r os» - ŠTEVILKA 4 LETO XL 25. JANUAR 2008 CENA 1.35 EUR POPLAČAN X TRUD ZA VSA ODREKANJA IN VAJE Učenje tujega jezika je lahko tudi zabavno T] Coni mere Sli® p ISO 9001 V/ Q 842 m lij l|ž IBI iomitod mm 9at! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČIL 00802236 www.hp-co 4 NA OBROKE mmerce.si Zadruga mozirje Semenski krompir zgod nji AGATA A bio 35-55 ARINDA A 88-35 KRESNIK MARIS BARD MARIS BARD E *8-35 Krompir pozni CARLING SE 35-55 AGRIA A 98-35 AGRIA Asi 38-40 DESIRE E 38-35 ROMANO A 98-35 SANTE A 38-35 SANTE A BIO 35-55 KENEBEC E 35-55 KMETOvJb» POSU Za naročilo dodatno , Pizzerija °»« Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje | Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : VSAKODNEVNE MALICE “ 88.01. Musaka, solata Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure j 89.01. Zrezki v omaki, dušen riž, solata 30.01. Polnjene rebrce, pražen krompir, solata 31.01. Piščančji paprikaš, puding Malic« do 22* 01.08. Ocvrt oslič, krompirjeva solata Ia samo 3,30 €. 03.09. Pivska klobasa na žaru, solatna obloga Pripravljene malice: - Obara z žličniki, - Segedin golaž Trgovina z obutvijo \ Jurček KOPIRNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Dartelo TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOI.EI Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 DISI MK Ljubnd ob Savinji ^"hram'Jis, UBNO Ì, www.davidovhram.si • s®te®Ss ®gD au® najsran - pršut brozina, pakirano 1/4, še vedno 9.90 € kg - rdeča pesa eta Kamnik, pakirano 4/1, kozarci 1kg + darilo odpirač samo 4.31 € - dimljena domača panceta brozina, 1kg 9.31 € - pizza šunka Strašek, 1 kg 2,06 € - moka tip 500, vreča 20 kg, mlinotest 9.67 € - rastlinsko olje šef kuhinje, 10 I, plastenka 12.20 € Vse cene že vsebujejo DDV. ložnost plačila tudi s kreditnimi karticami! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Informacije: - K T Šmartno ob 1 Paki 896 52 52 ali 051 O r - TPC Šoštanj 898 519 88 ali 051 559 069 - KT Velenje 897 28.50 ali 051 555 785 OD 17.1. DO 29.3.2008 ?" TEDEN DNI LETOVANJA - - Ji^pìpi V TERMAH OLIMIA, PODČETRTEK 17 ZA 4 OSEBE + karte za bazen W ~ VIKEND PAKET fi MfflpJ'.l V TERMAH OLIMIA, PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen trije zaboji jabolk ^ SONARAVNE PRIDELAVE Najugodnejša ponudba cepUcev drv v Sloveniji s 30-letno tradicijo! Cepilci drv VIMAR! E M — i y(lr ^ Žrebanje 31.3.2008 na radiu BAKLA fcm.fi ■m rtitmi fnétjtht t mmmmm I» M ttéjtntn At». jjT^i I TOLAŽILNE NAGRADE M « uéjvirvt hm. - Cepilec drv na traktorski pogon 8 T - 760 € - Cepilec drv na električni pogon 8 T - 790 € 2 VomI te 2« Vmi 699 € Barvni televizor PHILIPS LCD 32 PPL 5322 Diagonala 82 cm Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas , --HEDMJA { KNJIŽNICA Tretja stran J CELJE Z davčno reformo proti stavkam? Stavka bo ali je ne bo? In če bo - kdo bo stavkal? V tem trenutku so to vprašanja brez dokončnih odgovorov, jasno pa je, da si predstavniki delodajalcevin sindikatov (bolj ali manj iskreno) prizadevajo, da stavk(e) vendarle ne bi bilo, saj bi bila cena za zastoje v proizvodnji in ostalih dejavnostih izjemno visoka. Vsekakor je tudi interes vlade JanezaJanša, da do stavk(e) ne pride, saj bi se razburkana slovenska javnost na ta način vsaj malce umirila, kar bi bilo za stranke vladajoče koalicije še kako dobrodošlo v obdobju priprav na jesenske volitve. V časniku Finance smo pred dnevi lahko prebrali komentar, v katerem avtorja premierju svetujeta, naj sedanjo zelo zaostreno situacijo izkoristi za drugo davčno reformo. S tem bi se pred državnozborskimi volitvami lahko pohvalil, da je sprejel resno davčno reformo in ne le kozmetične popravke, kot bi lahko rekli lanski davčni reformi. Če bi zarezal dovolj radikalno, bi se lahko zgodilo, da bi imeli ljudje višje neto plače, podjetja pa večji dobiček. Zaradi večjih dobičkov podjetij in višjega zaslužka ljudi bi država morda pobrala celo več davka kot sedaj. In katere davčne stopnje bi Janša lahko znižal? Vsekakor dohodnino, kjer imamo zdaj tri davčne stopnje, od 16 do 41 odstotkov. To pomeni, da tisti, ki zaslužijo vsaj 1.134 evrov neto na mesec, dajo skoraj polovico državi. Prvo dohodninsko stopnjo bi lahko znižali za dve odstotni točki, medtem ko vladni predlog za 2.000 evrov olajšave tistim, ki zaslužijo do 6.800 evrov neto na leto, nima pravega smisla. Zakaj? Ker tisti z minimalno plačo s kakšno božičnico ali 13. plačo hitro pridejo presežejo omenjeni znesek in izpadejo iz olajšave. Janša bi lahko še dodatno znižal davek od dohodka pravnih oseb, ki se sicer po sprejetem zakonu od lanskih 23 odstotkov letno znižuje za eno odstotno točko, dokler ne bo dosegel 20 odstotkov. Če bi ga država takoj znižala na morda še nižjo stopnjo, bi lahko privabila podjetja iz tujine, ki bi tu ustvarjala dobičke in tudi plačevala davke. In nenazadnje bi lahko bil nižji tudi davek na kapitalske dobičke, ki bi lahko pomenil vnovični zagon za slovenski kapitalski trg. To bi bilo dobro predvsem zato, ker kar nekaj podjetij namerava svoje delnice ponuditi v odkup javnosti in jih uvrstiti na borzo. Tako bi bilo za odkup zainteresiranih več ljudi, prodajalci bi dobili več denarja in ga vložili v nove naložbe. Preveč kapitalistično razmišljanje? IZ VSEBINE: ‘i \ Aktualno: Ali je mogoče stavke še preprečiti?.4 DURS, izpostava Mozirje: Olajšave za vzdrževane družinske člane.5 Glin Žagarstvo: Pomoč škofijske karitas.........6 Urejanje vodotokov: Narava opozarja in kaznuje......6 Solčava: Svetniki ponovno o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe........7 SPV Rečica ob Savinji: Za večjo varnost pešcev.................9 Nazarje: Potopisno predavanje Simone Pogač.11 Nazarje: Potopisno predavanje Simone Pogač.11 Črna kronika: Neprijetne plati leta 2007....14-15 Črna kronika: Neprijetne plati leta 2007....14-15 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 4,25. januar 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OBETA SE NAM STAVKOVNI VAL Ali je mogoče stavke še preprečiti? Kot kaže, se Sloveniji obeta stavkovni val, v katerem bo sodelovalo okoli 450.000 zaposlenih, saj stavke napovedujejo reprezentativni sindikati tako v javnem kot zasebnem (privatnem) sektorju. Po sedanjih napovedih naj bi konec januarja stavkali javni uslužbenci, stavkala naj bi policija, zdravniki, šolniki, avtoprevozniki in celo sodniki ter upokojenci. Za 6. februar napovedujejo stavko v zasebnem sektorju - v gospodarstvu. Stavke bi po mnenju delodajalcev prinesle več škode kot koristi, saj bi izpad proizvodnje pomenil izredno visoke stroške in nezmožnost izpolnjevanja dobavnih rokov. Zlasti pa skrbi stavka avtoprevoznikov, ki pri tem sicer niso enotni, nameravajo pa zapreti avtocestni križ in tako popolnoma ohromiti promet, kar bi pogubno vplivalo tako na gospodarstvo kot na zasebno življenje nič krivih državljanov. KAJ MENIJO EKONOMISTI? Visoka inflacija, podražitve nafte in prehranskih izdelkov ne pestijo le Slovenije. To se dogaja tudi drugod po Evropi. Lanskoletni padci svetovnih borznih indeksov in nekateri drugi gospodarski kazalniki morda napovedujejo celo recesijo. V teh razmerah posamezni naši ekonomisti svarijo pred dvigom plač, ki naj bi bil velik generator inflacijske spirale. Po drugi strani je nekdanji finančni minister Dušan Mramor izjavil, da bi bila vlada morala ukrepati že pred časom in se sistemsko lotiti učinkovite ekonomske politike, ne pa da krivdo za morebitno višanje inflacije vali na dvig plač. DELODAJALSKA PLAT MEDALJE Delodajalci sicer priznavajo, da je zlasti glede na nepričakovano visoko stopnjo inflacije in zadnje podražitve osnovnih življenjskih potrebščin ter glede na dokajšnjo rast produktivnosti plače treba zvišati. Vendar ne kar povprek in za vsako ceno, meni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. Po njegovih besedah namreč v Sloveniji kar 12.000 podjetij posluje z izgubo, vteh podjetjih je zaposlenih okoli 70.000 delavcev. Za večino teh firm bi pomenil dvig plač na počez smrtni udarec. V nekaj mesecih bi jih bilo treba zapreti. To zlasti velja za delovno intenzivne panoge, kjer predstavljajo plače v skupnih stroških tudi 60, celo 70 odstotkov, zato se zavzemajo za diferencirane popravke glede na razmere. Minister za javno upravo Gregor Virant pravi, da je vlada pripravljena na dvig plač v javnem sektorju, vendar to pogojuje s podpisom panožnih pogodb, o čemer so s sindikati že večkrat razpravljali. Povišanje ponuja s prvim junijem letos, nato pa v franšah vse do leta 2010, ko naj bi dosegli obljubljeno povišanje v skladu z rastjo inflacije in produktivnosti. VLADA JE PRIPRAVILA NEKATERE UKREPE Jasno je, da so zadnje podražitve, za katere še vedno niso našli »pravega krivca«, standard Slovencev še dodatno znižale. Vlada se je zato po hitri poti lotila nekaterih ukrepov za ublažitev Naša anketa Bo zaradi stavke debelejši kos kruha? Pričakovali smo blaginjo, imamo pa draginjo, so vse bolj prepričani vsi, ki jim inflacija reže vse tanjši kos kruha. A kakor kaže, sta polžje počasna rast plač in rekordna inflacija pognali do sedaj največje število delavcev v obup, ki izhod vidijo le v stavki. Tako bo že konec januarja, kot kaže, ohromljena vsa država, saj bodo delavci v javni upravi s stavko od vlade zahtevali, da ta izpolni svojo "obljubo", s katero naj bi se s prvim dnem letošnjega leta izhodiščne plače zvišale za razliko med napovedano in dejansko inflacijo. A dvomimo, da delavec v zasebnem podjetju, ki z žuljavimi rokami komaj lovi umo normo, razume njihove zahteve. Njegove plače namreč že desetletje ne kroji inflacija, temveč ustvarjeni prihodki družbe. Ti pa povrhu vsega niso odvisni samo od njegove produktivnosti, ampak od prodajnih uspehov njegovih delodajalcev. Zato smo tudi med Zgomjesavinčjani, ki si v veliki meri svoj »ljubi kruhek« služijo prav pri zasebnikih, iskali odgovor na vprašanje, ali je stavka delavcev v javni upravi upravičena. Rudi Ravljen, Homec Stavke načeloma podpiram, žal pa o upravičenosti stavke delavcev v javni upravi težko sodim. Da bi dal realno oceno o tem, bi se moral bolj poglobiti v dejstva. Vsekakor pa bodo delavci dosegli višje plače. Žal pa težko rečem, ali bodo dovolj le pogajanja, ali bo potrebna stavka. Jožef Žnidarko, Mozirje Verjamem, da so stavke upravičene, žal pa težko rečem, ali so do nje upravičeni tudi delavci vjavni upravi. Dejstvo je, da so plače delavcev zelo mizerne in z njimi ne morejo preživeti, saj se vse neprestano draži, plače pa ostajajo enake. Mednje sodijo tudi številni upokojenci z nizko pokojnino. Verjamem pa, da bo zaradi številnih političnih dejavnikov vlada popustila pod pritiski. Drago Špeh, Bočna Stavke so do določene mere definitivno upravičene. Toda ali bodo stavke tiste, ki bodo vplivale na povečanje plač, težko rečem. Vem pa, da se te morajo dvigniti predvsem tistim v proizvodnji, saj s tako nizkimi dohodki ne morejo preživeti. Magda Germadnik, Ljubija Čeprav bodo ljudje upravičeno stavkali, se bodo njihove plače le za malenkost povišale. Seveda bodo na boljšem tisti, ki imajo že sedaj večje plače, tisti, ki imajo te zelo nizke, pa jim tisti procenti povišanja ne bodo veliko pomenili. Stavke podpiram, a sem mnenja, da bi morale biti v tovarnah in ne v Marija Zavolovšek, Mozirje Bojim se, da stavke ne bodo prinesle pričakovanih sprememb. Potrebni so dogovori in sklepanje kompromisov. Če bodo stavke pripomogle k povišanju plač, ki so danes poleg velikega števila pokojnin zelo nizke, bo pokazal čas. Dejstvo je, da so najnižje plače prenizke in bi morale biti usklajene s tistimi visokimi. Težko pa rečem, ali so do stavke upravičeni tudi delavci vjavni upravi, a sem prepričana, čeprav bi si zaslužili več, s svojimi plačami lažje preživijo kot delavci v proizvodnji. Jožica Filčič, Nazarje Stavke so upravičene in upam, da bodo prinesle povišanje plač. Se mi pa zdi, da so delavci v proizvodnji bolj upravičeni do stavke kot delavci vjavni upravi, čeprav si tudi ti zaslužijo višje plače, predvsem medicinske sestre. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem javni upravi. 0 takega stanja. Vladaje znižala davek na plače, ki naj bi razbremenil izplačevalce. Sprejela je tudi novelo zakona o dohodnini, ki uvaja še dodatno splošno olajšavo. Za zavezance s skupnimi dohodki do višine 6.800 evrov bo dodatna olajšava znašala letno 2.000 evrov, za tiste med 6.801 in 9.000 evri pa bo dodatna olajšava 1.000 evrov letno. To pomeni, da se bo znižala mesečna akontacija dohodnine pri plačah in bo razlika ostala delavcu. Vladaje tudi pojasnila, da bo izpad sredstev, ki bo zaradi tega nastal, krila iz proračuna obrambnega ministrstva, vendar ne iz dela za kadrovske potrebe. »PODJETJA PROPADAJO ZARADI SLABIH UPRAV« Sindikati, ki zastopajo javni sektor, so zahtevali povišanje plač za 3,5 odstotka. Vladna pogajalska stran na to ni pristala. Po dolgotrajnih pogovorih je vlada pripravljena ponuditi 3,4-odstotno povišanje, na kar bi sicer sindikat pristal, ne strin- ja pa se z dinamiko postopnega poviševanja do leta 2010.0 tem se bodo še pogajali in če do 28. januarja ne bodo prišli do kompromisa, stavka javnega sektorja 30. januarja zagotovo bo, pravi vodja stavkovnega odbora Doro Hvalica. Reprezentativni sindikati za zasebni sektor (gospodarstvo) ne pristajajo na argument, da denarja za dvig plač enostavno ni. Prav tako po njihovem delavske plače niso vzrok za inflacijo in posledično vgrajevanje inflacijskih pričakovanj v cene, kar sproža inflacijsko spiralo. Menijo, da je denarja dovolj, le da ni prav razporejen. Ni redek primer, koje v podjetju razmerje med menedžersko in delavsko plačo dvajset proti ena. Zato je po njihovem treba dvigniti vse plače, ki jih zajemajo panožne pogodbe. V sindikatih menijo, da podjetja propadajo zaradi slabih uprav in menedžerjev, ki za svoje nepravilne poslovne odločitve ne nosijo nikakršnih posledic. Grožnje z zaprtjem podjetij in izgubo delovnih mest niso umestne. Če delavec za Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: »Na splošni stavki bo sodelovalo veliko število delavk in delavcev. V tem trenutku še ni mogoče govoriti o številkah, saj bo končna številka odvisna od rezultata pogajanj, ki potekajo po panogah. Ker ni cilj stavka, pač pa dogovor z delodajalci, kako zaščititi delavske plače pred inflacijo, je še nekaj - resda zelo malo - možnosti, da se do 25. januarja vendarle dogovorimo z delodajalci. V temeljnih zahtevah je med sindikati velika stopnja enotnosti. Bo pa še vsak sindikat dejavnosti - poleg dviga plač za inflaciji in v skladu s produktivnostjo - dodal v svoje stavkovne zahteve še posebnosti svojega sindikata. Novembrske demonstracije so bile po sporočilnosti in udeležbi zagotovo velik uspeh sindikatov. Nikoli pa demonstracije ne dajo hitrega rezultata -spomnimo se velikih delavskih demonstracij leta 2005 zaradi enotne davčne stopnje - pa vendar zagotovo pomembno vplivajo na potek pogajanj. Že to, da gremo sindikati sedaj lažje v stavke, je posledica velikih novembrskih demonstracij. Tudi v podjetjih, ki imajo izgubo, mora priti do razumnih dvigov plač iz naslova inflacije. Vteh podjetjih pa praviloma ne prihaja do dvigov plač iz naslova produktivnosti ali poslovne uspešnosti. Če pa je podjetje z veliko izgubo res tik pred zlomom in bi za nekaj evrov res odločalo, ali podjetje preživi ali propade, je vedno možen ustrezen sporazum med sindikati z vodstvom podjetja. V takih primerih je sindikat vedno pokazal veliko razumevanje, saj propad podjetja najbolj prizadene prav delavce in delavke.« Andrej Kranjc, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija Velenje: »Odločitev o tem, ali bomo stavkali ali ne, bo padla 25. januarja. Seznanjen sem, da priprave na stavko, ki je za zasebni sektor napovedana za 6. februar, tečejo povsod tam, kjer so v podjetjih sindikati, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, med drugimi tudi kovinarji. Tako je tudi v naši regiji. Če do ustreznih dogovorov in rešitev ne pride do 25.januarja, bomo priprave na stavko potem datumu še intenzivirali. Takrat se bomo tudi odločili za ustrezne načine in potek stavke.« polni delovni čas pri doseganju norme ne dobi niti minimalne plače, kako naj preživi s 380 evri na mesec? Tem delavcem bi nameravano zvišanje plač prineslo le kakih 300 dodatnih evrov na leto. Predstavniki sindikatov se zato zavzemajo za povišanje vseh plač, vendar v absolutnem znesku in ne v procentu. To pomeni, da bi bilo povečanje določeno v znesku (na primer 40 evrov na mesec) za vse enako. Procentualno povečanje bi spet pomenilo še večje razlike med nizkimi in visokimi plačami. S pogajanji bodo intenzivno nadaljevali. Upajo, da bo prišlo do sporazuma, sicer bodo svoje zahteve podkrepili s splošno stavko zasebnega sektorja 6. februarja. Za izjavo smo zaprosili tudi predsednika Združenja delodajalcev Slovenije Boruta Meha, vendar se z njim zaradi njegovih službenih obveznosti nismo mogli srečati. Tekst in fotografiji: Marija Lebar DURS, IZPOSTAVA MOZIRJE Olajšave za vzdrževane družinske člane Mozirska izpostava Davčnega urada Velenje poziva zavezance, da oddajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane najpozneje do konca januarja. Vodja izpostave Irena Vozlič Prpič opozarja, da vlog, ki bodo prispele pozneje, pri sestavi informativnega izračuna dohodnine za preteklo leto ne bodo mogli upoštevati. V preteklosti so zavezanci lahko napovedovali uveljavljanje vzdrževanih družinskih članov v letnih dohodninskih napovedih. Za odmerno leto 2007 se bo pri odmeri in poračunu dohodnine na letni ravni uporabljala nova ureditev. Davčni organ bo zavezancem prvič posredoval informativni izračun dohodnine, ki se bo pod določenimi pogoji štel za odločbo o odmeri dohodnine. Na ta način zavezancem ne bo potrebno vlagati dohodninskih napovedi. Davčni organ bo informativni izračun dohodnine sestavil na podlagi podatkov uradnih evidenc, s katerimi razpolaga davčna uprava, in podatkov o dohodkih ter vzdrže- vanih družinskih članih, kijih bodo davčni upravi do konca januarja posredovali izplačevalci dohodkov. Irena Vozlič Prpič pojasnjuje, da bodo zavezanci informativni izračun prejeli najpozneje do konca maja. »V kolikor zavezanec med letom ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane ali pa želi spremeniti način uveljavljanja, lahko vloži vlogo. S pravočasno oddajo vloge si bo zagotovil, da bo davčni organ že pri sestavi informativnega izračuna upošteval pravilne podatke o vzdrževanih družinskih članih,« pravi Vozlič Prpičeva in dodaja, da naj vlogo oddajo zavezanci, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, oziroma tisti, ki so olajšavo med letom uveljavljali, vendar želijo podatke spremeniti. Obrazec vloge je dostopen na Davčnem uradu Velenje oziroma izpostavi Mozirje, na vseh krajevnih uradih in spletni strani Davčne uprave RS httD://www.durs.aov.si (pod aktualno/dohodnina 2007). Savinjčan 0 GLIN ŽAGARSTVO Potem koje šlo podjetje Glin Žagar-stvo v stečaj in so zaposlene z delavskimi knjižicami v rokah vsaj začasno napotili na zavod za zaposlovanje, so njihovo stisko zaznali na celjski škofijski karitas in jim brez odlašanja priskočili na pomoč. Takojšnji odziv generalnega tajnika Darka Bračuna je presenetil tudi predsednico sindikata Glin Žagar-stvo Ano Mavrič, kateri je bila obljubljena denarna in materialna pomoč za vseh 69 delavcev. »V tem tednu smo delavcem razdelili pakete, v katerih je po 12 litrov mleka, 2 litra olja, 4 kilograme moke, 2 kilograma sladkorja in 4 kilograme pšeničnega zdroba. Vsak delavec naj bi dobil na svoj bančni račun tudi okroglih sto evrov de- Pomoč škofijske karitas Delavci Glin Žagarstva so s hvaležnostjo sprejeli ponujeno roko škofijske karitas (foto: EMS) name pomoči,« razlaga Mavričeva, ki se v imenu delavcev tudi javno zahvaljuje škofijski karitas. Pomoč so obljubili tudi na Rdečem križu v Mozirju, kjer bodo delavcem pomagali s hrano, dodaja energična predsednica sindikata, ki pa jo je razočaral, po njenem, nekoliko neodločen odziv velenjske območne organizacije ZSSS. V Glin Žagarstvu je bilo od sedemdesetih zaposlenih točno polovica članov največje sindikalne centrale v državi, kateri vsa leta plačujejo članarino. Ana Mavrič brez dlake na jeziku pove, da o sindikalnih šefih nima najboljšega mnenja, se bo pa v teh kriznih razmerah pokazalo, koliko lahko dejansko pričakujejo od sindikalne organizacije. Savinjčan V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SE ZA UREJANJE VODOTOKOV NAMENJA OBČUTNO PREMALO SREDSTEV Narava opozarja in kaznuje Kaj storiti in s kakšnimi ukrepi preprečiti škodljivo delovanje hudournikov, se vse bolj pogosto, zagotovo pa ob vsakih poplavah, sprašujejo prebivalci Zgornje Savinjske doline. Na predavanjih, ki jih pripravljata nazorska območna enota zavoda za gozdove in Savinjsko gozdarsko društvo, strokovnjaki različnih strok in znanj, skupaj z lokalnimi prebivalci, ugotavljajo, da je država v zadnjih desetletjih krepko zanemarila urejanje vodotokov na celotnem območju. Predstavnika ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov (PUH) Jože Papež in Janko Černivec ugotavljata, vsem znano dejstvo, da se ekstremnost vremenskih razmer povečuje, zato so tudi posledice poplav vse večje. Z omejitvijo nastanka erozijskega grušča naj bi se poplavna varnost izboljšala, to pa seveda pomeni, da je k urejanju hudourniških strug potreben načrten pristop. Zgornja Savinjska dolina je v veliki meri pokrita z gozdovi, zato se Papež in Černivec z vzrokom vprašata, kaj lahko za zmanjšanje nastanka erozijskih procesov prispevajo lastniki gozdov. Ob dejstvu, da so vodotoki državna last, obstaja odprto vprašanje, kdo mora oziroma sploh sme opravljati vzdrževalna dela ob vodotokih. Gospodar Ribiške družine Mozirje Dušan Žunter je v razpravi izrazil prepričanje, da je potrebno ob izdatnejših padavinah čim več vode zadržati vzgornjemtoku.To bi lahko Dr. Franc Zagožen je prepričan, da je mogoče vodo v veliki meri umiriti z jezovi (foto: EMS) Gospodar RD Mozirje Dušan Žunter vidi rešitev v ustavljanju vode v zgornjem toku povirja (foto: EMS) nekaj desetletji je za isto pot porabila enkrat več časa, je hudourniški značaj vodotokov nazorno razložil Žunter. V nasprotju z njim je dr. Franc Zagožen izrazil dvom o učinkovitosti zadrževalnikov, predvsem zaradi drastičnih vremenskih razmer. Po njegovem je eden od osnovnih problemov denar in premajhna pozornost vlade do teh vprašanj. Kakšni so torej ukrepi, s katerimi bi izboljšali poplavno varnost ob Savinji in Dreti? Geografinja Lucija Kolar bi na poplavnih območjih opustila vsakršno gradnjo objektov in s tem zagotovila območja za zadrževanje vode, predvsem pa bo po njenem prepričanju potrebno ponovno graditi jezove in pregrade ter mostove brez podpornikov. S strokovnim urejanjem celotnih porečij so zadeve obvladljive, meni Kolarjeva, vendar brez negativnih posledic na kakovost okolja. Ob tem je Zagožen spomnil, daje bilo včasih več poplav, vendar so povzročile bistveno manj škode, zato je potrebno vzroke za katastrofalne razmere iskati v razliki gospodarjenja z vodotoki. Osnovni problem je hudourniški značaj vodotokov, to pa je lahko storiti zjezovi, seje s Kolarjevo strinjal Zagožen, vendar brez zadrževalnikov ali morebitnim poglabljanjem strug. Savinjčan dosegli s suhimi zadrževalniki in na ta način rešili več problemov. V današnjih razmerah pridrvi voda iz Luč do Mozirja v treh urah, še pred SOLČAVSKI SVETNIKI PONOVNO 0 REGIJSKEM PARKU KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE Cilj je boljše življenje domačinov Bodoči regijski park bo obsegal 149 kvadratnih kilometrov na območju treh gorenjskih in dveh zgornjesavinjskih občin. Ob podpisu sporazuma o ustanovitvi parka, konec leta 2005, je minister za okolje in prostor Janez Podobnik dejal, da je glavni cilj parka zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot območja ter sodelovanje lokalnih skupnosti. Ustanovitev regijskega parka naj bi bil najustreznejši odgovor lokalnih skupnosti na izzive prihodnosti tudi zaradi novih možnosti financiranja trajnostnega razvoja zavarovanih območij, vendarzadeve vsaj za svetnike občine Solčava niso tako preproste. Druga obravnava uredbe o regijskem parku je tako kot prva pred mesecem dni odstrla mnoga vprašanja brez otipljivih odgovorov. Tako se pojavljajo nejasnosti glede upravljanja, nadalje naj bi imel park kot institucija prevelik vpliv. Med svetniki je prevladalo mnenje, da Solčavsko v večjem delu že funkcionira v skladu z večino razvojnih usmeritev parka. V parku naj bi dobilo zaposlitev okrog petnajst ljudi, do tega obsega naj bi prišli v približno treh letih. Za svetnike je bistveno vprašanje, koliko delovnih mest bodo zasedli domačini, zato zagovarjajo stališče, da morajo imeti pri zaposlovanju prednost ljudje, ki bodo živeli znotraj parka in občine. Posebno vprašanje so varstveni režimi in bojazen, da bodo negativno vplivali na kakovost življenja prebivalcev, zato nameravajo Solčavani vztrajati, da morajo imeti domačini oziroma lokalna skupnost konkretno korist od naravnih virov. Slednje je v razpravi poudaril tudi svetnik in direktor Logarske doline d.o.o. Gusti Lenar, prepričan, da bi glede bodočega upravljavca morala občina zavzeti nedvoumno stališče. Gusti Lenar: »V primeru regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe bi bilo dobro, da so koncesionarji Po mnenju občinskega svetnika in direktorja Logarske doline d.o.o. Gustija Lenarja bi bilo dobro, če bi koncesijo za upravljanje s parkom dobili lastniki zemljišč (foto: EMS) lastniki zemljišč, kar je povsem izvedljivo, saj samo 25 velikih subjektov pokriva 95 odstotkov bodočega parka. Ljudje so občutljivi na lastnino, zato bi bilo prav, da kot lastniki sodelujejo in pripravljajo izhodišča. Prvi koncesionar bi moral v naslednjih dveh letih organizirati združenje lastnikov, ki bi bilo sposobno prevzeti upravljanje parka.« Po mnenju župana Alojza Lipnika naj bi bila v projekt vključena tudi lokalna gospodarstva, saj je po njegovem mnenju bistvo uspešnih parkov v skupnih povezavah gospodarstva in naravovarstvenikov. »Potrebno se bo ozreti po primerih dobre prakse v Evropi. Ustanovitev parka bo uspešna, če bodo ljudje, ki vodijo projekt, znali predstaviti konkretne prednosti, predvsem pa bo potrebno poskrbeti, da se bodo o vstopu v park na demokratičen način odločili prebivalci Solčavskega,« je med drugim dejal župan solčavske občine. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Učenje jezika je lahko zabavno Na turistični kmetiji Bukovje poteka v organizaciji Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, izpostava Mozirje, tečaj angleščine za ponudnike turističnih storitev na kmetijah. Prijavljenih je 19 slušateljev, nekateri so se takih izobraževanj že udeleževali, imajo pa tudi začetnike. Z zamikom dveh let je ta tečaj že tretji po vrsti. Prvi je bil v Lučah, drugi pa tudi na kmetiji v Bukovju. Tokratni udeleženci, v večini so ženske, so se pozdravili kot pravi sošolci, saj so že na prejšnjih tečajih skupaj doživeli marsikaj zanimivega. Med njimi je tudi »študentka«, ki je eno leto živela v Združenih državah Amerike, a pravi, daje angleščina vendarle dru- gačna od amerikanščine. Tudi predavateljica je že tretje leto ista. Barbara Kokot sicer poučuje angleščino in francoščino na srednji zdravstveni šoli v Celju. Njen način podajanja učne snovi je sodoben, zanimiv in razgiban, tako da slušateljem ni dolgčas in ves čas zbrano spremljajo pogovor. Med njimi kroži majhna žogica in kdor jo dobi, je na vrsti za odgovarjanje. Videti je, da so udeleženci za učenje res motivirani, saj jih čez leto obiskujejo turisti, s katerimi se je mogoče sporazumevati v angleščini, kije počasi postala nekakšen »svetovni« pogovorni jezik. Tokrat se je izkazalo, da tudi tisti »začetniki« niso pravi začetniki, saj so brez treme kar dobro odgovarjali na dobljena vprašanja. V pogovoru pred poukom so nekateri povedali, da so se poskušali jezika naučiti že tudi na drugih izobraževanjih, a ni šlo, saj je bilo preveč slovnice in raznih pravil. Mnogo bolj pomembno se jim zdi, da se naučijo govoriti in prav temu je tokratno izobraževanje namenjeno. Tudi pisno gradivo je pripravljeno tako, da ga je mogoče uporabiti v praksi kot dober pripomoček v pogovoru z gosti osebno ali po telefonu. Tečaja se udeležujejo slušatelji iz cele Zgornje Savinjske doline, saj so doma od Ljubije pa vse do Podolševe. Marija Lebar Slušatelji angleščine so z zanimanjem sodelovali v pogovoru (foto: Marija Lebar) 0 OSEBNI STEČAJ IN SODNA OPROSTITEV DOLGOV Z odpustom obveznosti do novega začetka Konec lanskega leta je bil sprejet Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je v javnosti odmeven zaradi možnosti osebnega stečaja in sodne oprostitve dolgov, ki doslej nista bila pravno urejena. Ureditev osebnega stečaja je obveznost Slovenije kot članice Evropske unije, namenjen pa je predvsem potrošnikom in podjetnikom posameznikom, ki so postali prezadolženi, pogosto brez svoje krivde. Zakon je začel veljati 15. v tem mesecu, njegova določila pa se bodo v večjem delu uporabljala šele od 1. oktobra letos. POD DROBNOGLEDOM STEČAJNEGA UPRAVITEUA Nov pravni postopek bo prezadolženim fizičnim osebam omogočal, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih, hkrati pa lahko v stečajnem postopku predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko podata tako dolžnik kot upnik, dolžnost prvega pa je, da sodišču posreduje natančno premoženjsko stanje z izjavo, da je v poročilu navedeno vse njegovo premoženje in vsi transakcijski računi. Nadalje mora dolžnik izbranemu stečajnemu upravitelju posredovati obvestilo o poslih, ki jih je sklepal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopkov osebnega stečaja. Zaradi možnosti zlorabe osebnega stečaja ima stečajni upravitelj pravico poizvedovati o premoženjskem stanju dolžnika s pomočjo vseh zbirk osebnih podatkov. Prav tako ima pravico poizvedovati o premoženjskem stanju zakoncev dolžnika oziroma osebe, s katero dolžnik živi v partnerski skupnosti. Pod drobnogled upravitelj vzame tudi pravne posle dolžnika, ki jih je ta sklepal zadnja tri leta pred uved- bo postopka. Gre predvsem za preprečitev, da bi dolžnik v času, ko je bilo možnost osebnega stečaja že slutiti, zmanjšal svoje premoženje v dobro zakonca ali druge z njim ožje povezane osebe, saj bi s tem lahko preprečil rubež upnikov. V času trajanja postopka se mora dolžnik odpovedati premoženjskim pravicam, ne sme sklepati pogodb, pri čemer bi razpolagal s svojim premoženjem, najemati kreditov, dajati poroštev ali odpirati TRR. »ODPUSTEK« LE POŠTENIM DOLŽNIKOM Pred koncem stečajnega postopka mora dolžnik vložiti predlog za odpust obveznosti, če želi, da ga sodišče oprosti njegovih v stečaju neplačanih dolgov. Odpust ne pride v poštev za dolžnika, ki je že bil spoznan za krivega izvedbe kaznivega dejanja proti premoženju v gospodarstvu, nadalje, če je v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka sodišču posre- doval neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, če ga je sodišče že oprostilo njegovih obveznosti v zadnjih desetih letih ali če je plačal davek v znesku najmanj 4.000 evrov. Odpust tudi ni mogoč, če je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka prevzemal obveznosti, ki jih glede na svoje premoženjsko stanje ni mogel prevzeti. Če ni ovir za odpust obveznosti, sodišče določi preizkusno obdobje odpusta obveznosti, ne sme biti krajše od dveh let ter ne daljše od petih let od uvedbe postopka osebnega stečaja. Upniki lahko ugovarjajo odpustu obveznosti. Če je ugovor zavrnjen, se po preteku preizkusnega obdobja dolžniku odpustijo vse njegove obveznosti, razen prednostnih terjatev, kot je preživnina za otroke in podobno. Koje sklep o odpustu obveznosti pravnomočen, upniki ne morejo od dolžnika uveljavljati nobenega plačila neplačanih dolgov. Tatiana Golob DRUŠTVO ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE PUST MOZIRSKI Trške pravice letos Ivanu Suhoveršniku Kljub velikim naporom, da bi bila gradnja večnamenske športne dvorane zaključena do letošnjih pustnih prireditev, se to ni zgodilo. Zabavno dogajanje bo zato tudi letos potekalo v velikem karnevalskem šotoru, ki bo stal na prostoru pred Mozirskim gajem. Letos je pust tudi datumsko precej pohitel, saj je pustni torek že 5. februarja. Še pred tem pa se bo zvrstila obilica dogodkov, povezanih z njim. Mozirski Pustnaki bodo že to nedeljo obiskali velika mednarodna karnevala na Hrvaškem, v Matuljah nad Reko in v Lovranu pri Opatiji. Na debeli četrtek bodo ob petih popoldan podelili letošnje trške pravice, kijih bo prejel mozirski župan Ivan Suhover-šnik. V duhu združevanja Zgornje Savinjske doline bodo na pustni petek obiskali večino krajev v dolini. Zapeljali se bodo od Rinke do Mozirja in s tem obeležili meje bivše mozirske občine. Zvečer bo v karnevalskem šotoru zabava za mlade. V soboto dopoldan bodo Mozirja-ni obiskali karneval v Ljubljani. Slednji bo potekal v počastitev predsedovanja naše države Evropski uniji. Že popoldan ob treh bodo gostje 8 ___/ šoštanjskega karnevala, dan pa se bo zaključil z veliko gala maškarado v karnevalskem šotoru. V nedeljo bodo Pustnaki obhodili trške meje, z gondolo se bodo podali tudi na Golte, od koderjih bo potvodi-la na največji slovenski karneval na Ruj. Popoldan ob treh bo v šotoru potekala tradicionalna otroška maškarada. Ponedeljek bo tudi letos namenjen okolofiranju, torkovo jutro pa prevzemu lokalne oblasti. Sledil bo obhod gospodarstva, obisk Rečice ob Savinji in Nazarij. Torkovo pustno dogajanje bo vznamenju karnevalske povorke. V njej bo nastopilo okoli 800 mask iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Makedonije, Madžarske in Bolgarije. Gost karnevala bo predsednik Evropskega združenja karnevalskih mestVan DerCron. Po povorki se bo pustno dogajanje še zadn- jič prestavilo v karnevalski šotor. Naslednji dan bodo ostanki preminulega pusta položeni na ogled na mozirskem trgu, popoldan ob štirih pa kremirani v Pekovih lavah. Zaključek letošnjih pustnih aktivnosti bo v soboto, 9. februarja popoldan, ko bodo mozirski Pust- naki gostje karnevala v Dobovi. Pustno rajanje zavoljo obsežnega programa za sabo potegne velike finančne stroške. Zaradi tega se Pustnaki že vnaprej zahvaljujejo vsem, ki bodo tudi letos podprli njihove aktivnosti. Benjamin Kanjir GORENJE D.D. Ekološko Gorenje in Publicus sta podpisala pismo o nameri o prevzemu 51-odstotnega deleža podjetja Publicus. Gorenje na področju ekologije pospešeno razvija poslovno dejavnost celovitega servisa ravnanja z odpadki za potrebe srednjih in večjih industrijskih družb, Publicus pa ima dolgoletne izkušnje s področja obvladovanja komunalnih odpadkov. V strateških načrtih Gorenja je poslovna dejavnost na področju ekologije opredeljena kot ena usmerjeni ključnih dejavnosti, ki zajema ekološke projekte, kot so sanacije gudronskih jam, zemljišč, izgradnja centrov za ravnanje z odpadki in čiščenje odpadnih voda, zbiranje in predelava sekundarnih surovin, ravnanje z različnimi odpadki ter ekološke raziskave in svetovanje. Z omenjeno namero bo Gorenje samostojno pokrivalo vse potrebne dejavnosti za nudenje celovitih rešitev s področja odpadkov. ID BIODINAMIČNO GOSPODARJENJE Društvo Ajda Štajerska osvešča Savinjčane Biodinamično gospodarjenje ni le trend, ki z letom ali dvema zaide v pozabo. Postaja način življenja, ki ga za svojega sprejema vedno več ekološko in zdravstveno osveščenih ljudi. Tudi Spodnje- in Zgornjesavin-jčani kažejo vedno večje zanimanje za zdravo pridelano hrano. Zato ni naključje, da se je v lanskem letu na območju širše Savinjske registriralo novo društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, ki šteje že nad 50 članov, med njimi precej Zgornjesavinjčanov. Glavna želja članov društva Ajda Štajerska, ki sicer izhaja iz društva Ajda Vrzdenec, je, da ohranijo čisto naravo za poznejše rodove in hkrati že zdaj pridelujejo hrano, očiščeno novodobnih strupov, kije osnova za dobro zdravje. Do takšnega, za marsikaterega pesimista skoraj utopičnega cilja, pa je po mnenju članov Ajde Štajerska mogoče priti le z drugačnim načinom razmišljanja in, seveda, z veliko dela. Zato društvo Ajda Štajerska intenzivno deluje v smeri izobraževanja svojih članov, z organiziranjem različnih predavanj pa hkrati osvešča čim širši krog podobno mislečih lju- di. Tako v letošnjem letu društvo organizira petdnevni začetni tečaj o biodinamičnem kmetovanju, kjer se bodo udeleženci naučili, kako pridelovati hrano brez uporabe umetnih gnojil in kemičnih škropiv. Pri tem načinu kmetovanja oziroma vrtnarjenja se poslužujejo kompostov in naravnih preparatov, ki skrbijo za boljše kompostiranje. Za krepitev rastlin se uporabljajo čaji iz zdravilnih zelišč, proti zeli pa je potrebno ročno okopavanje. Takšen način dela sicer zahteva več napora kot konvencionalno kmetovanje, a tako pridelana hrana je okusnejša in, kar je še pomembne- je, očiščena številnih strupov. V zimskem času društvo Ajda organizira več predavanj in delavnic. Tako so vsi, ki se zanimajo za biodinamično gospodarjenje, prejšnjo soboto prisluhnili predavanju z naslovom Obdelava in gnojenje ter procesi vtleh, ki gaje pripravila diplomirana inženirka agronomije Fanči Perdih. Predavanje je bilo v Aninem domu v Preboldu. Danes, 25. januarja, pa je na isti lokaciji moč prisluhniti predavanju o sadjarstvu in biodinamiki, ki gaje pripravil Drago Purgaj, Demeter proizvajalec iz Cerkvenjaka. Tatiana Golob ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE Varoja uničila 30 odstotkov čebeljih družin Člani enajstih čebelarskih društev, ki tvorijo Čebelarsko zvezo SAŠA, v teh dneh zborujejo in razpravljajo o minulem letu. Slednjega se bodo spominjali predvsem zaradi mnogih napadov zajedavca čebelje zalege, imenovanega varoja. Ta je zaradi njej ugodnih vremenskih pogojev zdesetkala čebelje družine. Razprava na to in podobne teme je potekala tudi v Mozirju, kjerso se 19. januarja zbrali mozirski čebelarji. Ne glede na to je za njimi uspešno leto. Največ opravka so imeli s postavitvijo doprsnega kipa doma- Ivan Čopar ostaja na čelu mozirskih čebelarjev (foto: Benjamin Kanjir) činu Janezu Goličniku, enemu izmed začetnikov slovenskega čebelarstva. Uredili so prvi del čebelarske učne poti, ki sojo prehodili ob občinskem prazniku. Za letošnje leto jih čaka še ureditev drugega dela. Mozirjani so se udeležili tudi Ambroževe maše v Novi Štifti in se s tem spomnili svojega nebeškega zavetnika. Skrbeli so za ponudbo medu in medenih izdelkov na kmečkih tržnicah. Skupaj z ostalimi društvi zveze so organizirali kar sedem predavanj na temo varovanja čebel in ravnanja z medom. Skrbeli so za nabavo sladkorja za zimsko krmljenje in zdravil za zdravljenje čebel. Do slednjega so bili na zboru najbolj kritični, predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitih zdravil, s katerimi bi se lažje branili pred zajedavci. Skozi razpravo pa so ugotovili, da so za slabe rezultate zdravljenj v večini primerov krivi sami, saj premalo spremljajo dogajanje v panjih. Tokratni občni zborje bil tudi volilni. Še en predsedniški mandat je bil podeljen Ivanu Čoparju, ki bo tako družino vodil še naslednja štiri leta. Benjamin Kanjir SPV REČICA OB SAVINJI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Rečica ob Savinji je sredi jnnu-arja izvedel akcijo razdeljevanja kresničk pešcem. Za akcijo, v kateri so poleg predstavnikov občine sodelovali tudi policisti, so se odločili predvsem iz preventivnih razlogov. Po besedah predsednika sveta Aleša Krančiča se namreč vse pogosteje opaža, da pešci kot udeleženci v prometu za svojo varnost zelo malo uporabljajo tovrstna svetlobna telesa. Zato so jim jih kot svarilo in opo- Za večjo varnost pešcev zorilo razdelili brezplačno. Ker je bil odziv pešcev na akcijo uspešen, Krančič upa, da bodo z njo poskrbeli za večjo varnost v prometu. Akcijo razdeljevanja kresničk pešcem v rečiški občini so izvedli prvič. To pa ni edina naloga, ki svet čaka v letošnjem letu. Zavedajo se namreč, daje prometni režim po krajih v občini zelo slabo zastavljen. Zato se morajo s stroko dogovoriti, kako urediti prometne poti do te mere, da bodo varne za vse udeležence. Marija Šukalo Kresničke so pešcem brezplačno razdelili kot svarilo in opozorilo (foto: Marija Šukalo) Ljudje in dogodki, Kultura, Informacije /0 /eti ... 20 LET GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V petek, 26. decembra, je bil v dvorani kulturnega doma v Mozirju jubilejni koncert ob 20-letnici Godbe Zgornje Savinjske doline. Jakob Presečnik, župan občine Mozirje, je pozdravil prepolno dvorano obiskovalcev, ki so prišli proslavit državni praznik in hkrati visok jubilej godbenikov Zgornje Savinjske doline, ki jih že od vsega začetka, torej 20 let, vodi Franci Goljuf. Godba je v teh letih požela mnoge uspehe, tudi lani so na državnem tekmovanju godb v Ormožu dosegli prvo mesto. 20 /eH ... SO TEŽAVE Z ELEKTRIKO ODPRAVLJENE? V dneh pred in po novoletnih praznikih je kar precejšen del naše občine imel velike težave z elektriko. Skorajda ni minil dan, da ne bi prišlo do izpada električne napetosti. Precejšnje število občanov je tudi v našem uredništvu iskalo informacije o vzrokih za tako stanje. Na TOZD-u Elektrodistribucija Celje, območje Šempeter, so povedali, da se je na daljnovodu Nazarje - Logarska dolina pojavljala napaka, ki pa je bila take narave, da se vizualno ni dala ugotoviti in je vsled tega prihajalo do občasnih izpadov. 3 O /efo ... DOBRI TURISTIČNI OBETI Gornja Savinjska dolina nedvomno sodi med turistično zelo zanimiva in privlačna slovenska področja. Kljub nadvse ugodnim možnostim za razvoj turistično -gostinske dejavnosti, pa turistična ponudba vse bolj zaostaja za razvojem drugih predelov. Resnično pičel razvoj jo je pripeljal na rep ustvarjalcev narodnega dohodka v občini, kjer je udeležena le s štirimi odstotki. Za takšno stanje je kriva predvsem velika razdrobljenost in nepovezanost zmogljivosti. To dejstvo je na dlani, pa vendarle večletne razprave in težnje po nujnem združevanju doslej niso rodile nobenih sadov. Pripravila: Tatiana Golob — 10 v y ] MEŠANI PEVSKI ZBOR LJUBNO OB SAVINJI Živa ljubezen do slovenske pesmi Ljubno ob Savinji sodi med kraje, ki se ponašajo s skoraj stoletno tradicijo zborovskega petja in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo po nekajletnem zatišju pevski ptič Feniks iz pepela poletel pod ljubensko nebo. Zborovodja Mitja Venišnikje opravil odličen izbor pevcev in pevk, z dobro začrtano umetniško smerjo in predvsem ogromno truda je zbor že v prvem letu delovanja osvojil srca poslušalcev in dobil laskave ocene kritikov. V zboru sodeluje okoli štirideset članov, poleg pevcev z dolgoletnim stažem tudi veliko mladih, ki bodo po besedah predsednice zbora Urše Solar ohranjali kulturo, petje in slovensko besedo tudi v poznejših letih. Za Šolarjevo je osnovna naloga in želja obenem, da ohranjajo kulturno izročilo na način, kijim je najbližji. Torej, s petjem. »Vendar pa nam, povedano v prispodobi, najlepše zazvenijo tisti ptiči, ki jim njihovo prečudovito petje krasi še očem čudovito perje. Tu pa lahko svoje mesto najde vsak, tudi tisti, ki mogoče nima dovolj znanja in časa, da se nam pridruži, v srcu pa mu slovenska pesem in kultura nasploh veliko pomeni,« pravi Šolarjeva, ki si želi, da bi zbor nastopal in zastopal domači kraj v enotnih oblačilih. Nekaj denarja za nakup novih oblačil so zbrali pevci sami, nekaj naj bi primaknila tudi kulturno društvo in Občina Ljubno, vseskupaj pa bo še vedno premalo, zato Ijuben-ski pevci pričakujejo pomoč ljudi, kijim ni vseeno, kakšna bo prihodnost slovenske pesmi. Savinjčan KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Haruki Murakami Kafka na obali Knjiga, kije ne pozabimo. Knjiga, ki nam zleze pod kožo in mislimo nanjo še dolgo potem, ko smo odložili zajetno branje. Pripoveduje zgodbo o petnajstletnem dečku z imenom Kafka Tamura, ki pri petnajstih pobegne od doma in tako kot vsak pubertetnik začne razmišljati o stvareh, ki burijo njegovega duha. Njegov beg se odvija v vzporednih svetovih, spremljajo pa ga namišljeni junaki, kot so čudaški nepismeni starec Nakata, gospod Oshimo, skrivnostna gospa Saeki v knjižnici Komura, kamor se Kafka zateče in cele dneve bere knjige, junak nad junaki - tovornjakar Hoshino, ter seveda Vran (njegov drugi jaz), s katerim se Kafka Tamura občasno posvetuje. Knjiga je polna metaforike in preplet realnega ter mističnega. Odlično branje za vse! POTOPISNO PREDAVANJE SIMONE POGAČ V Himalaji mak