gričevja, ni obsežnih privatnih, državnih ali pa kolektivnih gospodarstev, ki ustrezajo za- Fižolčki 36. Spisal in narisal Milko “Bambič K m Odbilo je polnoč. ‘Tedaj je stražnik prav razločno čul: »Hitro! Na pomoč! Primite razbojnika!« Ozrl se je. Nikogar ni videl. «Hitro! Razbojnik je v peti hiši za vogalom!« mu je zopet zašumelo v ušesu; okoli pa ni bilo žive duše. Obšla ga je groza. »Butelj! Ali se boš že zganil!« mu je siknilo v ušesu. «Joj, mrtvec kliee, ki ga*je razbojnik ubil!« je stražnik zašklepetal in zdirjal . . . — To so prav gotovo Smolarjevi, ki nam hočejo pokazati svoj novi avto. htevam sodobnega kmetovanja. Namesto teh imamo drobita — in kar je še slabše — razkosana imetja, ki so sama poseK nasprotje in temeljna ovira resničnemu napredku. Nastane vprašanje: Ali je mogoče naše kmetijstvo preusmeriti na bolj sodobno osnovo? čeprav so pri nas za sodobno gospodarstvo dani le skromni pogoji, je to vendarle mogoče. Treba je te pogoje postaviti v — red. Kaj je za to potrebno? Imamo velik odstotek malo rodovitne zemlje 'pašniki, slabe senožeti). Za današnje gospodarstvo pomenijo mrtev kapital, če ne celo obremenitev. Treba jih je odstopiti prikladnim gozdnim kulturam (po-gozditev). Obdelovanju določene površine naj se odmerijo o-nim panogam (poljedelstvo. živinoreja, vinarstvo i. e.) za katere so najbolj primerne. Predvsem je treba skrbeti za čim boljše pogoje živinoreji kot osnovi ostalim kmetijskim panogam. Kmetje morajo najti primerno gospodarsko obliko za sodelovanje. To bi bile grobo nakaz ar ne misli za reševanje o-snovnega vprašanja našega kmetijstva Ni to ni-kakšna novost. Podobno so ravnale — seveda na pobudo, z moralno in materialno pomočjo države — dežele z enakimi, če ne celo še s slabšimi pogoji in dosegle velik napredek. Naše delo, čeprav mogoče še s slabšim, pogoji in dosegle velik napredek. Naše aelo, čeprav mogoče napredno, pomeni v davnih okoliščinah, resnično vzeto, bolj zastoj. Rešujemo vprašanja, ki so v primeri s tem podrejenega pomena. Nihče ne načne pred našim kmetijstvom tega, za i.aš obstoj in napredek tako pomembnega vprašanja. Ali naj opozorim na to, razen kmetov, tudi njih star novskih organizacij, naše občine in še koga drugega? čudno, a tudi značilno je, da ni zato nobene pobude in zanimanja pri pristojnih oblasteh. J. F. Po telefonu sprejel svoje - pogrebce MILANO, 14. — Oče, mati sestra, brat, teta, bratranec in še nevesta mladega Luigi-ja Petrarca so prišli iz pokrajine Sassari v Milan na pogreb mladeniča. Ko se v začetku niso vedeli kam obrniti, so telefonirali v penzion, kjer je mladenič stanoval, toda kolikšno je bilo njihovo presenečenje, ko jim je odgovoril 21-letni Luigi Peiiar-ca sam! Kmalu se je zvedelo, da je Petrarca posodil svojo suknjo, iz katere je pozabil vzeti dokumente in denar, nekemu nepridipravu, ki se ni več pokazal, ko je v suknji našel denar. Toda reveža je neki kamion povozil in v bolnišnici je umrl. V suknji so našli dokumente z imenom Pe-trarca in javili so v Sassari staršem, da je umrl njihov sin — on pa o tem ni nič vedel. HOROSKOP -ZA DANES. OVEN (od 23. 3. do 20. 4,)i Obeta se vam zanimivo srečanje v nenavadnih okoliščinah. Ne bodite preveč optimisti, BIK (od 21. 4. do 20. St.) Ravnajte z diplomacijo. Skušali se boste ogniti vsakdanjosti, da bi se rešili skrbi. DVOJČKA (od 21. 5. do 32. 6.) Ne dajte, da bi vam neupravičeno sumničenje skalilo življenje v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Tvegano dejanje more imeti določeno korist, to.la ne zanašajte se preveč na srečo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.1 Posrečilo se vam bo najti rešitev nekaterih vprašanj, ki zadevajo vzgojo otrok, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vašim podvigom je sreča naklonjena. Na vidiku zaslužek. TEHTNICA (od ?3. 9. do 23. 10.) Vaše koristi so v nevarnosti. Toda uspelo vam bo pravočasno razkrinkati nepoštenega nasprotnika. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Majhen nesporazum ne bo mogel pokvariti popolnega razumevanja •*' osebo, ki vam je pri srcu. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Važna pomoč vam bo koristila pri rešitvi vaših vprašanj. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne razkrivajte vsem svojih čustvenih problemov, kajti težko boste našli razumevanje. VODNAR (od 21. 1. do 1». 2.) Nezaželen obisk vas bo prisilil, da boste spremenili svoj načrt. RIBE (od 20. 2. do 20. 9.)l Ne idealizirajte preveč prijateljskega čustva, da ne bost* doživeli razočaranja, Gori§ko-bene§ki dnevnik Sporočilo o sestanku na županstvu Svetovalci soglasno zahtevajo aktivno spremljanje vpraSanja SAFOG Predstavniki političnih skupin se bodo znova sestali 20. novembra Kot je bilo sklenjeno na »eji goriškega občinskega sveta dne 13. novembra, so se včeraj sestali v županovem uradu predstavniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, da bi proučili vprašanje SAFOG in določili, kakšno naj bo v bodoče občinsko stališče do tega vprašanja Na sestanku je prišlo do obširne in živahne diskusije, na kateri so vsi prisotni predstavniki zagovarjali svoja stališča in bili soglasni v tem, da je treba pazljivo in aktivno spremljati razvoj tega občutljivega vprašanja zaradi izrednega položaja Gorice. V zvezi s splošnim razvojem v podjetju IRI in v pričakovanju, da se bo izvedelo z e nadaljnje podrobnosti, predvsem pa za sporazume, ki so bili sklenjeni za druga podjetja, so svetovalci sklenili, da se bodo najprej posvetovali s svojimi osrednjimi vodstvi, potem pa se bodo znova sestali v četrtek 20. t. m. ob 18. uri. V sporočilu o tem sestanku se nadalje poudarja, da položaj v SA FOG z vso prizadevnostjo spremljajo tudi parlamentarci :n predstavniki krajevnih o-blasli. Jug. konzul pri goričkem županu Jugoslovanski generalni konzul v Trstu dr. Ziga Vodušek je bil v četrtek na vljudnostnem obisku pri goriškem županu dr. Bernardisu, s katerim se je delj č-.sa zadržal v prijaznem razgovoru. «» * Bliža se Andrejev sejem Prijave vinogradnikov za razstavo vin Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo je te dni poslalo povabilo goriškim vinogradnikom, naj sodelujejo na razstavi vina, ki bo na Andrejevem semnju 29. in 30. novembra. Ker je bila letošnja vinska letina zelo dobra, se upravičeno pričakuje, da bodo vinogradniki skušali napraviti več piopagande kot prejšnja leta, da bi prodali svoj pridelek. Prijave sprejema kmetijsko r.adzorništvo najkasneje do 22, t. m. Interesentom je na razpolago tudi za razna pojasnila. «»------ IZPRED SODISCA Trgovec iz Ul. Mazzini ni mučil krokodila Znani dogodek s Krokodilom v veži trgovine s čevlji v Ul. Mazzini je bil včeraj ponovno predmet razprave na goriškem sodišču. 27-letni Michele Fra-tallone iz Ul, Oberdan 6 je predlanskim otvoril trgovino s čevlji v Ul. Mazzini, in da bi si pridobil kliente, je pričel z najrazličnejšimi pripomočki. V veži svoje trgovine, kjer je med drug.m namestil televizijski sprejemnik je postavil tudi ve.iko stekleno posodo, v katero je postavil mladega krokodila, ki ni bil niti meter dolg. Nekega dne je prišel mimo agent društva za zaščito živali (bili smo v času, ko so na gariški sodniji obravnavali celo vrsto takih primerov) ,n videl, da je bila posoda krajša od krokodila ter naznanil zaradi tega sodnim oblastem Fratallo-na zaradi mučenja živali. Na goriški sodniji so Fratallona letos februarja obsodili na 7 tisoč lir kazni, on pa je vložil priziv in včeraj so ga sodniki oprostili, ker dejanje ni kaznivo. (»------- Z avtomobili na Sveto goro Goriške avtomobiliste bo prav gotovo razveselila vest, cia so oblasti v Novi Gorici popravile cesto na Sveto goro. Na tem znanem turističnem kraju, s katerega je lep raz- gled po Gorici, Brdih in Furlanski nižini, deluje tudi bife. Iz Solkana vozi na Sveto goro vsako nedeljo dopoldne avtobus. Zaradi velikega števila potnikov večkrat odpelje tudi po več avtobusov. Planinsko društvo iz Nove Gorice pa si prizadeva, da bi avtomobilsko podjetje uvedlo tudi popoldanske nedeljske vožnje. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ul. Rabatta 18, tel. 2124. iniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHHHiHiiiititiiiiimiiiiiiiimimiiiMiiiiiiiMiiiiiMiitiMimi Hlinil Ko je bil mož v zaporu si je žena dobila drugega Mož oproščen obtožbe, da je ženi grozil t smrtjo 34-letni Giuseppe Bonfrate iz Ul. Oberdan je bil do sedaj dvanajstkrat kaznovan zaradi raznih prestopkov in ie moral presedeti 27 mesecev zapora. Tako življenje ni bilo pogodu njegovi ženi Natalii Pippa, ki je, medtem ko je bil mož v zaporu, živela «na koruzi« z drugim moškim. Po moževem povratku iz zapo- ra lani spomladi, je zahteval Bonfrate odgovor za tako ravnanje lastne žene, hotel je od časa do časa imeti hčerko pri sebi, a vedno brez. uspeha. Prišlo je do prepirov na ulici (kajti nista več stanovala skupaj) in ženska ga je lepega dne naznanila policiji, da ji grozi s smrtjo, ker se noče vrniti k njemu, ir da noče nadaljevati takega življenja. Lani julija so ta primer ob-lavnavali na gori.ški sodniji, :n Bontrate je bil obsojen na dva meseca in dvajset dni zapora. Vložil je priziv in včeraj so stvar ponovno obravnavali na goriškem sodišču. Bonfrate je izjavil, da je vložil tožbo proti ženi zaradi za-konolomstva, in da je hotela žena s svojo tožbo podpreti svojo zahtevo po razporoki, ter da niso priče veljavne, ker so vse v sorodstvu s Pip-po. Na podlagi prič so sodniki Bonfrata oprostili. « n —- Nezgodi žensk Ob 17.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križ.i pri-reljali v bolnišnico Brigata Pavia 40-letno Ano Matežič iz Ulice Scogli 5 v Gorici. Zena si je s steklom prerezala desno zapestje. Ob 16.15 so prav tako z rešilnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 63-letno Elizabeto Medeot iz U-lice Duca d’Aosta 52. ki se je pri padcu po stopnicah potolkla po glavi. ' «»------- PRI LOCNIKU Hudo trčenje med tovornikom in osebnim avtomobilom V četrtek ob 23. uri se je pripetila na glavni cesti v I. očniku prometna nesreča med avti * .obilom 500 in tovornikom. Osebni avtomobil je vozil 50-letni trgovec Gio-vanni Zorzjitti iz Ul. Orzoni 9, ki je poleg sebe peljal 44-letno Mario Zuzzi iz St. Lenarta p.i Čedadu, tovornik, ki je last Giuseppine Kuz.er, pa je vozil 25-letni Olivo Minini i-: Ul. 9, avgusta 7. Tovornik se je po strmini peljal proti Ločniku, osebni avtomobil pa je prihajal z nasprotne strani in se zaletel v zadnji del tovornika. Pri trčenju se je osebni avtomobil skoraj popolnoma razbil, potnika pa sta si povzročila hude telesne poškodbe; žena si je zlomila lobanjo, šofer pa se je potolkel po vsem telesu. Za oba so s- zdravniki pridržali prognozo. «»------- Laurentijeva brani svojega moža Medtem ko je Laurenti iz Ronk že nekaj dni v goriški umobolnici, kjer ga zaradi kritičnega umskega zdravja ne morejo zaslišati, je njegova žena ,28-Utba Alma Pieri še vedno v tržiški bolnišnici. Njeno zdravstveno stanje se ni premaknilo na boljše niti na slabše. Kadar pride k zavesti, brani svojega moža, ki naj bi jo skoraj do smrti pobil v trenutku duševne zmedenosti. Kakor se je izvedelo, sta Laurentijeva bila zelo srečna v zakonu, iz katerega imata tri rtroke, ki so sedaj pri sorodnikih. Mož je bil priden delavec in so ga imeli delavci CRDA zelo radi. Pismo NK CRDA v Tržiču Poziv predstavnikom oblasti naj posredujejo {lede SAFOG Notranja komisija CRDA iz Tržiča je poslala pokrajinskemu predsedniku odv. Culotu in goriškemu županu dr. Bernardisu pismo, v katerem ju obvešča, da je poslala ministru za državne udeležbe La-rniju Starnutiju telegram, v katerem ga poziva, naj prepreči odpuste v SAFOG. Notranja komisija, ki je upravičeno zaskrbljena, da bi se zaradi pomanjkanja naročil ter stotin suspendiranih delavcev posledice prenesle tudi na tržiško ladjedelnico, zlasti na elektromehanične delavnice in na oddelek OMFA, poziva tudi pokrajinskega predsednika in župana, naj posredujeta, da se preprečijo odpusti v SAFOG, ki bi slabo vplivali na vse gospodarstvo naše pokrajine. Delavci SAFOG zamujajo ddo zaradi stavk v podjetju ATA Notranja komisija SAFOG je poslala občinskemu odboru v Gorici ter v vednost sindikalnim organizacijam CISL, Delavski zbornici in UIL sledeče pismo; «Uslužbenci družbe ATA, ki vzdržuje mestni avtobusni promet, morajo pogostokrat stavkati, ker ravnateljstvo noče sprejeti njihovih zahtev. Te stvari povzročajo neprili-ke delavcem SAFOG, ki nimajo nobenega prevoznega sredstva in prihajajo na delo pozneje. To jim še bolj zmanjša še tako nizke prejemke; obenem se s tem krši disciplina v podjetju. Notranja komisija poziva občinski odbor naj posreduje, da bi se to vprašanje čimprej in pravično rešilo*. «»------- Ul. Caprin bo zaprta Županstvo sporoča, da bodo pričeli 18. novembra kopati jarek za kanalizacijo v Ul. Caprin med Svetogorsko cesto m Ul. Ciconi. Zaradi teh del bo cesta za promet zaprta. HMIMIIIIIIMIIlllllMIIIMIMIIMIIIIIIIlllHIIIttlllinilMtllMIIIinilKIIIIIIIIMItllMIHIIIlllMIIIKIMIIIIII Proniefna nesreča na Tržaški cesti Ribijev avtobus povozil delavRo Namenjena je bila na delo v podjetje OCILD Huda cestna nesreča se ;e| glavi in udarec zgodila na Tržaški cesti vče- očesu, raj popoldne ob 14. uri. 15-letna Silvana Bradaschia iz Androna del Pozzo 4, je kolesarila iz mesta proti tovar ni OCILD, kjer je zaposlena. Ko je prišla v bližino tovarne, ki je na levi strani ceste, je zavozila čez cčsto, prav takrat je za njo prihajal Ribijev avtobus, katerega je šofiral 53-letni Marino Perco iz Ločnika, ki jo je podrl. Mladenko so takoj peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili rane po raznih delih telesa. Njeno stanje je precej resno. ««------- Padec v stanovanju Včeraj popoldne okrog 16. ure je 63-letna Uršula Medeot iz Ul. Duca d’Ao"ta 52 padla v svojem stanovanju. Z rešilnim avtomobilofn Zelenega križa so jo prepeljali v Bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji obvezali nekaj ran na X) Italijansko nogometno prvenstvo Spopad kolosov v 8. kolu obeta spremembe v lestvici Triestina v Bologno le s skromnimi upi na delen uspeh na desnem Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Grešno degle*, B. Bardot in J. Gabin, mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 15.15; »Nesrečniki«, po romanu Victorja Hugoja, igrata Jean Gabin in Da-nielle Delorme. Baivni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.15; «Pekel v Pigallu*, A. Giradoux in P. Trabaud. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00; «Afrodita, boginja ljubezni*. I. Corey in A. De Teffe, cinemasco-pe v barvah. MODERNO. 17.00; »Maščevanje*. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj šo na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa 10 stopinj ob 7. uri zjutraj. Po enotedenskem premoru zaradi mednarodnih tekem Francija - Italija in Italija Bolgarija (mladi), se bo jutri spet nadaljevalo državno prvenstvo v vseh glavnih ligah. Nestrpnost med ljubitelji nogometa v Italiji je za 8. kolo res velika, saj je prav to kolo še posebno bogato s srečanji, ki utegnejo bistveno vplivati na vrstni red, obenem pa nuditi nogometnim navijačem tudi dovolj priložnosti za užitek ob lepih jn zanimivih igrah. Tri tekme tega kola so v središču zanimanja, toda med njimi je na prvem mestu vsekakor turinsko-milanski der-by med Juventusom in Milanom. Izid. spopada med tema dvema kolosoma je seveda v zraku, kajti obe enajstorici imata dovolj razlogov, da zaupata v svoj uspeh. Kljub temu pa se le ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi mogel Juventus na lastnih tleh izgubiti in to še posebno po izvrstni igri vseh njegov-h članov v okviru mladinske in A reprezentance. Mislimo predvsem na mladega Nicole-ja, ki bo tudi jutri vodja napada, na Bonipertija pa tudi na Stacchinija, Corradija in Mattrela. Če pa k tem dodamo še orjaškega Charlesa in Sivorija. potem skoraj ne bi smelo biti dvoma, da bo Juventus odnesel iz te borbe obe točki. Toda slovečih imen tudi v Milanovih vrstah ne manjka. Začnimo kar z Buffonom, ki je v Parizu povsem upravičil svoj sloves, in nadaljujmo z Beanom, ki je bil tudi odkritje v A reprezentanci, s Schiaffinom. Liedholmom, Grillom, Maldinijem, Galli-jem. da o Altafiniju sploh ne govorimo. Res je sicer, da so to v glavnem veliki tehničar-ji, ki kot kolektiv morda nekoliko zaostaja za Juventusom. toda kvaliteten nogomet je v vsakem primeru zajamčen. S tem srečanjem pa je za klasifikacijo direktno povezano drugo srečanje, namreč ono pred Padovo in Fioren-tino. Florentinska enajsto'/’ca ima trenutno točko naskoka pred Juventusom in Milanom, toda vprašanje je, če ji bo ta skromna prednost zadoščala za ohranitev vodilnega položaja. Padova ji utegne namreč kljub raznim Hamrinom, Montuorijem in ostalim, prekrižati račune če že ne z zmago pa vsaj z neodločenim rezultatom. Tretje najzanimivejše srečanje 8. kola pa bo v Genovi v mestnem derbyju med Sampdorio in Genoo. Mestni derbyji so bili skoraj vedno uganka, za genovskega pa velja to še toliko bolj, ker je trenutna kvalitetna raven obeh enajstoric močno izenačena, čeprav bi se zdelo, da ima Sampdoria določeno prednost Med derbyje lahko prištevamo seveda tudi srečanje med Napolijem in Romo, saj je ri-valiteta med tema dvema mestoma že tradicionalna^ Roma ima trenutno točko več in tudi tradicija ji je naklonjena. Toda Napoli je sposoben največjih presenečenj. Ko se je najmanj pričakovalo, je izgubljal, in obratno. Zakaj ne bi tokrat poskrbel za izdatno zmago, ko pa bo imel na svoji strani domači teren in publiko. Drugi rimski predstavnik Totoealcjo šl. 11 Alessandria-Bari X 1 Bologna-Triestina 1 Inter-Lanerossi 1 Juventus-Miian 1 Lazio-Talmone Torino 1 Napoli-Roma 1 X 2 Padova-Fiorentina X 2 Sampdoria-Genoa 1 X Udinese-Spal 1X SimmenthalM.-Novara 1 Taranto-Cagliari 1X2 Pisa-Biellese 1 Lecce-Fedit Roma 1 Prato-Lecco Cremonese-Legnano 1 2 1 Lazio bo igral doma. V gosteh bo imel Torino, ki se letos nič kaj dobro ne obnaša. Favorit tega srečanja je vsekakor Lazio in vsak drug rezultat bi pomenil presenečenje. Prav takšen, če ne še večji favorit pa je tudi Bologna proti Triestini. Zdi se, da se bo v vrstah Bologne po daljši odsotnosti spet pojavil Cervel-lati na mestu desnega krila. Njegov nastop sicer še ni popolnoma zagotovljen, ker mu zanj konkurira Randon. Toda če bo Cervellati igral, potem bo na centru Boriafin na zve- zah pa Pivatelli in Vukas. Ce pa Cervellati ne bo igral, potem bosta krili Pascutti in Bonafin, zvezi Vukas in Randon. center pa Pivatelli. V vsakem primeru pa ne bo i-gral Maschio, ki je še vedno na zdravljenju. Toda ne glede na variante v formaciji je Bologna potencialno močnejša od Triestine, ki bo povrhu morala nastopiti tudi brez Masseija, ki se je zadnje čase začel vračati v svojo staro formo in ki je dejansko edini zreli napadalec, s katerim razpolaga tržaška enajstorica. S tem pa seveda ni reččno, da bo Triestina že vnaprej vrgla puško v koruzo, saj je točk krvavo potrebna. Razen tega pa bi tudi psihološko zelo slabo vplivalo na i-gralce, če bi se enajstorica spet znašla na dnu, v kolikor ni izključeno, da bo Alessan-dria v domačem srečanju z Barijem izvlekla vsaj eno točko, če že ne obeh. V preostalih dveh tekmah se bodo pomerili Inter in La-nerossi ter Udinese in Spal. V prvi je favorit Inter, čeprav so tkalci iz Vicenze nevarni v drugi pa bi Udinese tudi morala prevladali, saj je Spalova ladja začela puščati vodo na vseh koncih in krajih. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllll Po včerajšnjem zaključnem treningu Massei,Bandini, Comisso ne bodo igrali v Bologni Medconskl finale Davisovega pokala Srečanje Italija bo preloženo dniL Polfinalno srečanje za pokal švedskega kralja Italijo in Švedsko bo decembra v Ri®u o prvenstvo .... . Jugoslaviji. „ tudi pristal o a to, ol[to- turnir bi1 sePteir^.. odigra9 RIM, 14. — Italijanska teniška zveza je sporočila, da so v teku pogajanja med njo in filipinsko teniško zvezo za preložitev datuma srečanja med Italijo in Filipini v med-conskem finalu Davisovega pokala, To srečanje bi moralo biti’ 4., 5. in 6. dec., preloženo pa naj bi bilo za dva dni in sicer na 6., 7 in 8. dec., ker bi v teh dneh bil obisk gledalcev znrtno večji. Italijanska zveza je na preložitev datuma že pristala. Italijanski, teniška zveza ie tudi sporočila, da je švedski zvezi predlagala naj bi bilo polfinalno srečanje za pokal švedskega kralja med Italijo in Švedsko 3.. 4 in 5. dec., ali pa 4., 5. in 6. dec. v športni palači v Rimu. Švedska zveza na ta predlog še ni odgovorila, menijo pa, da bo pozitiven. Anderson - Laver zmagovalca v dvojicah ADELAIDE. 14. — V finalu moških dvojic teniškega prvenstva južne Avstralije, sta Avstralca' Anderson in Laver premagala rojaka Cop-perja in Fraserja v petih setih po ostri borbi z rezu!fa-tom 4:6, 6:8, 11:9, 9:7„ 6:3. V finalu ženskih dvojic sta Južnoafričan ki Reynolds in Schuurman premagali Avstralki Reitand in Coghlan s 6:4, 6:2. Med 13 kandidati tudi Puja, Del Negro in Rigonat Brunazzi zopet v moštvu PRIPRAVLJALNI ŠPORTNI ODBOR obvešča vse zmagovalce in drugoplasirane na tekmovanju »Prvega slovenskega športnega dne v Trstun, da bo razdelitev nagrad in diplom v soboto 15 t. m. ob 28.30 v prostorih društva Sl. Škamperle* pri Sv. Ivanu. Triestina je včeraj zaključila svoje priprave za težko tekmo v Bologni. Pod vodstvom trenerja Olivierija so vsi titularci razen Masseija, ki se še ni pozdravil, izvajali dopoldne telovadne vaje, popoldne pa so imeli lahek trening z žogo. Za odhod v Bologno, kamor bodo igralci potovali danes popoldne, je Olivieri določ’l 13 igralcev, med katerimi pa poleg Masseija ni tudi Bandi-nija in Comissa. Ostali so: Rumich; Brunazzi, Brach; Rimbaldo, Tulissi, Bernard:n, Degrassi; Tortul. Puia, Szo-ke. Del Negro, Rigonat, San-telli. G.ede na zadovoljivo formo, bo v obrambi skoraj gotovo igral Brunazzi, vendar pa se bo glede dokončne formacije Olivieri odločil šele neposredno pred tekmo samo in njegova odločitev bo v mnogo-čem tudi odvisna od pogojev igrišča. Fontain v Španijo? MADRID, 14. — Srednji napadalec francoske nogometne reprezentance Just Fontain naj bi prejel ponudbe za angažma od španskega kluba Atletico iz Madrida. Ta vešt sicer še ni potrjena, vendar pa v madridskih športnih krogih zatrjujejo, da je Jose Costa, član tehničnega odbora španske nogometne zveze, dobil nalogo, da začne pogajanja za prehod Fontaine k Atleticu. Sardagno in Riminuccijem. V ameriški formaciji se je najbolj odlikoval črnec Dooley. Končni rezultat je bil 102:73 (50:28). KOS\RKA KOŠARKA Simmenthal - Red Knights 102:73 (50:28) CREMONA, 14. — V prijateljskem košarkarskem srečanju v Cremoni je ekipa Simmenthal premagala ameriško vojaško formacijo Red Knights, ki je zaman skušala zaustaviti državne prvake. Simmenthal je nastopil z Vol-patom, Tillitsonom, Pierijem, Jugoslovani za srečanje z Italijo in z Romunijo BEOGRAD, 14. -— Zvezni kapetan Nikolič je določil, da bodo jugoslovansko košarkarsko reprezentanco za srečanje z Italijo v Pesaru 8. dec. in z Romunijo 20. in 21 dec. v Bukarešti sestavljali naslednji igralci: Korač, R. Radovič, Nikolič, Kandus, Kapelj, D.iurič, Ko-njovič, Minja, Djerda, B. Radovič. Danev, Petričevič, Gor-dič. Kontič in Dragojlovič. NOGOMET Real Madrid - Besikta 2:0 MADRID, 14. — Španska enajstorica Real Madrid je preteklo noč premagala turškega prvaka Besikta z 2:0 (0:0). Tekma je veljala kot prva v osmini finala tekmovanja za poka! evropskih prvakov. »PRVO STRELSKO TEKMOVANJE* bo 22. t. m. »v prostorih društva v Ul. Mon-tecehi 6. Tekmovale bodo skupine po 3 člane s streljanjem iz stoječega položaja z 10-metrske razdalje Vsak tekmovalec bo imel na razpolago 4 poskusnih strelov in 10 strelov za točkovanje. Boljše ekipe bodo nagrajene. Vpisnina 200 lir za vsako ekipo. Vpisovanje in pojasnila do vključno 21. t. m v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6-III. vsak večer od 20. do 22. ure. ŠAH Turnir kandidatov za svet. prvenstvo bo I. 1959 v Jugoslaviji BEOGRAD. 14 — Predsednik mednarodne šahovske zveze Folke Rogard je sprejel predlog Jugoslavije, naj bo šahovski turnir kandidatov za bra in da je >ahk° t”h"‘ v dveh različnih m Zmagovalec teg<8 _ti »J bo imel pravico^nstv« dvoboj za svetovno P ^ sedanjega P^^vnimi tvinnika. Med je «* riti turneja kand1.d. di Jugoslovan CJlig KOLESARSTVO. Koblet v Venezueli tudi kot avtomobil • CARACAS, 14. ZnaKob'.et carski kolesar Hug bo je prispel v CaraCa jun itali-ostal tri leta na r .g ^l- janske avtomobilske go- fa Romeo Novinarj raVlje# blet dejal, da je P":t lesar. pomagati venezuelsK mla. ski zvezi kot inatrJ\'< ki •* dih kolesarjev. > t, j* tudi dober avton.ob1 ^ dejal, da bo verjetno ^ ve, val 23. t. m. na dir* y ^ liko nagrado Venezuel tegeriji turizem. Odfovornl STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod .V* KINOPROSEK-KOHTOjS ra; tnS*”' ramount fUR1, Mo), ki it vedel (L’uomo che sapev* troppo) _ qT& Igrajo: JAM K S ^ WART, DORIS J predvaja danes 15. t. m z začetkom ob !*• u barvni Columbia film: « Pristanišče Afrika (Porto Africa) m Igrajo: PIER ANGELI PHIL CAREY in NIS PRIČE pEN* J. P. STAHL 'foaiuika 24. Nič, popolnoma nič takega. Le to je videla, da na steni vodnjaku, precej globoko, visi še popolnoma svež venec iz pih vijolic, ki so doma pravili o njih, da prinašajo srečo in dobro znamenje. Prav do pičice take so bile, kakor jih je la s tako ljubeznijo gojila doma v materinem vrtu. Ta venec obesila v vodnjak še prav pred kratkim neka prijateljska ika, sam ni mogel priti tja noter. Za Maruško je to znamenje »menilo: »Vse je prav s tistimi, ki jih imaš rada, njihova isel hodi povsod s teboj * Cečeviku pa je venec povedal: [*voja naročila smo izvršili.* Oba sta se tiho razumela in niti besede nista spregovo-la o vencu. Zdaj je treba misliti na Baturino. «Ali je veliko mesto ta Baturina?* je vprašala Maruška. »Je, pa se človek že kako znajde v njem,* Je odvrnil veki prijatelj. Povečerjala sta. »No, Maruška, si se opomogla?* že je na nogah in že zadeva vrečico na ramo. Oči se ji ss cas upirajo v velikega prijatelja in ji sijejo kot dve zvezdi, laj neki bi ga tako rada prosila? Preden sta krenila na pot, se je veliki prijatelj nagnil ad vodnjak in s svojo zakrivljeno palico izvlekel venec vijolic, o eni strani je moker. Otrese ga, kapljice padajo z njega ko iseri, nato ga položi deklici na glavo. «Moj dragi venček! Ali ga smem imeti nekaj časa na lavi?* , , »Zakaj ne,» se začudi veliki prijatelj, »čudovito se ti poda. 'aka si kot majhna vila.* Maruška ploskne z rokama, tako napravi vselej, kadar je posebno vesela. In zopet sta pogumno vzela pot pod noge, saj sta se odpočila in osvežila. . »Preden vzide Večernica, bova pri gTobišču Naddnjeprovki,* je dejal Cečevik deklici. Taka grobišča, ali kakor jih imenujejo po tej deželi, kur-gani, so holmci prav posebne oblike, ki nanje lahko naletite v Ukrajini. Ce je kaj verjeti izročilu, ti holmci pokrivajo trupla tistih, ki so padli za domovino. Resnica pa je, da kmetje pri oranju ali kopanju po njih večkrat najdejo orožje, prstane ali ovratnice. Veliki prijatelj se ni zmotil: večerna zvezda še ni zasijala na nebu, ko se je pred njima pokazal obris Naddnjeprovke. SOnce je pravkar zašlo, a večerne sence se še niso zgostile, vse je bilo • v neki zlati meglici. Po grobišču je raslo mlado drevje, grmovje in velika trava in vse je bilo zdaj videti kot plameni v tej zlati večerni meglici. Vrhu grobišča je bil velik polomljen križ in se je jasno odražal zadaj na večernem nebu. Veliki temnosivi ptiči so se spreletali med visokimi prameni zahajajočega sonce in med zemljo, v pramenih se jim je perje mavrično prelivalo, Z vrha grobišča se je videlo do Dnjepra, ki se je svetil kot uglajeno jeklo. Onstran reke so se dvigale porasle gore, spodaj že temne, a z vrhovi oblitimi z rdečo svetlobo. Zamolklo bučanje je prihajalo sem od globokega vodovja reke in se mešalo v šelestenje bičevja, ki ga je upogibal lahen večerni vetrc. Zdaj pa zdaj je pretrgal to tišino oster čivk galeba in kmalu nato se je ptica pozibavala nad valovjem kakor pika v zraku pred trudnimi očmi popotnika. »Da bo ta prekrasna večerna slika popolna,* je dejal veliki prijatelj Maruški, »je treba le še malo glasbe Kaj misliš, ali ne bi pozdravila Dnjeper z lepo pesmico?* «Tako je. Pravo si pogodil,* je potrdila Maruška, »sediva in pozabavajva se.» Pevec je prijel za plunko in z več strani se je začel od gora vračati odmev njegove pesmi: »Pustite nam naše planjave, pustite naše stepe! Mar niso samo naše? Vse njih cvetje vas ne pozna. Bojte se solza nedolžnih, razlile se bodo na tistega, ki jih je zakrivil. Bojte se molka človeka, ki ste mu storili krivico; knuta ne ubija duš in očetova duša, ki jo je zadela krivična knuta, se pridružuje sinovi duši. Srd se nabira v njih.* Pesem je bila kratka, a je povedala mnogo. Ko je veliki prijatelj odpel, je nalahno zabrenkal po strunah. Prodirni pogled je upiral nad Dnjeper. Tudi Maruška ni mogla umakniti oči z reke. Zopet je začivkal galeb. Zdaj je bil nekje ob reki pod velikansko skalo, tam nekje v bičevju. Velikemu prijatelju so se oči zaiskrile in gore so v odmevu ponovile pripev: »Na svetu ne najdeš bitja bolj nesrečnega od Ukrajinca, ki ga izganjajo iz rodne dežele. Zdaj mora umreti v deželi ocetni, če v njej ne more živeti. Počnite, kar vam drago, umrl bo, a umrli boste z njim tudi vi.» Galeb je znova začivkal in zdelo se je, da tokrat nekje bliže. Od gora je prihajal odmev pesmi: «Počnite, kar vam drago, umrl bo'.. .* Z one strani, od koder je bil dvakrat prišel galebji čivk, se je zdaj iz bičevja pokazal ozek čoln. Jasno se je videl ha temni vodi, kako se naglo bliža in gre proti rečni zajedi prav spodaj pod Naddnjeprovko. Ostre oči so mogle razločiti postavo v čolnu, še celo kučma iz ovčevine se mu je košatila na glavi. Po postavi se je na tako daljavo vendar moglo soditi, da ima mož zanesljivo in spretno roko. Ta roka je zamahovala z vesli, kakor da bi bila igračka, čoln je neslišno plaval kot bi veter nosil peresce gosjega puha. »Zdaj morava pa k reki, Maruška,* je dejal veliki prijatelj. Nista se mudila, da bi poiskala lepo pot, le kako naj bi jo našla v tej divjini. Urezala sta jo naglo kar čez drn in strn in obšla veliko skalo, ki je bila vsa porasla z bršljanom in mahom in je bila podobna velikanski zeleni bradi. Naposled sta prišla do brega ob reki. Grmičevje se je nagibalo nad vodo in se poijekod namakalo, da so se delali ozki prameni bele pene. «Upam, da sta zdrava in da je bil ves čas bog z vama,* je spregovoril znan glas. čolnič je bil že na pesku in ob njem se je naslanjal z brado na veslo dobri možakar, stari Knič. «Na zdravje in srečo!* je odzdravil veliki prijatelj. »Kako je s teboj, punčka?* je vprašal Knič Maruško in jo astro pogledal s sokoljimi očmi. »Kar dobro,* je odvrnila Maruška. »Kaj pa Tara*-»Taras ni pozabil Maruške.* . k0 ug**"- Tudi če bi Maruška ne bila odgovorila, bi bil ,^kence njen odgovor, samo da jo je pogledal. Vsako Via njenem obrazu je dopovedalo, da je vsa utrujenost p Stari kmet pa se ni zadovoljil s tem, o čemer J ve[jke™ srečno dekličino obličje, zato je s pogledom vprašal s prijatelja. ' • ta, ( «Dobro gre moji mali spremljevalki,* je 00® 1 dobro. Tako lahko poveste tistim, ki so mi jo zaUP kot mlad lev, a pohlevna kot golob.* o4 Božal jo je. . manJ & »Naš Taras še ni lev,* je pripomnil Kntc, **.ern j\aMc golob. Pravi vražič vam Je. Ne morem pa ga ne mor da bi znal molčati.* . teM %j »Potrpite, potrpite,* ga je tolažil veliki PrlJa zdw otroci bodo nekoč veliko pred nami. No, Maruš » , potolažena glede domačih.* ,, na ^ »O, ta venec,* je dejal Knič, ko ga je zap^„„tere glavi, »ji je gotovo že kaj povedal. »Roke tvoje m ^ spletle, dušica.* st* »Dobri Knič,* je dejala deklica, »koliko lepih ^ povedala ti in venec!* . ,i »Pojdimo, pojdimo,* je priganjal veliki prij* ^-al0 je spustil nad reko in najmanjše sapice nikjer s čolnom bi mi bilo prav po volji.* ČiV* e oglasi! ga^ih*^ pot je Brž ko je izgovoril te besede, se j prav tak, kakršnih so slišali že prej, a to izmed sršastih sivih brk kmečkega možaka. ^ Z brega gori mu je odgovoril prav tak glas- - nvi,» «Oho, si slišala, Maruška, mož odgovarja z pošalil Cečevik. lica, »že razumem, že razumem,* se je delala d«* ,g pe so po teh bregovih zelo pretkani, čeprav vsi um ^oli* Knič je potisnil čoln v reko. u poj*\$o «Semle sedi, punčka!* je povabil Maruško m sPfT jJ roko. Sedla je v čoln, tedaj je veliki prijatelj * ves* fo- skočil vanj, da se še zazibal ni. Zgrabil je za drus. prijet čoln je naglo zdrsel po temni vodi med vijugast vimi bregovi.