redke poletne goste in klateže, ima globlje vzroke, ki so gotovo povezani z gostoto populacije, pomanjkanjem hrane in izginjanjem biotopov zaradi hidromelioracijskih posegov.
To se potrjuje tudi na našem območju, saj se gnezdi v bližini hidromelioracijskih območij (Črne, Naklo) nista obnovili, pa tudi obiskov je po posegu občutno manj, kot vedo povedati domačini.
POVZETEK
Bela štorklja se na jugovzhodnem predelu Dolenjske pojavlja kot gnezdilka šele od leta 1975. V članku je opisanih 10 gnezdišč in gnezditvena uspešnost s sedmih lokalitet. Avtor domneva, da je gnezditev bele štorklje na Dolenjskem povezano s populacijsko problematiko te vrste v severovzhodni Sloveniji, kjer se njen habitat iz leta v leto krči. To naj bi dokazovali tudi številni klateži na Dolenjskem.
MILAN VOGRIN
K pisanju tega članka me je spodbudila vest v glasilu SCOPOLIA Prirodo-slovnega muzeja Slovenije, kjer je J. Gregori omenil, da je kostanjevka ali belooka raca Aythya nyroca gnezdila tudi v Racah. Avtor je zasledil njeno gnezdenje na manjših ribnikih v gozdu - Peklarska gošča 27. 6. 1973. Opazovana sta bila dva samca in samica z mladiči.
In kako je danes? Od takrat do danes je minilo že kar precej časa, prav tako pa se je precej stvari tudi spremenilo.
SUMMARY
White Stork has been in the SE part of the region of Dolenjsko occurring, as a breeder, from 1975 only. In the article 10 nest sites are described as well as the breeding success in seven different localities. The author presumes that breeding of the White Stork in the region of Dolenjsko is linked with the populational questions regarding this species in the NE part of Slovenia, where its habitat is being increasingly reduced. This is substantiated by numerous vagrants appearing in the region of Dolenjsko
Andrej Hudoklin,
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine Novo mesto
Od leta 1984 tako rekoč redno obiskujem vse vodne biotope na Dravskem polju (ribniki Čreta, gramoznica Hotinja vas, jezero Požeg, glinokopi Pragersko, ribniki Race, gramoznica Šikole). Pri tem sem kostanjevko videl samo na ribnikih v Racah in gramoznici v Hotinji vasi. Pri tem bi kot gnezdišče za kostanjevko lahko rabili le ribniki v Racah (kjer je bila opažena) in pa jezero Požeg ter gramoznica Šikole (kjer je nisem zasledil). Pač pa jo je v tej gramoznici opazoval B. Štumberger 1981. leta.
Kostanjevka Aythya nyroca na Dravskem polju nekoč in danes
Ferruginous Duck Aythya nyroca at Dravsko polje in former times and today
27
Za gnezditev v Racah bi bili najprimernejši ribniki v Peklarski gošči, južno od Malega ribnika (kjer je kostanjevka že gnezdila). Ribniki z značilnimi imeni Turntajht, Srednji in Špic so tudi najbolj
zarasli, ker tukaj na srečo vodnega rastlinja še ne kosijo, pa tudi gojitev rib je bolj ekstenzivna.
Vendar moram na žalost ugotoviti, da kostanjevka zadnjih šest let tukaj ni gnezdila in tudi ne kod drugod na prej omenjenih lokalitetah. Dokaj redka je bila tudi na preletu, na kar kaže priložena tabela.
LITERATURA:
GREGORI J. (1989): Favna m ekologija ptičev, Pesniške doline (SV Slovenije), Scopolia, No. 19, Glasilo PMS.
ŠTUMBERGER B, (1981); Kostanjevka Aythya nyroca. Redke vrste. Acrocephalus II, št. 8-9/42.
VOGRIN M. (1985): Poročila od koderkoli -Hotinja vas, Acrocephalus VI, št. 24/31.
VOGRIN M. (1987): Kostanjevka Aythya nyroca. Iz ornitološke beležnice. Acrocephalus* VIII, št. 34/58.
POVZETEK
Članek se navezuje na podatek o gnezdenju kostanjevke na ribnikih v Peklarski gošči leta
Datum Date
Število osebkov No of specimens
Kraj
Place
23. 4. 85 4. 4. 87 8. 4. 88 7. 5. 88
23.  9. 84
24.  9. 84
27.  9. 84
28.  9. 84 22. 10. 84
lcf
Icf lcf
1
1 1 1
6
Race Race Race Race
Hotinja vas Hotinja vas Hotinja vas Hotinja vas Race
Kot vidimo na tabeli, se pojavi na spomladanskem preletu konec marca in v začetku aprila, na jesenskem pa konec septembra in v oktobru. Nekoliko se ne ujema s pravilom le opazovanje iz leta 1988, ko je bila zabeležena še v maju. Vendar so kasnejša preverjanja pokazala, da je bila raca še vedno na preletu, saj po tem datumu ni bila več opažena.
Kot sem na začetku že zapisal, se je med tem časom marsikaj spremenilo. Tako je na Dravskem polju zrasel še en vodni biotop - vodni zadrževalnik Sestr-
že. Mogoče se bo skupaj z njim vrnila tudi kostanjevka.
1973. Avtor ugotavlja, da ta vrsta race od leta 1984 ne gnezdi na Dravskem polju, vendar pripominja, da spričo tega, da je vodnih biotopov vse več, njena vrnitev ni izključena.
SUMMARY
The article deals with a report on breeding of the Ferruginous Duck on the ponds at Peklarska Gošča in 1973. The author has established that this species has not been breeding at Dravsko Polje from 1984 on, but now suggests that considering the fact that the number of water habitats is increasing, we may expect this species to return there.
Milan Vogrin, Hotinja vas 164/a, 62312 Orehova vas
28