Lelo: XXI
Ptuj, 13. decembra 1984
Številka: 24
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
243.	Smernice za dolgoročni plan občine Ptuj 1986-1995/2000 KRAJEVNA SKUPNOST
244.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Podgorci 1985—1990
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
245.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi telesnokultume skupnosti občine Ptuj
246.	Statut telesnokultume skupnosti občine Ptuj
DELOVNE ORGANIZACIJE POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
247.	Sklep KGP, TOZD Stanovanjski servis o višini akontacije o ceni za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic
POPRAVEK
248.	Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samopri-spevka na območju krajevne skupnosti Ormož 1985—1990
249.	Številke Uradnega vestnika z^ dne 22. novembra 1984 in zaporednih številk vsebine
243.
Na podlagi 164. člena Statuta Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 173. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30/10-1984, sprejela
SMERNICE ZA DOLGOROČNI PLAN OBČINE PTUJ 1986 —1995 / 2000
Smernice za dolgoročni plan občine določajo izhodišča, skupne .cilje, strategije ter možnosti in razmerja dolgoročnega družbenega razvoja za obdobje od leta 1986—2000. Ob upoštevanju raziskav, analiz razmer in možnosti za razvoj SR Slovenije in še posebej občine ter temeljnih usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije’ so smernice za nosilce in udeležence planiranja usmeritev in osnova pri oblikovanju in sprejemanju dolgoročnih planskih aktov.
I.
Temeljne družbenopolitične usmeritve za •oblikovanje dolgoročnih razvojnih usmeritev in politike, ki jih dajejo smernice za dolgoročni plan občine, so v smernicah za dolgoročni plan SR Slovenije, v programskih dokumentih ZK Jugoslavije in ZK Slovenije; v ustavah SFR Jugoslavije in SR Slovenije in v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije.
Nemiren čas, v katerem živimo z veliko mednarodno napetostjo in splošno značilnim upadanjem rasti svetovne proizvodnje in velika zadolženost držav v razvoju, ima odločilen vpliv na realnejše presojanje razvojnih usmeritev. Nagli razvoj tehnologije, tehnološki dosežki v mikroelektroniki, industrijski robotiki, bioinžiniringu, telekomunikacijah in informatiki v temeljih spreminjajo sedanjo raven tehnologije in
organizacije proizvodnje in komuniciranja, pa tudi metode upravljanja in načine odločanja.
Razviti svet uspeva obvladovati protislovja lastnega razvoja in prevaljuje bremena krize na manj razvite in tako še poglablja odvisnost držav v razvoju. Celotna SFR Jugoslavija se bo aktivno prilagajala spremenjenim zur. njim razmeram, saj je odprtost v svet pogoj lastnega razvoja.
Znanstveno tehnološki napredek je v naših razmerah del procesa premagovanja krize in preobrata dosedanjih razvojnih teženj. Drugi del tega procesa je samoupravna, delovna in strokovna povezanost delavcev in delovnih ljudi, gospodarstva in družbe, kar zahteva korenite spremembe odnosa do dela in načinov odločanja, upravljanja ter organizacije na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja.
Osnovni pogoj za uspešno premagovanje materialnih in drugih težav ter ' protislovij družbenega razvoja in bistveni pogoj za uresničevanje stabilizacije sta aktiviranje lastnih sil ter skupna gospodarska in razvojna politika, zasnovana na enotnih temeljih socialističnega samoupravnega sistema in na samoupravnem združevanju dela in sredstev na enotnem jugoslovanskem trgu. Zagotoviti je potrebno sočasen, soodvisen in čim uspešnejši razvoj proizvajalnih sil in čim večji napredek v družbenoekonomskih odnosih.
Pri uveljavljanju gospodarskega sistema in ukrepov gospodarske politike bomo izhajali iz stališča, da so odločitve, ki zagotavljajo učinkoviti gospodarski in družbeni razvoj vse Slovenije, .tudi najbolj koristne za zmanjševanje razlik v materialnih in drugih razvojnih možnostih med občinami.
Urejanje ključnih vprašanj družbene reprodukcije in s tem sprejemanja' bistvenih odločitev na vseh ravneh odločanja zahteva dosledno poglabljanje samoupravnih odnosov v občini kot
temeljni samoupravni družbenopolitični skupnosti. Delovni ljudje in občani morajo uveljaviti sistemske in druge pogoje, da bodo celoto gospodarskih političnih in socialnih odnosov v občini usmerjali in urejali tako, da bodo upoštevani Njihovi specifični interesi in potrebe, posebej pri povezovanju razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti pri prostorskem urejanju, pri stanovanjski izgradnji, komunalni ureditvi, itd.
II.
Pri oblikovanju dolgoročnih planov morajo vsi nosilci planiranja upoštevati naslednja izhodišča:
2.1.	Opiranje na lastne sile, ki temelji na sodelovanju in prizadevanju delavcev, delovnih ljudi in občanov za čimbolj gospodarno izkoriščanje razpoložljivih reprodukcijskih faktorjev. V dosedanjem razvoju razpolagamo s skromno prosto akumulacijo, zato bo potrebno z izboljšanjem kadrovske strukture, zlasti z večjim vključevanjem kvalificiranih strokovnih kadrov v tiste dejavnosti, kjer so še velike neizkoriščene niožnosti in kjer lahko z racionalnejšo uporabo domačih surovin, s perspektivnimi proizvodnimi programi, ki zahtevajo več znanjà in manj energije in surovin, storimo bistveno več na izboljšanju akumulativne sposobnosti gospodarstva. Usmeritev združenega dela mora biti v smeri čvrstega povezovanja in v združevanju akumulacije za skupne investicije. Svoj razvoj moramo usmeriti na tri temeljna področja dolgoročnega materialnega razvoja: tehnologija, energija,Jirana.
2.2.	Prestrukturiranje gospodarstva, družbenih dejavnosti in uprave je ob realni ceni družbenih sredstev reprodukcije in boljšem vrednotenju naravnih bogastev naslednje temeljno izhodišče politike dolgoročnega razvoja. Osnova za to bo medsebojno povezan razvoj visoke tehnologije, znanosti in izobraževanja, razvite organizacije dela in informatike. V občini bomo upoštevali usmeritve SR Slovenije, ki predvidevajo večji del razpoložljive družbene akumulacije tehnologiji in
znanju, še posebej v izbrana področja zahtevnejših tehnologij, da bi se lahko naše gospodarstvo intenzivneje vključevalo v svetovni tehnološki napredek. Čim hitreje bomo morali uveljavljati sodobne, našim razmeram in znanju primerne tehnologije, ki jih ustvarja tehnološko razvitejši svet. Vse bolj pa moramo razvijati lastne nove tehnologije na izbranih tehnoloških področjih.
Tehnično-tehnološko zaostajanje organizacij združenega dela je eden od temeljnih razlogov, ki narekuje njihovo reorganizacijo, prestrukturiranje in s tem opuščanje posameznih proizvodenj. Kadrov za znanstveno raziskovalno delo v občini je zelo malo, zato bo potrebno postopoma izboljševati kadrovske in materialne osnove za delo. Zgraditi bo potrebno učinkoviti sistem materialnih in moralnih spodbud za inovacijske dosežke. Z izobraževanjem ob delu in iz dela je potrebno pridobivati novo znanje in sposobnosti za uvajanje znanstvenega in tehnološkega razvoja.
Družbeni sistem informiranja mora postati pomembnejši dejavnik zmanjševanja družbene režije in oblikovalec novega načina mišljenja. Omogočiti mora kakovostno planiranje in usmerjanje družbenega razvoja. Uvajati je potrebno sodobne informacijske sisteme, da bi s pomočjo le-teh dobil boljši vpogled v celoto odnosov in tokov družbene reprodukcije na ravni organizacije združenega dela in tudi na narodnogospodarski ravni povečati učinkovitost gospodarjenja, dela strokovnih služb in uprave ter kakovost samoupravnega odločanja.
2.3.	Zemljepisni položaj in naravne danosti občine zlasti še: lega na križišču tranzitnih tokov, ugodne danosti za razvoj kmetijstva in ne dovolj izkoriščene možnosti za razvoj turizma je potrebno ustrezneje ovrednotiti in racionalneje izrabiti.
III.
Cilji dolgoročnega razvoja občine Ptuj so:
3.1 Temeljni dolgoročni cilj naše družbe je krepitev družbenega in materialnega položaja človeka, ki mora temeljiti na delu.
3.2.	Polna zaposlenost vseh za delo sposobnih prebivalcev na osnovi dinamičnega produktivnega zaposlovanja. V zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih so možnosti za zaposlovanje vedno bolj odvisne od učinkovitosti gospodarjenja, bomo polno zaposlenost zagotovili s takim prestrukturiranjem gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki bo zagotavljalo mednarodno konkurenčnost. Potrebno bo organizirano prekvalificiranje večjega števila delavcev. Dolgoročna družbena usmeritev je v postopno in selektivno skrajševanje delovnega tedna, vendar šele proti koncu srednjeročnega obdobja 1986—1990.
3.3.	Trajni cilji materialnega razvoja socialistične samoupravne družbe so po svoji naravi socialni, zato moramo v dolgoročnih planih socialni politiki posvetiti vso pozornost. Naša socialna politika kot integralni del gospodarske in razvojne politike bo izhajala iz razmer, da se socialna varnost zagotavlja predvsem z delom.
3.4.	Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in okolja sta osnova za zdravo in humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo priro-dnih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja, zavarovanja krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine.
Za vsa zemljišča mora biti opredeljena funkcija v družbeni reprodukciji. Smotrneje bo treba porazdeliti zemljišča za dejavnosti, ki so odvisne od naravnih virov in zemljišča za poselitev in infrastrukturo ter pri tem varovati in izboljševati zemljišča za kmetijsko pridelavo in nadalje intenzivirati kmetijsko rabo zemljišč.
3.5.	Uresničevali bomo hitrejši razvoj manj razvitih območij občine. Politiko policentričnega razvoja bo potrebno nadaljevati tako, da bi preprečili težnje k preveliki koncentraciji kot preveliki razpršenosti proizvodnih ter oskrbnih, zmogljivosti in zmogljivosti družbenih dejavnosti.
Aktiviranje razvojnih možnosti v skladu z razvojnimi interesi občine, neposredno odvisno od gospodarskega interesa združenega dela. Posebna skrb bo zaradi ohranjanja poselitve namenjena izboljševanju delovnih in življenjskimi razmer prebivalstva v Halozah in Slovenskih goricah.
3.6.	Utrjevali bomo varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije. To bomo dosegli tudi z nadaljnjim razvojem splošne ljudske obrambe.in družbene samozaščite. Ob stalni krepitvi vloge, pobude in zavestne pripravljenosti delovnega človeka in občana ter krepitvi materialnih možnosti družbe bomo načrtno oblikovali vse vrste rezerv ter sprotno in stalno usklajevali obrambno samozaščitne dejavnosti s celotnim družbenim razvojem.
VI
Nosilci planiranja bodo pri pripravi dolgoročnih planskih aktov upoštevali zastavljene cilje in presodili realne', svoje in skupne, materialne, kadrovske in druge možnosti za uresničevanje ciljev in nalog v dolgoročnem obdobju.
Analiza razvojnih možnosti kaže, da bodo materialne možnosti za razvoj relativno manj ugodne, kot v preteklih desetletjih. Tudi v svetu bo gospodarska rast počasnejša. Naše razvojne možnosti so tesno povezane tudi s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Zato bodo zlasti v prvem obdobju dolgoročnega plana (1986—1990) materialne možnosti gospodarskega razvoja zelo omejene. Odločilno in nujno je, da ob tako zmanjšanih materialnih možnosti učinkovito gospodarimo in da smo pripravljeni izvajati dolgoročni program gospodarske stabilizacije.
Analiza kaže na možnosti in pogoje za doseganje 4,2 % povprečne stopnje rasti družbenega proizvoda v obdobju 1986—2000. Potrebni pogoji za doseganje take gospodarske rasti so zelo zahtevni: bistveno uspešnejše gospodarjenje, kakovostno odločanje, ugodnejši mednarodni pogoji, izpeljava investicij v proizvodnji primarnega aluminija ter izvozni uspehi bodo osnova za prestrukturiranje gospodarstva ob povečanem izkoriščanju potencialnih proizvodnih faktorjev.
Skupni neposredni in posredni izvoz v občini Ptuj bo tako, kot v sedanjem srednjeročnem obdobju tudi dolgoročno večji od skupnega uvoza ter bo naraščal okrog 6 % letno. Opredeljena gospodarska rast je pogojena z investicijskimi vlaganji v modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija. Vse investicije bodo morale biti usmerjene v izvozno proizvodnjo, razvojno intenzivne dejavnosti za pridobivanje hrane ter za odpravljanje najhujših virov onesnaževanja okolja. Relativno več sredstev bo tudi potrebno namenjati raziskovalnemu delu, izobraževanju in informatiki kot pogojem za zagotavljanje boljših poslovnih rezultatov. Investicije v osnovna sredstva bodo naraščale letno po stopnji 7 %.
Zaposlenost bo rasla po povprečni stopnji okoli 1,5 % letno. Ta rast v občini Ptuj ne zagotavlja zaposlitev vseh iskalcev zaposlitve, zato se predvideva v politiki polne zaposlitve tudi realna možnost večje zaposlitve v regiji in tudi izven nje. Uvajanje večizmenskega dela, širjenje delovno intenzivnih proizvodenj, drobno gospodarstvo in kmetijstvo, so področja za hitrejše zaposlovanje. Razvojne usmeritve bomo lahko uresničevali le pri učinkovitih spremembah izobrazbene in poklicne strukture zaposlenih.
Odopiranje novih delovnih mest bomo zagotavljali tudi s pomočjo zbranih sredstev iz samoprispvka.
Ko bomo zagotovili bistveni preobrat pri učinkovitosti gospodarjenja, bodo ustvarjene tudi realne možnosti za hitrejše povečevanje družbenega in osebnega standarda delovnih ljudi in občanov.
V.
V dolgoročnih planih moramo izoblikovati tako strategijo razvoja v prostoru, ki bo zagotavljala smotrno razmeščanje dejavnosti, skrbno
uporabo razpoložljivih površin ih izboljšanje okolja in jo upoštevati pri gospodarskih, tehnoloških, obrambnih in drugih razvojnih odločitvah.
Poselitev bo treba usmerjati predvsem v strnjena naselja, s čemer bodo prosta zemljišča v teh naseljih racionalno izkoriščena, kmetijske površine in naravno okolje pa čim bolj ohranjeno. To bo treba upoštevati že pri urbanističnih zasnovah naselij v dolgoročnem planu občine. Pri novogradnjah bo treba zaradi varstva najboljših kmetijskih površin ob upoštevanju ustreznih minimalnih prostorskih standardov in meril za gostoto zidave kar najbolj racionalno izkoristiti še nezazidalne površine in sicer več ali manj že sklenjeno zazidanih območij v naseljih. Graditi bo treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Izgradnjo novih industrijskih objektov je treba v skladu z zasnovo policentričnega razvoja usmerjati predvsem v navezavo z obstoječo industrijo in v za ta namen pripravljenih conah. Izgradnja stanovanjske soseske v Rabeljčji vasi - zahod je nadaljevanje obstoječega naselja, izgradnjo novih stanovanjskih sosesk pa bomo morali usmerjati na zemljišča, ki so za kmetijstvo manj primerna in prav tako ne na območja, ki so primerna za razvoj turizma in rekreacije. V vseh tistih primerih, ko pa se zaradi nujnega širjenja stanovanjske gradnje in industrijskih con, ne bomo mogli izogniti kvaliteti in kmetijskim površinam bo potrebno dodatno porabljene kmetijske površine nadomestiti z melioracijami. Zemljiško politiko je treba oblikovati tako, da bodo stavbna zemljišča potrebna za bivanje, delo in oskrbo, planirana dolgoročno.
Širše družbene usmeritve in različne interese v občini glede rabe zemljišč bo treba uskladiti s poglavitnimi razvojnimi nalogami, kot so: varstvo kakovostnih kmetijskih zemljišč, intenzifikaci-ja poljedelstva, rajonizacija proizvodnje, agromelioracije v ravninskih predelih. Zato mora biti v dolgoročnem planu občine opredeljena globalna bilanca primarne rabe prostora ob upoštevanju globalne bilance SR Slovenije.
Naravno in kulturno dediščino bo potrebno vključevati v celovito urejanje prostora in povezati interese družbenega razvoja in potrebe po njeni ohranitvi in vzdrževanju.
Izboljšanje kakovosti okolja moramo zagotoviti predvsem z uvajanjem tehnologij zaprtih krogotokov v proizvodnjo in večjim izkoriščanjem odpadkov pri proizvodnji in porabi ter z razvojem tehnologije čiščenja odpadnih industrijskih voda in odplak rtaselij na Dravskem in Ptujskem polju. Vode in ozračje na najbolj onesnaženih odsekih oziroma območjih, ki so rezervat podtalnice, kot tudi tam kjer se pojavlja potencialna ogroženost, bo potrebno očistiti in preprečevati onesnaževanje. Zniževati bo potrebno raven hrupa v nbaseljenih območjih in na delovnih mestih ter zato izkoristiti tehnične in prilagoditi urbanistične in druge rešitve. Opredeliti se je potrebno še do naslednih obveznih izhodišč, ki morajo biti zapisana v dolgoročnem planu: odprtje centralne gramoznice, postopnem zaprtju in saniranju vseh ostalih gramoznic, koridorjih za hitri cesti S—J V—Z z možnostjo cestne in železniške povezave Ptuj—Maribor ob strugi reke Drave; zaščiti krajinskih značilnosti ravninskega in hribovitega območja občine kot tudi do ostalih infrastrukturnih posegov in sprememb.
VI.
6.	1. Gospodarska rast bo odvisna od uspešnosti vključevanja v mednarodno delitev dela. Pri tem bosta morala postati kakovost in konkurenčna sposobnost tista dejavnika, ki naj odločilno vplivata na nadaljnji razvoj in sta dolgoročna in trajna usmeritev naše razvojne politike.
Izvozna prizadevanja bodo morala zaradi velike uvozne odvisnosti še vnaprej veljati predvsem izvozu na konvertibilno področje, z uspešnim izvozom v gospodarsko razvite dežele v razvoju. Z deželami v razvoju in neuvrščenimi deželami bo potrebno pospeševati poleg klasičnega izvoza in uvoza tudi višje oblike sodelovanja na področju menjave tehnologije, znanja in kapitala.
Izvoznim artiklom s podroCja industrije, kjer so do sedaj naj večji delež predstavljali proizvodi s področja barvne metalurgije, se bodo morali v večji meri pridružiti še drugi industrijski izdelki, na področju kmetijstva pa bo poleg izvoza perutninskega mesa potrebno večati izvoz ostalih kmetijskih proizvodov. Izkoristiti bo potrebno tudi izvozne možnosti ostalih področij gospodarstva kot so gradbeništvo ter gostinstvo in turizem.
6.	Tehnološkemu razvoju bo zaradi velike odpisanosti in zastarelosti opreme potrebno posvetiti posebno pozornost. Posodabljanje tehnologije bo potrebno zato, da še bolj ne zaostanemo za razvitim svetom in si s tem povsem onemogočimo enakopravno sodelovanje. Pri posodabljanju in razvijanju tehnologije se bo treba v čim večje meri nasloniti na domače razvojno raziskovalne organizacije in z njihovo pomočjo uvajati in nadalje razvijati v svetu že uveljavljene tehnologije.
Tehnološki razvoj bo potrebno usmerjati predvsem v naslednjih smereh:
—	avtomatizacija proizvodnih procesov v industriji in kmetijstvu,
—	modernizacija proizvodnje primarnega aluminija, s katero bomo znižali porabo električne energije po enoti proizvoda in povečali proizvodnjo,
—	razvoj malih poslovnih sistemov v elektronski industriji.
6.3.	Na področju infrastrukturnih dejavnosti, ki pogojujejo ostali razvoj gospodarstva, sam razvoj teh dejavnosti pa zahteva angažiranje znatnih finančnih sredstev, bo potrebno razvoj usmerjati v naslednja področja:
6.3.1.	Zmanjšanje energetske odvisnosti na čim manjšo možno mero bo glavni cilj v razvoju energetike. Ker je občina z energetskimi viri, razen z hidroenergijo, zelo slabo preskrbljena, bo v razvoju treba težiti k zagotavljanju racionalnejše rabe energije, zaradi nenehne dražitve naftnih derivatov pa tudi k preusmerjanju s tekočih goriv na trda goriva.
Na področju izkoriščanja hidroenergije bo zaradi popolne izkoriščenosti vodnega potenciala reke Drave možno pridobiti nove vire le še na področju reke Dravinje, vendar ta energija ne bo bistveno izboljšala preskrbljenosti z energijo.
Zagotovitev cenejših virov energije, to je predvsem premoga, bo možno uveljavljati predvsem na področju ogrevanja stanovanjskih objektov, pri tem pa bo potrebno posebno pozornost posvetiti celovitemu razvoju toplotne oskrbe mesta Ptuj. Sistem več manjših kurilnic bo potrebno nadomestiti z izgradnjo skupne kotlovnice, ki bi v prvi fazi obratovala na plin, v drugi fazi pa bi uporabljala kot gorivo premog. Pri tem se bo predvsem v drugi fazi potrebno odločiti za izvedbo najracionalnejše variante glede lokacije kotlovnice, kjer bi po prvi varianti zgradili kotlovnico v Ptuju, po drugi varianti pa bi toplotni sistem povečali s kotlovnico v TGA Kidričevo. Po dokončani drugi fazi pa bi s plinom pokrivali le še energetske potrebe v starem delu mesta, kjer toplarniški sistem ne bo racionalen.
6.3.2.	Na področju prometa in zvez moramo zagotoviti varen, hiter, kakovosten in učinkovit prevoz potnikov in blaga ter zmanjševati delež stroškov prometa v strukturi cene in tako oblikovati celovit in racionalen prometni sistem.
Vse prednosti železniškega prometa pred ostalimi vrstami transporta usmerjajo prometno politiko v posodobitev in nadaljnji razvoj železnice. K obstoječi enotirni progi bo zgrajen drugi tir (Pragersko—Ormož) ter izvedena elektrifikacija.
Pri razvoju cestne infrastrukture bo potrebno upoštevati prostorsko razporeditev industrijskih in urbanih središč. Pri izgradnji cestne infrastrukture so dani naslednji cilji:
—	izboljšati vzdrževanje cest,
—	pospešiti modernizacijo cest predvsem na manj razvitih območjih,
—	izvajati ojačitve na že moderniziranih odsekih,
—	pospešiti gradnjo in rekonstrukcijo mostov,
—	dokončati gradnjo obvoznice.
V	PTT prometu bomo izboljšali kakovost dela ter zmanjšali neskladja med družbenimi in gospodarskimi potrebami ter zmogljivostmi telekomunikacijskega sistema. Z razvitim sistemom solidarnosti bo PTT organizacija združenega dela pospeševala razvoj teh storitev tudi na manj razvitih in odročnejših krajevnih skupnostih.
6.3.3.	Na področju vodnega gospodarstva bomo večjo pozornost namenili ohranjanju in zadrževanju vodnih količin.
Na tem področju so naslednje razvojne usmeritve:
—	nadaljevati redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
—	z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšati pogostost poplav,
—	preprečiti onesnaževanje ter izboljšati kakovost vode.
Osnovna naloga pa bo, zagotoviti dovolj kakovostne pitne vode na vseh območjih in ob vsakem času, ob tem pa varovati zbirna območja podtalnice, izvirov in površinskih voda, ki se bodo uporabljala za oskrbo s pitno vodo.
6.4. V razvoju ptujskega gospodarstva je potrebno razvijati predvsem tista področja, ki nam bodo zagotavljala večji izvoz na konvertibilno področje oziroma, ki bodo prispevala k racionalnejši rabi energije ter večjemu zaposlovanju.
6.4. i. Osnovna razvojna usmeritev ptujske industrije je usmeritev v kvalitativno razvojno preobrazbo, ki bo temeljila na uveljavljanju znanja in tehnološkega napredka.
Dolgoročno bo razvoj industrije temeljil na prestrukturiranju, ki bo usmerjeno predvsem v:
'— uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja, zlasti znanja, izvoza in tehničnega napredka v vseh proizvodnjah in v celotnem gospodarstvu,
—	spreminjanje industrijske strukture v smeri večanja deleža tehnološko zahtevnih in razvojno intenzivnih proizvodenj,
—	selektivno pospeševanje razvojno in izvozno prodornih proizvodenj ter nujnost dolgoročne izvozne usmeritve.
Prestrukturiranje bo temeljilo na povečanih vlaganjih v nove tehnologije in posodobitev proizvodnih zmogljivosti, kar bo zahtevalo krepitev akumulativne sposobnosti gospodarstva ter združevanje akumulacije za pribritetne naložbe.
K izvedbi prestrukturiranja bo potrebno pristopiti postopno, pri tem pa hkrati zagotavljati kadre, ki bodo usposobljeni za razvojno dejavnost in tako zagotoviti čim višjo raven tehnološke samostojnosti.
V	prestrukturiranju ptujske industrije bo bistveno predvsem prizadevanje za čim racionalnejšo rabo energije, surovin in reproma-teriala ter zniževanje deleža stroškov surovin in energije v vseh proizvodnjah. Poleg navedenega bo potrebno izkoristiti tudi rezerve v organizaciji dela in bolj izkoristiti razpoložljive proizvodne dejavnike.
Po posameznih področjih so globalne usmeritve ptujske industrije naslednje:
6.4.1.1.	Potrebe po aluminiju znašajo v Sloveniji med 55.000 in 60.000 tonami, slovenski predelovalci in uporabniki pa bodo tudi v prihodnje vezani na dobave iz TGA Kidričevo.
Ker se bodo potrebe po aluminiju po letu 1990 povečale na 75.000 ton letno in ker so sedanje zmogljivosti tehnološko zastarele, bo potrebno v nadaljnjem razvoju izvesti modernizacijo, ^ s katero bi povečali proizvodnjo od 45.000 ton na 70.000 ton letno.
6.4.1.2.	Najpomembnejši del kovinsko predelovalnega kompleksa predstavlja v ptujski industriji proizvodnja delov za motorna vozila. Tu bo razvoj temeljil predvsem na selekciji razvojnih programov in na osvajanju lastnega razvoja, pri čemer so v DO AGIS kot razvojno perspektivni proizvodni programi opredeljeni, zlasti avtomobilska oprema, instrumenti za merjenje in regulacijo zavornih sistemov, gretje, prezračevanje in klimatizacija motornih vozil. Pomembnejši delež proizvodnje bo v prihodnje temeljil v programskem in tehnološkem smislu na
kooperacijskem odnosu z drobnim gospodarstvom.
Ostale obetavne proizvodnje so v okviru navedenega kompleksa še proizvodnja kmetijske mehanizacije, podsklopov za kmetijsko mehanizacijo, proizvodnja hidravlične opreme ter hidravličnih elementov v DO HIKO Olga Meglič in proizvodnja zahtevnejših tlačnih posod in opreme za pripravo vode ter čiščenje odpadnih vod v TOZD Elektrokovinar.
V okviru celotnega kovinsko predelovalnega kompleksa bo potrebno dolgoročno rešiti tudi problem izgradnje skupnih orodjarskih kapacitet.
6.4.1.3.	V proizvodnji električnih strojev in aparatov so predvidene bistvene spremembe v strukturi proizvodnje v smeri povečevanja proizvodnje in biroinformatike in malih poslovnih sistemov, pri čemer se bo morala elektronska industrija vključevati v širše razvojne trende, intenzivno uvajati mikroelektroniko ter se povezati z razvojem računalništva in telekomunikacij.
Realizacija dolgoročnih razvojnih usmeritev bo pogojena z modernizacijo proizvodnih zmogljivosti in uvajanjem informacijske tehnologije v proizvodne procese.
6.4.1.4.	Za nadaljnji razvoj ptujske industrije gradbenega materiala bo pomemben tehnološki razvoj gradbenih elementov in vključevanje v delitev dela s sorodnimi proizvajalci.
Za uspešen razvoj bo industrija gradbenega materiala morala izboljšati tehnološko opremljenost, hkrati pa znižati energetsko intenzivnost in povečati akumulativnost svojih proizvodov.
6.4.1.5.	V lesni industriji in predelavi lesa bo potrebno iskati ustrezen program, v katerem bi proizvodnjo oplemenitili z večjim deležem znanja in izvažali izdelke z več vloženega dela, dosedanji izvoz žaganega lesa pa bi zaradi neracionalnosti postopoma ukinjali.
6.4.1.6.	V razvoju tekstilne industrije bo v bodoče potrebno hitrejše osvajanje novih tehni-ško-tehnoloških rešitev, izdelava zahtevanih modelov z visoko kvaliteto izdelkov ter spreminjanje tekstilnih vlaken.
6.4.1.7.	Za uspešnost gumarske industrije bo potrebno selekcionirati proizvodni program, racionalizirati proizvodni postopek, povečati vlaganja v razvoj, predvsem pa se močneje vključevati v delitev dela na nivoju DO Sava Kranj.
6.4.1.8.	Razvojne usmeritve živilske industrije po posameznih proizvodnjah bodo sledeče:
Proizvodnja perutninskega mesa in vzreja broj-lerjev bo naraščala po 3 % poprečni letni stopnji. Tako bo proizvodnja perutninskega mesa do leta 2000 povečana na 51.000 ton letne proizvodnje. Uvajala se bo večja finalizacija in priprava perutninskega mesa za končnega potrošnika, ki bo rasla 8 % povprečno letno. Da bodo na področju perutninarstva zadani cilji doseženi, bo potrebno povečati proizvodne kapacitete za vzrejo brojlerjev, kar pa pogojuje, da se v družbenem planu zagotovi za gradnjo ustrezne površine.
Pri predelavi mleka bo razvoj usmerjen v povečanje in obnovo proizvodnih zmogljivosti. Ob postopnem opuščanju proizvodnje kazeina bomo usmerjali predelavo mleka v skuto in mehki sir. Do konca dolgoročnega obdobja bo tržnost mleka povečana od sedanjih 15 milijonov na 35 milijonov litrov.
Pri predelavi vrtnin bo razvoj usmerjen v povečanje proizvodnje in izboljševanje kvalitete ter v širjenje asortimana, kar pa bo doseženo le z modernizacijo obstoječih proizvodnih kapacitet. Za uresničitev teh usmeritev bo potrebno iskati tudi možnosti ustreznega organizacijskega povezovanja.
Na področju proizvodnje vin bo osnovna razvojna usmeritev doseganje pridelave kvalitetnih vin. Zaradi tega bo potrebno dopolniti opremo za stabilizacijo in hitrejše zorenje vin.
Proizvodnja krmil bo naraščala skladno z rastjo živinoreje. Povečane bodo kapacitete silosov in sušilnice.
Na področju pekarske proizvodnje bomo povečevali proizvodnjo pekarskih in slaščičarskih izdelkov, kar bo doseženo z novogradnjo ali
rekonstrukcijo proizvodnih obratov. Izvedena bo modernizacija in rekonstrukcija obstoječih zmogljivosti mlina v smeri povečevanja mletja krušnih žit. Ob tem pa bo potrebno za tekočo proizvodnjo in blagovne rezerve zgraditi silose za skladiščenje moke.
6.4.1.9.	V usnjarsko-obutveni industriji in proizvodnji zaščitne opreme je dolgoročna usmeritev širitev obsega dejavnosti z močno usmeritvijo v izvoz na podlagi klasifikacije proizvodnega programa po namembnosti.
6.4.2.	Temeljna naloga v razvoju kmetijstva bo doseganje 4 % povprečne letne rasti organizirane tržne proizvodnje. Taka rast bo dosežena z uvajanjem sodobne tehnologije zlasti v rastlinski proizvodnji, z varovanjem, izboljševanjem in usposabljanjem kmetijskih zemljišč, z združevanjem kmetijskih zemljišč v večje enote in s vključevanjem neobdelanih površin v obdelavo. Tako se bodo ustvarjale večje proizvodne enote in skupnosti združenih kmetov, pospeševalo se bo njihovo povezovanje z družbenim kmetijstvom, kar pa bo tudi krepilo povezovanje primarne predelave s predelovalno proizvodnjo. Na področju zasebnega sektorja kmetijstva se bodo razvijale proizvodne in strojne skupnosti. Ob koncu dolgoročnega obdobja bo približno 2000 usmerjenih kmetij.
Izvedene bodo hidromelioracije na 7.730 ha površin, agromelioracije na bruto površinah 14.550 ha ter namakanje 3.000 ha zemljišč, vključenih v organizirano tržnp proizvodnjo.
V	poljedelski proizvodnji bo povečana proizvodnja krušnih žit, koruze, sladkorne pese, krmnega rastlinja, hmelja in vrtnin. V strukturi izrabe njivskih površin pa bodo povečane površine zasejane s koruzo na račun novo pridobljenih površin in površin pod okopavinami. Razvijalo se bo tudi semenarstvo na lastnih površinah semenarne in v kooperaciji, prav tako pa tudi selekcija ter proizvodnja sadik. Pri vseh kulturah bo zagotovljena rast hektarskih donosov z uvedbo sodobne tehnologije. V večji meri bodo za potrebe kmetijske proizvodnje, energije ter ostalih proizvodenj vključeni organski odpadki.
Živinorejska proizvodnja bo ostala nosilec razvoja kmetijske dejavnosti. Na gričevnatem območju občine se bo pospešeno razvijala predvsem govedoreja, medtem, ko bo na ravninskem delu občine zadržan trend sedanjega razvoja živinoreje.
V	celotni živinoreji bodo stremeli za genetsko kvalitetno živino s poudarkom na prirast mesa, v govedorčji pa v doseganju povprečne mlečnosti krav v družbenem sektorju 6.000 1, v zasebnem sektorjupa4.000'l letno.
Regijski živinorejski zavod bo razvijal vzrejno središče za vzrejo svetlolisastega goveda, za kar bo povečal vzrejni center. Na področju regije bo tudi organiziran reprodukcijski center za govedorejo lisaste pasme in za prašičerejo. Da bo v zasebnem Sektorju dosežen razvoj organizirane živinorejske proizvodnje, bodo zgrajeni novi hlevski objekti, za katere pa bo potrebno v družbenem planu zagotoviti ustreznepovršine.
Za lastne potrebe vzreje govedi in prašičev bo na travniških in pašniških površinah zagotovljenih 90 % samooskrbe z voluminozno krmo. S proizvodnjo stročnic pa bo zagotovljenega nadomestila vsaj 50 % sedaj uvoženih beljakovinskih komponent za proizvodnjo krmil.
Za boljše izkoriščanje gričevnatega in hribovitega območja Haloz bodo dane možnosti za pospešen razvoj ovčereje z usmeritvijo prireje ja-gnetine, volna pa bo le stranski proizvod. Reja kuncev se bo razvijala le v zasebnem sektorju. Povečana bo tudi vzreja konjev.
Z razvojem živinoreje se bo razvijala tudi veterinarsko higienska služba.
Za uresničitev ciljev v kmetijstvu bodo izboljševali kadrovsko strukturo ter razvijali znanstveno in strokovno pospeševalno delo. Pospeševali bodo izvoz mesa, sadja in konzerviranih vrtnin ter vina predvsem na konvertibilno področje.
6.4.2.1.	Na področju ribištva bodo razvijali športni in proizvodni ribolov ter ribolovni turizem. Ob melioracijskih območjih bodo urejeni proizvodni ribniki na približno 16 ha zemljišč, ki bodo za kmetijsko proizvodnjo neprimerna.
6.4.2.2.	Težili bomo k razvoju organiziranega čebelarstva v smeri razvoja proizvodnega in ljubiteljskega čebelarstva. Število panjev se bo povečevalo.
6.4.3. Intenziteto izkoriščanja gozdnega prirastka bomo uskladili s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov.
Pospeševali bomo gozdno-gojitvena dela, s čemer bomo povečevali lesno zalogo ter vzpostavili dinamično ravnotežje med posekom in prirastkom lesa. Tako bo zagotovljena realizacija planirane blagovne proizvodnje lesa. Da bo zagotovljena dostopnost in odprtost gozdov, bomo vlagali sredstva v izgradnjo gozdnih cest in vlek. Morali bomo tudi pospeševati povezovanje gozdarstva s porabniki lesa, kar bo omogočalo boljše izkoriščanje gozdnih sortimentov.
6.4.3.1.	Razvojna usmeritev na področju lovstva bo ohranitev posameznih vrst divjadi, pri čemer bo z rajonizacijo opredeljen življenjski prostor divjadi ter usklajeno biološko ravnotežje divjadi. Pri tem bomo upoštevali pogoje kmetijske in gozdarske proizvodnje. Lovstvo se bo razvijalo tudi na lastnih, za kmetijstvo neprimernih površinah. Obenem bomo pospeševali razvoj domačega in inozemskega lovskega turizma.
6.5.	Razvoj turizma in gostinstva bo pogojen s celovitejšo in kakovostnejšo turistično ponudbo, ki bo omogočala obiskovalcem aktivno preživljanje prostega časa. Prav povečanje izven penzionske porabe bo poleg povečanja nočitvenih kapacitet bistvena naloga turistične ponudbe.
V razvoju turizma bo v bodoče potrebno tudi bolj vzpodbuditi razvoj kmečkega turizma, ki ima dobre naravne pogoje za razvoj na območju Haloz in Slovenskih goric, v samem mestu pa bo potrebno bolj celovito izkoristiti številne možnosti, ki jih nudi zdraviliško rekreacijski center Ptujske toplice, staro mestno jedro z gradom in ptujsko jezero.
6.6.	Trgovina bo za zagotavljanje kakovostne ponudbe in preskrbe še nadalje težila k specializaciji in k sodobnejši prodajni obliki. Zagotoviti bo potrebno hitrejši razvoj trgovine z živili, za kar bo potrebno zgraditi ustrezne hladilniške prostore za sadje, zelenjavo in mesne izdelke. Nosilec oskrbe z živili je DO MIP, ki zagotavlja oskrbo v vseh občinskih središčih v skladu z razvojem policentrične oskrbne mreže. Ena ključnih nalog bo za dosego navedenih ciljev v tesnejšem dohodkovnem povezovanju z industrijo in ostalimi vejami gospodarstva.
6.7.	Dosežena raven razvitosti drobnega gospodarstva v primerjavi z razvitim svetom kaže na to, da imamo na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. Načrtovano prestrukturiranje gospodarstva bo mogoče izvesti le z dosledneje izpeljano delitvijo dela med velikimi in majhnimi organizacijami, predvsem na področju proizvodnje prometnih sredstev, kovinsko predelovalne industrije in elektro industrije
Za pospešen razvoj drobnega gospodarstva bo potrebno pospešeno razvijati sedanje in ustanavljati nove delavnice v obeh sektorjih obrti. V obratovalnicah bo potrebno uvajati specializacijo in najnovejše tehnološke rešitve ter s proizvodnim albrtimanom nadomeščati uvoz.
Pomembno bo drobno gospodarstvo vplivalo na zaposlovanje, saj se prav tu zaradi načrtovanja posplošenega razvoja skrivajo v večji zaposlenosti velike rezerve.
6.8.	Ključna usmeritev stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je vzpostavitev takih družbenoekonomskih odnosov, ki bodo zagotovili raven enostavne reprodukcije kot osnovne naloge vseh nosilcev dejavnosti posebnega družbenega pomena.
6.8.1.	Na področju stanovanjskega gospodarstva gradnja stanovanj ni več prednostnega pomena, kar pomeni, da bomo relativno zmanjševali narodnogospodarske stroške za stano-
vanjsko gradnjo v družbenem sektorju. Tako bomo stanovanjski primanjkljaj reševali, razen z novogradnjami, s prenavljanjem starega stanovanjskega fonda, z .izgradnjo podstrešnih stanovanj ter intenzivneje izkoriščali že zgrajene stanovanjske površine. Gradnja stanovanj mora biti usklajena z urabanističnimi načrti. V družbeni gradnji bo povprečno letno zgrajenih 71 stanovanj, medtem, ko bo individualna novogradnja nekoliko hitrejša od družbene, kar pa bo posledica stanovanjske politike, ko bo moralo zadovoljevanje stanovanjskih potreb bolj kot doslej biti skrb posameznika in manj breme družbe. Večjo pozornost moramo nameniti izboljšanju kvalitete stanovanj.
Stanovanjska gradnja se bo izvajala na zazidanih okoliših, predvidenih v urbanističnih načrtih, v največji meri pa na območju Rabeljčje vasi. S selektivno politiko kreditiranja se bodo ustvarili pogoji za vzpodbujanje racionalne stanovanjske gradnje vključno s stroški za komunalno infrastrukturo.
Pri dodeljevanju stanovanj bomo dogradili solidarnostna merila, z večanjem stanarin in najemnin pa bomo ustvarjali pogoje za hitrejšo obnovo.
6.8.2.	Nadaljevali bomo izgradnjo vodovodnega omrežja v vododeficitarnih območjih Haloz in Slovenskih goric, obenem pa bomo nadaljevali z izgradnjo sekundarnega omrežja in s tem povečali odvzem vode.
6.8.3.	Pospešili bomo dokončanje centralne čistilne naprave ter oblikovali celovit program zaščite voda z izgradnjo lokalnih čistilnih naprav v OZD in naseljih. Skladno z izvajanjem tega programa bo izgrajeno potrebno omrežje.
6.8.4.	Skladno s potrebami stanovanjske in industrijske izgradnje bomo zagotovili ustrezna stavbna zemljišča.
6.9.	Razvoj družbenih dejavnosti je eden izmed pogojev za doseganje večje storilnosti ter hkrati s tem večjega dohodka na eni strani ter materialna podlaga za osvobajanje človekove osebnosti, etičnih, humanih in kulturnih vrednot vsakega delovnega človeka in občana na drugi strani.
V	prihodnjem obdobju bodo naša prizadevanja usmejena v doseganje povprečne razvitosti družbenih dejavnosti občine, isti V SR Sloveniji.
V	razvojni politiki družbenih dejavnosti bomo težili za vzpostavljanjem in razvijanjem takšnih odnosov in programov, ki bodo omogočali:
—	uresničevanje programa storitev v skladu z dejanskimi razvojnimi potrebami združenega dela in družbe,
—	kar najbolj smotrnejšo in učinkovito opravljanje dejavnosti in storitev ob doslednem upoštevanju specifičnosti v posameznih dejavnostih,
—	znatno povečanje delovne storilnosti pri opravljanju storitev,
—	boljšo kakovost storitev za večji družbeni učinek pri zadovoljevanju potreb,
—	bolj gospodarno izkoriščanje sredstev opreme in drugih zmogljivosti s popolnejšo in smotrnejšo uporabo le-teh, z združevanjem dela in sredstev z drugimi temeljnimi organizacijami, s povezovanjem strokovnih služb, ipd.,
—	krepitev neposrednih odnosov v svobodni menjavi dela med porabniki in izvajalci.
6.9.1.	V razvoju osnovnega izobraževanja bomo postopno uveljavljali načela, vsebino in organizacijo celodnevne šole in tako zagotavljali najugodnejše razvojne možnosti za vse učence v skladu s programom življenja in dela osnovne šole.
Za kvalitetnejše izvajanje programa bomo organizirali svetovalno delo v obliki teamov (socialni delavec, psiholog in specialni pedagog).
Zagotovili bomo ustrezne materialne pogoje za izvajanje vzgojno izobraževalnega dela, pri čemer bo potrebno smotrno izrabiti že obstoječe materialne in kadrovske zmogljivosti in racionalizirati obstoječo organiziranost osnovnih šol.
Kmetijski šoli v Ptuju bomo zagotovili lastne površine kmetijskih zemljišč za učinkovitejše izvajanje praktičnega pouka.
Ustvarili bomo pogoje za delo psihohigienske svetovalnice za vzgojo, vodenje in svetovanje vzgojno motenih otrok in mladostnikov.
Vsebinske spremembe bo možno doseči s spremembo izobrazbene strukture učiteljev v korist delavcev z visoko izobrazbo.
Z usmerjenim izobraževanjem bo treba omogočiti vsem učencem, ki končujejo obvezno osnovno šolanje vključitev v nadaljnje izobraževanje.
Pri načrtovanju programskih usmeritev bo nujno zagotoviti takšne izobraževalne oblike, ki bodo prilagojene potrebam proizvodnje in družbe.
Kadrovsko štipendiranje mora postati glavna dolgoročna usmeritev za bistveno hitrejše spreminjanje kadrovske strukture zaposlenih.
Učencem naše občine moramo zagotoviti demokratičnost vzgoje in izobraževanja tako, da se bo zmanjšal vpliv družbenoekonomskega porekla, (izobrazba in poklic staršev), spola in regionalnega porekla na izbiro smeri U 'topnje izobraževanja.
6.9.2.	Zaostrene razmere gospodarjenja, potreba po vse bolj intenzivnem vključevanju v mednarodno menjavo, potreba po prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti zahtevajo vse bolj razvito in razvejano raziskovalno dejavnost, tako v OZD kot v družbenih institucijah. Zato bo potrebno na tem področju ustvariti pogoje, ki bodo omogočali ' vključevanje čim večjega deleža domačega znanja in razvoj množične ustvarjalnosti vseh delovnih ljudi. Vsebina raziskav bo usmerjena na programe, ki bodo temeljili na selekciji tehnologij proizvajalcev in proizvodov. OZD se morajo usposobiti za organizirano izkoriščanje znanstvenih dosežkov ter spodbujati znanstvena raziskovanja za svoje in širše družbene potrebe ter hitrejše uvajanje inovacij v razvojno politiko. Zagotoviti bo potrebno tudi ustrezna moralna in materialna priznanja za inovativne predloge, ki dajejo velike možnosti za dolgoročni razvoj raziskovalne dejavnosti in s tem za uspešnost in prosperitelo združenega dela.
6.9.3.	Na področju kulturne dejavnosti bomo bolj uveljavljali družbeno skrb za ohranjanje, vrednotenje in razvoj naprednih tradicij ter razvoj nacionalne kulture in humanističnih ved. Poglavitni cilj dolgoročnega razvoja na kulturnem področju bo skrb za hitrejšo rast kulturne ravni prebivalstva. To bo možno doseči z nadaljnjim prioritetnim širjenjem množične kulture, krepitvijo ljubiteljske kulture in z medsebojnim povezovanjem kulturnih institucij v širšem prostoru.
Za kvalitetno izvjanje kulturne dejavnosti bo potrebno zagotoviti ustrezne prostorske in kadrovske pogoje.
Materialne razvojne možnosti za kulturo bo mogoče reševati tudi ob proučevanju možnosti prenosa posameznih vrst kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na osebno potrošnjo, ne da bi pri tem zanemarili ključne nacionalne interese.
6.9.4.	Pri razvoju zdravstvenih dejavnosti bo potrebno posebno pozornost nameniti osnovnemu in preventivnemu zdravstvenemu varstvu, zlasti preventivnemu varstvu žena, otrok, mladine in delavcev. Prednostno bomo razvijali, usposobili in okrepili vlogo osnovne zdravstvene službe, ki bo postopoma prevzemala nekatera opravila od organizacij specialistične in bolnišnične dejavnosti. Razvoj hospitalnega zdravstvenega varstva in s tem zmanjšanje obsega bolnišničnega zdravljenja bo možno doseči s povečanjem zdravljenja in nege bolnikov na domu ter z zagotovitvijo mest v socialnih zavodih. Za izboljšanje kvalitete dela zdravstva bo potrebno večjo skrb nameniti kadrom, njihovemu načrtnemu usposabljanju in preusmerjanju v osnovno zdravstveno dejavnost, predvsem pa posodabljanju medicinske opreme.
Nadaljevali bomo z združevanjem zdravstvenih enot v strokovno — tehnološko in dohodkovno organizacijske enote, ki bodo sposobne zagotavljati celovite zdravstvene storitve na svojem območju. Okrepili bomo higiensko epidemiološko službo.
6.9.5.	S pričakovanim tehnološkim razvojem, postopno rastjo življenjskega standarda, predvidenim skrajšanim delovnim časom, potrebami po krepitvi obrambne sposobnosti, se bodo povečale potrebe prebivalstva po aktivnem vključevanju v telesno kulturo in rekreacijo. Na tem področju bomo prednostno zagotavljali razvoj množične telesne vzgoje, športne in rekreativne dejavnosti. Pri razvoju tekmovalnega športa bo dan poudarek tistim aktivnostim, ki imajo tradicijo, doseženo kvaliteto in številno občinstvo.
Zagotavljali bomo vzdrževanje obstoječih športnih objektov.
Obstoječe objekte v krajevnih skupnostih pa moramo izkoriščati kot večnamenske prostore vsi zainteresirani dejavniki (KS, TVD, kulturne organizatije, društva), in skrbeti za njihovo vzdrževanje.
6.9.6.	Na področju otroškega varstva bo poleg prizadevanj za povečanjem zajetja predšolskih otrok, dana prioriteta zagotavljanja vzgoje in varstva za dojenčke in malčke. Za otroke stare od 4 do 6 let, ki ne bo^o zajeti v VVO, bomo razvijali tudi druge oblike vzgojnega programa in s tem omogočali čim bolj enotne pogoje pri vstopu v šolo.
V	okviru povečane skrbi za razvoj družine se bomo zavzemali za stimulativno politiko denarnih pomoči otrokom in njihovo preraščanje v funkcionalne oblike.
6.9.7.	V socialnem skrbstvu bomo po načelu solidarnosti zagotavljali socialno varnost tistim občanom in družinam, ki si tega zaradi objektivnih pogojev ne morejo zagotoviti s svojim delom. Poleg preventivne dejavnosti na tem področju, ki jo bomo prioritetno razvijali, bo potrebno za reševanje socialno-skrbstvenih problemov več pozornosti nameniti preusmeritvi v nove organizacijske oblike dela (razvoj prostovoljnih dejavnosti, razširitev obsega in izboljšanje kakovosti svetovalnega dela, povezovanje Centra za socialno delo s krajevnimi skupnostmi in združenim delom, ipd.).
Zaradi naraščajoče koncentracije mladih družin v mestu in učencev, ki se vozijo v Ptuj ter problemov v vedenju mladih, bomo zagotovili prostorske in kadrovske pogoje za delovanje večnamenskega mladinskega centra, ki bo deloval celodnevno.
Varstvo in delovno okupacijo zmerno prizadetih oseb bomo zagotovili z adaptacijo prostorov za delavnice pod posebnimi pogoji v Zavodu dr. Marjana Borštnarja v Dornavi.
Dom upokojencev Ptuj bo svojo dejavnost razvijal v smeri širše skrbi za ostarelo prebivalstvo. Razširili bomo laično nego na domu.
V	okviru preventivne dejavnosti bomo razvijali strokovno-socialno in svetovalno delo v Centru za socialno delo in v OZD ter šolah z zaposlovanjem strokovnih delavcev.
6.10.	Da bi zmanjšali razlike v razvitosti med posameznimi območji, bomo uresničevali skladnejši regionalni razvoj in v tem okviru hitrejši razvoj manj razvitih območij Haloz in Slovenskih goric.
Posebna skrb bo namenjena ohranjanju poselitve in zagotavljanju osnovnih pogojev za življenje in delo prebivalstva na manj razvitih območjih. To bomo dosegli predvsem s posodobitvijo cestne in komunalne infrastrukture, elektroenergetskih objektov in naprav, Telefonskega omrežja ter razvojem družbenih in oskrbnih dejavnosti.
6.11.	Sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se mora krepiti in razvijati v skladu z razmerami v svetu in doma. Na vseh nivojih moramo nadaljevati s procesom podružbljanja sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter na vseh nivojih množično vključevati, usposabljati in opremljati delovne ljudi in občane za izvajanje nalog narodne zaščite in ukrepov civilne zaščite. V samoupravnih organizacijah in skupnostih moramo uresničevati razvojne in materialne možnosti ter pogoje za krepitev SLO in DS ter zagotoviti zadostne rezervne zaloge prehrambenih in drugih artiklov za nemoten proizvodni proces.
VII.
Dolgoročni plan občine Ptuj bo moral kot obvezna izhodišča za pripravljanje in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov razčleniti in opredeliti v skladu z Ustavo SR Slovenije in dolgoročnim planom SR Slovenije naslednje sestavine:
—	območja najboljših kmetijskih zemljišč ter območja za melioracije,
—	območja pomembnejših varovalnih gozdov,
—	območja najožjih varstvenih pasov, pomembnejših zajetij in črpališč vode,
—	območja pomembnejših podtalnic in drugih virov pitne vode,
—	območja narodnih in krajinskih parkov,
—	varstvena območja pomembnejših kulturnih spomenikov,
—	območja saniranja onesnaženosti zraka ter . pomembnejših vodotokov oziroma delov vodotokov.
Skladno s sprejeto politiko policentričnega razvoja SR Slovenije je treba kot obvezna izhodišča upoštevati, da je Maribor središče skupnega regionalnega pomena s poudarjeno vlogo zaposlitvenega središča in oskrbe prebivalstva, ki mora smotrno usmerjati razvoj ustreznih dejavnosti. V razvojnih usmeritvah Slovenije je Ptuj opredeljen kot somesto, kar pomeni, da lahko prevzar .e določene funkcije regijskega pomena.
Kot obvezno izhodišče za dolgoročni in srednjeročni plan občine Ptuj je treba opredeliti zasnove naslednjih omrežij oziroma razmestitve objektov:
—	zasnovo magistralnih mednarodnih cest, avtocest in medregionalnih cest, ki povezujejo središča policentričnega sistema med seboj ter s centri približno enake funkcije zunaj občine,
—	zasnovo razmestitve železniških prog,
—	zasnovo razmestitve hidroelektrarne, toplarne in prenosnega elektro omrežja,
—	zasnovo razmestitve plinovodnega omrežja,
—	zasnovo razmestitve vodovodnega omrežja ter zasnovo razmestitve čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja.
Policentrični sistem poselitve mora zagotoviti racionalno rabo prostora iz vseh vidikov njegovega izkoriščanja.
Občina lahko obvezna izhodišča v dolgoročnem planu SR Slovenije glede na svoje značilnosti razširi v skladu s specifičnostmi in naravo dolgoročnega planiranja ter zakonskimi opredelitvami. Poleg varstva dobrin splošnega pomena in glavne infrastrukture bo primarno opredeliti še zlasti urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij.
Dolgoročni plan občine Ptuj tudi določa obvezna možna izhodišča za dolgoročne in srednjeročne plane pri vseh nosilcih planiranja, zato jih morajo upoštevati in svoje interese usklajevati s širšimi planskimi opredelitvami.
Zaradi zagotovitve Jcvalitete planiranja bomo zagotovili strokovne podlage in evidence, ki morajo služiti kot enotna baza podatkov za vse nosilce planiranja.
VIII.
Organizirano delovanje vseh subjektivnih sil družbe je pogoj za uresničevanje strategije in politike dolgoročnega razvoja. Razrešitev problemov ’ družbenoekonomskega razvoja zahteva odločne spremembe v razvojni in gospodarski politiki in prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam gospodarske stabilizacije. Odločilni pomen za uspešno premagovanje razvojnih problemov ima usklajenost ukrepov tekoče gospodarske politike s strateškimi opredelitvami gospodarske in razvojne politike ob realni presoji časovnih, materialnih in človeških možnosti.
Uresničevanje dolgoročnih strateških ciljev v družbenem razvoju v občini Ptuj, republiki in državi kot celoti je tesno povezano z izpolnitvijo sistema razširjene reprodukcije na temeljih socialističnega samoupravljanja. Zagotoviti realne možnosti za prevladujoči položaj delavca v družbeni reprodukciji in odločilno vlogo delavcev pri obvladovanju pogojev in rezultatov, sta ključni vprašanji za premagovanje sedanjih zastojev pri razvoju samoupravljanja.
•Zagotovitev spoštovanja gospodarskih zakonitosti in tržnih meril je temelj za učinkovit sistem socialističnega samoupravljanja.
Tržna merila v vseh procesih dela in reprodukcije se bodo lahko uveljavljala le pri dobri organiziranosti trga, dolgoročnejšem dohodkovnem povezovanju organizacij združenega dela, dogovarjanju proizvodnje in prodaje, oblikovanjem rezerv in ob preprečevanju kartelnega in monopolnega ravnanja. V okviru celotnega samoupravnega planiranja bo potrebno z usmerjanjem, usklajevanjem in korektivno vlogo na trgu v odnosih med organizacijami združenega dela ter v celotnem gospodarstvu s samoupravnim sporazumevanjem, družbenimi dogovori in ukrepi družbenopolitične skupnosti usklajevati družbene potrebe z razvojnimi možnostmi.
V družbenem planu občine in planih organizacij združenega dela moramo zagotoviti čvrsto plansko usmerjanje razporejanja dohodka na akumulacijo in sredstva za porabo z določitvijo ustreznih razmerij. Razvijati je treba sistem delitve osebnih dohodkov, če je ta vzpodbuden je dolgoročno lahko osnova za dinamičnejši družbeni in gospodarski razvoj.
Učinkovitost rešitev v gospodarskem sistemu na širši družbeni ravni predvsem pa ukrepi razvojne in gospodarske politike, ki jih bomo opredelili v srednjeročnih planih, bodo morali podpirati strategijo kakovostne preobrazbe oziroma tehnološke intenzifikacije v več ali manj vseh dejavnostih ptujskega gospodarstva. V gospodarstvu občine mora steči proces prestrukturiranja v razvojno, tehnološko in znanstveno intenzivne proizvodnje na področjih, ki so podlaga za modernizacijo vsega združenega dela in njegovo vključevanje v mednarodno delitev dela.
številka: 30-12/81-2
Dne: 30/10-1984
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
244.
Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni Ust SRS, št. 23-1465/1977) 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, štev. 3-8/1973), in sklepa o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Podgorci, ter na osnovi Statuta krajevne skupnosti Podgorci 38. člena je skupščina Krajevne skupnosti Podgorci na III. Zasedanju skupščine, dne 4. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Podgorci 1985—1990.
1.	člen
Za območje Krajevne skupnosti Podgorci se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka za — sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Podgorci.
2.	člen
Za uresničitev v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati 19.800.000,— din
3. člen
Samoprispevek bo uveden za dobo 5 let in sicer od 1.2. 1985 do 31. I. 1990.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Podgorci.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo zavezanci:
—	po stopnji 2 % od netto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja v 5-ih letih bi se zbralo 10.600.000 din
—	po stopnji 6 % delovni ljudje in občani od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti (zbralo bi se 4.550.000,— din)
—	po stopnji 2 % občani, ki imajo dohodke od obrti in drugih gospodarskih dejavnosti — od odmere osnove za obrt bi se zbralo 250.000,— din
—	po stopnji 2 % osebni, invalidski in družinski upokojenci, bi se zbralo 2.000.000,— din
—	delavci na začasnem delu v tujini letno 5.000,— din
—	1.000 din letno po gospodinjstvih za uredi-tev mrliške ve?.e.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
6.	člen
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka, oziroma pokojnin) obračunavajo pa ga delovne organizacije, oziroma skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja, delavcem zaposlenim v obrti pa obrtnik. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava SO Ormož. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov.
Od občanov, navedenih v prejšnjih dveh odstavkih, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, vrši kontrolo davčna uprava Ormož s svojo davčno inšpektorsko službo ter se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila uprava z,a prihodke dav-čna uprava SO Ormož
7.	člen
Sredstva samoprispevka se zbirajo na zbirnem računu številka: 52410-842-038-8430
8.	člen
Referendum bo v nedeljo, dne 6. 1. 85 od 7. do 19. ure na običajnih glasovnih mestih v krajevni skupnosti, izvede pa ga volilna komisija Krajevne skupnosti Podgorci.
9.	člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni občani starejši od 15 let.
10.	člen
Za postopek o glasovanju in izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Volilna komisija krajevne skupnosti vodi referendum, ugotovi rezultate glasovanja in izdela zaključno poročilo o izidu referenduma.
Glasovanje na referendumu vodijo na glasovalnih mestih volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija.
11.	člen
Na referendumu glasujejo volilni upravičenci 2 glasovnico neposredno in tajno, na kateri je naslednje besedilo:
OBČANI
KRAJEVNE SKUPNOSTI PODGORCI
Na referendumu, dne 6. 1. 1984 za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarnih zneskih za:
— sofinanciranje programa izgradnje komunalnih in družbenih objektov na območju Krajevne skupnosti Podgorci, ki ga je sprejel svet skupščine in skupščina KS Podgorci za čas od 1. 2. 1985 do 31. 1. 1990 in o odločitvi glede uporabe sredstev navedenih v 4. členu sklepa samoprispevka.
„ZA’
glasujem
..PROTI”
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka bo opravljal svet skupščine Krajevne skupnosti Podgorci, ki bo tudi odgovoren za izvajanje programskih del.
Morebitni višek dohodka samoprispevka navedenega s tem sklepom se lahko uporabi tudi za druge naštete dejavnosti v Krajevni skupnosti Podgorci, po predhodnem sklepu sveta skupščine Krajevne skupnosti Podgorci.
13.	člen
Organ, naveden v prejšnjem členu, mora vsako leto poročati o izvajanju programa ter o izbranih in uporabljenih sredstvih krajevnega samoprispevka skupščini Krajevne skupnosti Podgorci.
14.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
številka: 267/84
Datum: 4. 12. 1984
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Podgorci Mirko Venta, 1. r.
245.
Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih — kot uporabniki in delovni ljudje in občani, združeni v telesnokulturnih organizacijah ter delavci v delovnih skupnostih telesnokulturnih organizacij — kot izvajalci, na podlagi 6. in 23. člena Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. list SRS, št. 35/79) sklenejo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, zlasti za oblikovanje politike razvoja telesne kulture, za sporazumevanje o uresničevanju svobodne menjave dela, o ukrepih za pospeševanje razvoja telesne kulture in za pospeševanje množičnega vključevanja delovnih ljudi v telesnokulturne de-
javnosti ter za zagotavljanje pogojev za razvoj vrhunskega športa, ustanavljajo uporabniki in izvajalci Telesnokulturno skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: občinska TKS) kot samoupravno interesno skupnost za telesno kulturo na območju občine Ptuj.
2.	člen
Uporabniki in izvajalci omogočajo uresničevanje samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celotnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture, tako, da zlasti:
—	opredeljujejo potrebe in interese na področju telesne kulture ter možnosti in načine uresničevanja teh potreb in interesov v planih svojih samoupravnih organizacij in skupnosti ter planih oziroma programih telesnokulturnih organizacij,
—	zadovoljujejo potrebe in interese uporabnikov na področju telesne kulture s svobodno menjavo dela,
—	se združujejo v občinsko TKS ter s svobodno menjavo dela v tej skupnosti uresničujejo skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter v njej in skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi oblikujejo politiko razvoja telesne kulture.
3.	člen
V tem samoupravnem sporazumu se poleg namenov in ciljev ustanovitve občinske TKS opredeljujejo še zlasti:
—	pravice, obveznosti in odgovornosti uporabnikov in izvajalcev,
—	predmet svobodne menjave dela,
—	delovno področje,
. — samoupravna organiziranost,
—	sestav, pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov,
—	vsebino, način in postopek dogovarjanja in sporazumevanja,
—	nadzor nad delom organov in delovne skupnosti,
—	druge zadeve in vprašanja skupnega pomena.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci usklajujejo in zagotavljajo potrebe in interese na področju telesne kulture s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovora o temeljih plana občine.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbeno-ekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v občinski TKS se urejajo z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, s pogodbami in drugimi oblikami samoupravnega odločanja v skladu s tem sporazumom, statutom in zakonom.
5.	člen
Dejavnost občinske TKS je uresničevanje svobodne menjave dela na področju telesne kulture, določanje programske politike ter zagotavljanje sredstev za izvajanje skupnih in splošnih družbenih interesov na področju telesnokulturne dejavnosti v občini.
6.	člen
Občinska TKS je pravna oseba z imenom Te-lesnokulturna skupnost občine Ptuj, s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, statuta, tega samoupravnega sporazuma.
7.	člen
Sedež občinske TKS je v Ptuju, Raičeva 6.
8.	člen
Občinsko TKS zastopa in predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov na-' mestnik ali drugi član skupnosti po, pooblastilu predsednika.
II.	URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
9.	člen
Predmet svobodne menjave dela so telesnokulturne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog,
ki jih opravlja posamezna organizacija izvajalca (v nadaljnjem besedilu: program storitev), oziroma posamične telesnokulturne ali druge storitve, s katerimi se zadovoljujejo potrebe uporabnikov ali zagotavljajo možnosti za telesnokulturno aktivnost.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture vrednotijo rezultate dela izvajalcev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za opravljen program storitev oz. ceno posamičnih storitev.
Njegovo vsebino in obseg določa samoupravni sporazum o temeljih plana in zakon.
11.	člen
Potrebna sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela na področju telesne kulture se zagotavljajo iz naslednjih virov:
—	iz osebnega dohodka delavcev in iz dohodka oz. prihodkov drugih delovnih ljudi za naloge določene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS,
—	iz sredstev sklada skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za potrebe rekreacije na področju telesne kulture,
—	iz sredstev za razširitev materialne osnove dela v temeljni organizaciji združenega dela za naložbe v telesnokulturne objekte in naprave, kadar so te naložbe potrebne zaradi uveljavljanja novih potreb oziroma zaradi posebnih interesov določenih uporabnikov v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS.
12.	člen
Uporabniki in izvajalci ugotavljajo in usklajujejo potrebe in interese na področju telesne kulture zlasti glede vrst in obsega telesnokulturnih storitev, zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za telesnokulturne objekte in naprave.
Pravice in obveznosti ter odgovornosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske TKS.
13.	člen
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega člena morajo uporabniki določiti:
—	obseg potreb po posameznih vrstah telesnokulturnih storitev,
—	vrste in obseg nalog, potrebnih za zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za telesnokulturno aktivnost delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva, ki jih bodo uporabniki združevali za izvajanje telesnokulturnih storitev in opravljanje drugih nalog;
izvajalci pa morajo določiti:
—	obseg in kvaliteto programov storitev, ki jih izvajalec lahko zagotovi ob danih kadrovskih in materialnih zmogljivostih,
—	predlog za morebitne spremembe v načinu uporabe danih materialnih zmogljivosti ter spremembe standardov in normativov z utemeljitvijo vpliva teh sprememb na obseg, kvaliteto in ceno storitev.
III.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
14.	člen
Občinsko TKS upravlja skupščina, ki ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnosti.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati telesnokulturnih organizacij, ki jih delegirajo organi teh organizacij.
15.	člen
Število delegatskih mest v zborih skupščine ter število in način delegiranja delegatov v zbora skupščine določa statut občinske TKS.
16.	člen
Mandatna doba delegatov v skupščini občinske TKS je štiri leta.
IV.	NALOGE SKUPŠČINE
17.	člen
Skupščina občinske TKS odloča in sprejema svoje odločitve na zasedanjih svojih zborov. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata o vprašanjih iz pristojnosti skupščine občinske TKS enakopravno na skupni seji in tudi samostojno na ločenih sejah.
S tem sporazumom ali statutom občinske TKS se določijo tudi zadeve, o katerih delegati odločajo po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
18.	člen
Skupščina občinske TKS:
—	oblikuje celovito politiko na področju telesne kulture v občini,
—	sprejema predloge družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih daje v obravnavo delovnim ljudem in občanom in ugotavlja, kdaj so ti samoupravni sporazumi sklenjeni,
—	določa predloge planov občinske TKS in ukrepe za njihovo uresničevanje v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana,
—	sprejema srednjeročne in dolgoročne programske usmeritve razvoja telesnokulturne dejavnosti občine,
—	obravnava predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske TKS, obravnava in sprejema predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov,
—	sprejema statut občinske TKS in poslovnik o delu skupščine,
—	obravnava pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru občine,
—	sklepa samoupravne sporazume z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini, o medsebojnem sodelovanju, o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
—	sprejema ukrepe na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	obravnava poročila skupnih organov izvajalcev in uporabnikov ter predsedstva,
—	odloča o kadrovskih in organizacijskih zadevah skupščine občinske TKS
—	obravnava druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum in statut občinske TKS.
19.	člen
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih enakopravno sprejmeta:
— Samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	cene in povračila sToritev,
—	finančni načrt in zaključni račun,
—	programe za uresničevanje skupnih interesov za zadovoljevanje skupnih potreb, določenih v statutu
—	o drugih vprašanjih, določenih z zakonom in drugimi samoupravnimi akti občinske TKS
20.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev poleg zadev iz prejšnjega člena enakopravno:
—	sprejemata statut in druge samoupravne splošne akte
—	obravnavata pobude za samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti in sprejemata osnutke takšnih samoupravnih sporazumov ter jih dajeta v razpravo uporabnikom in izvajalcem, določata predloge teh samoupravnih sporazumov ter ugotavljata, kdaj so ti sklenjeni,
—	določata program storitev oz. posamezne storitve, ki zagotavljajo svobodno menjavo dela v tej skupnosti in merila za njihovo vrednotenje,
—	odločata o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kulture
—	odločata o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali z drugimi predpisi.
21.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev na skupni
seji:
—	uresničujeta naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—sprejemata odločitve in sklepe o sodelovanju z ostalimi SIS za uresničevanje skupnih nalog in pospeševanja vsestranskega razvoja telesne kulture,
—	sklepata samoupravne sporazume z drugimi SIS in samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o medsebojnem sodelovanju o vprašanjih, ki so skupnega pomena in o usklajevanju programov med njimi,
—	volita in razrešujeta člane skupnih organov kupščine in skupnosti,
—	oločata o drugih vprašanjih določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti, njene enote oz. drugimi predpisi.
22.	člen
Zbor uporabnikov ali zbor izvajalcev skupščine občinske TKS lahko samostojno obravnavata vprašanja delovnega področja skupščine občinske TKS, zavzemata stališča do teh vprašanj in dajeta pobudo za njihovo reševanje.
Vsak zbor samostojno:
—	voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika,
—	oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli njihove člane,
—	delegira člane v skupno delegacijo za skupščino TKS Slovenije,
—	določa elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Zbor uporabnikov lahko samostojno odloča o:
—	načinu vrnitve preseženih sredstev po zaključnem računu.
23.	člen
V zadevah, v katerih odločata oba zbora enakopravno, so odločitve sprejete, če so bile sprejete z večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Ce ni doseženo soglasje med zboroma se izvede usklajevalni postopek, ki jc določen s statutom skupnosti.
24.	člen
Enota skupnosti:
V skladu z zakonom lahko ustanovijo uporabniki in izvajalci enoto skupnosti na območju ene ali več krajevnih skupnosti.
25.	člen
Enote skupnosti upravlja skupščina, ki ima
delegiranja
delegatov v zbore skupščine enote določa samoupravni sporazum o ustanovitvi enote skupnosti.
zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, število delegatskih mest in način
26.	člen
Skupščina občinske TKS sprejema odločitve z usklajevanjem stališč delegatov. Pri obravnavanju vprašanj in stališč lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti.
Na zasedanju skupščine občine TKS so vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine: občinske konference SZDL, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZSMS, delegati delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki v okviru svoje dejavnosti upravljajo za telesnokulturno dejavnost pomembne objekte in naprave oz. opravljajo za telesno kulturo v občini storitve ter predstavniki občine Zveze telesnokulturnih organizacij.
K posameznim točkam dnevnega reda zasedanja skupščine občinske TKS oz. njenega zbora se lahko vabijo tudi predstavniki drugih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij. Le-ti na zasedanjih pojasnjujejo, poročajo in tolmačijo problematiko k posameznim točkam dnevnega reda, ki zadevajo njihovo področje.
27.	člen
Skupščina občine TKS je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov v vsakem zboru.
V.	ORGANI SKUPŠČINE IN SKUPNOSTI
28.	člen
Skupščina občinske TKS ima predsednika in namestnika.
Predsednika in namestnika imata tudi Oba zbora skupščine.
Mandat predsednika skupščine in njegovega namestnika ter mandat predsednikov zborov in njunih namestnikov je opredeljen v statutu.
29.	člen
Skupščina občinske TKS ima predsedstvo.
Sestav in pristojnosti predsedstva so opredeljene v statutu občinske TKS.
30.	člen
Skupščina občinske TKS ima za izvrševanje odločitev skupščine in za pripravo predlogov iz njene pristojnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki jih sestavljajo le delegati skupščine obeh zborov.
Število teh delegatov, delovno področje posameznega organa in njihovo sestavo določi skupščina občinske TKS v skladu s statutom. Za svoje delo so odgovorni skupščini občinske TKS in predsedstvu.
31.	člen
Skupščina občinske TKS ima lahko tudi občasne skupne organe ali komisije za reševanje posameznih vprašanj iz pristojnosti skupščine občinske TKS ali njunih zborov.
32.	člen
Zaradi usklajevanja dela in nalog, izvajanja teh nalog ter za uresničevanje skupnih ciljev, občinske TKS sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti še s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, raziskovanja in socialnega varstva. V ta namen ustanavljajo te samoupravne interesne skupnosti skupne organe, ki pripravljajo predloge za skupščino. Število predstavnikov v skupnem organu se določi skladno z dogovorom med posameznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
33.	člen
Za opravljanje nadzora nad izvajanjem sprejete politike nad uveljavljanjem pravic in obveznosti izvajalcev in uporabnikov občinske telesnokultur-ne skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev nad uporabo sredstev ter nad delovanjem organov občinske TKS in plane delovne skupnosti ima skupščina občinske TKS organ samoupravne delavske kontrole.
Organ samoupravne delavske kontrole-šteje pet članov in ga izvolijo'uporabniki ih izvajalci za čas, kolikor traja mandat delegatom v skupščini občinske TKS.
34.	člen
Za člane samoupravne delavske kontrole ne more biti kandidiran, kdor po zakonu ne more biti izvoljen v delegacijo za samoupravne interesne skupnosti in tudi ne delavec, ki opravlja strokovna in administrativna tehnična opravila ali naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za občinsko TKS.
35.	člen
Člani samoupravne delavske kontrole ne morejo biti odpoklicani pred pretekom mandatne dobe, razen v primerih, ki jih določa zakon.
37.	člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela občinske TKS opravljajo pristojni občinski upravni organi.
38.	člen
Za opravljanje administrativno strokovnih opravil pomožnih in tem podobnih del oblikuje občinska TKS skupaj z nekaterimi ostalimi SIS družbenih dejavnosti skupno delovno skupnost.
Skupščina občinske TKS imenuje in razrešuje vodjo te dejovne skupnosti, ko je dobila mnenje organa upravljanja.
Vodja delovne skupnosti je za svoje delo odgovoren skupščini občinske TKS.
39.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter razvidu del in nalog, je potrebno soglasje skupščinske TKS.
VI.	JAVNOST DELA
40.	člen
Delo skupščine občinske TKS in njenih organov je javno.
Načelo javnosti dela se uresničuje s tem, da se poleg delegatpv vabijo na sejd tudi predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, telesnokulturnih organizacij, sredstva javnega obveščanja in drugih zainteresiranih institucij.
41.	člen
Za javnost dela so odgovorni: predsednik skupščine in vodja delovne skupnosti.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot polovica uporabnikov in izvajalcev v občini.
43.	člen
Drugi udeleženci tega sporazuma, ki pristopijo k njegovi sklenitvi kasneje, sprejmejo obveznosti, pravice in odgovornosti tega sporazuma z dnevom sklenitve.
44.	člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejmejo po enakem postopku kot velja za njegovo sklenitev.
45.	člen
Podrobnejše določbe o nalogah in načinu odločanja v skupščini občinske TKS, o skupnih organih in njihovih pristojnostih, načinu sodelovanja drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, pravicah in obveznosti delegatov, delovne skupnosti, samoupravne delavske kontrole in drugih zadevah, so opredeljene v statutu občinske TKS.
46.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi, organizaciji in delu občinske TKS, sprejet na seji skupščine TKS občine Ptuj, dne 23.
12.	1974.
47.	člen
Samoupravni sporazum začne veljati, ko da k njemu soglasje izvršni svet Skupščine občine Ptuj, uporablja pa se z dnem, ko poteče mandat sedanji skupščini občinske TKS in njenim organom.
številka: 022-1/82-6
Datum: 27/1 l-1981č
36.	člen
Nihče ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za člana samoupravne delavske kontrole.
Kdor je izvoljen v samoupravno delavsko kontrolo, ne more biti delegiran v skupščino občinske TKS.
246.
Skladno z določili Zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Ur. 1. SRS, št. 35/79) in v skladu z 18. členom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj je skupščina Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj na 16. seji dne 2/4-1982 sprejela
STATUT
TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
,1. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Telesnokulturna skupnost občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost. Ustanovili sojo delavci v temelj--nih organizacijah in delovnih skupnostih ter drugi samoupravno organizirani delovni ljudje in občani po krajevnih skupnostih — kot uporabniki in delovni ljudje in občani, združeni v telesnokultumih organizacijah in delavci v delovnih skupnostih te-lesnokulturnih organizacij — kot izvajalci, za oblikovanje, usklajevanje in spremljanje uresničevanja politike razvoja telesne kulture in drugih skupnih družbenih potreb in interesov na področju telesne kulture.
2.	člen
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ter po tem statutu. Skupnost sklepa in opravlja druge pravne posle samo v okviru svoje dejavnosti.
Za obveznosti v pravnem prometu z drugimi, skupnost odgovarja z vsemi svojimi sredstvi.
3.	člen
Ime skupnosti je: Telesnokulturna skupnost občine Ptuj.
Sedež skupnosti je v Ptuju, Raičeva 6.
4.	člen
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom:
Telesnokulturna skupnost občine Ptuj.
5.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, neomejeno v okviru pravic in obveznosti, ki jih ima skupnost.
Zastopn’k na podlagi sklepov organov skupščine in v mejah svojih pooblastil v imenu skupnosti
sklepa pravne posle in opravlja druga pravna dejanja ter podpisuje akte skupnosti.
6.	člen
Skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
Pri poslovanju z banko in službo družbenega knjigovodstva podpisuje skupnost predsednik skupščine skupnosti ali njegov namestnik ali pooblaščeni delavec in računovodja strokovne službe skupnosti.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI
1.	Sestav skupščine
7.	člen
Skupnost upravlja skupščina. Skupščina skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
8.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delavcev in drugih delovnih ljudi in občanov, ki so uporabniki telesnokulturne dejavnosti.
Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest. Delegate delegirajo v zbor:
jtap' Organizacija združenega dela in skupnost	Zap. št. delegac. oz. konf. delegacij	Število delegatskih mest
1 2	3	4
A. GOSPODARSTVO		
1.	TGA Kidričevo TOZD Tovarna glinice 2.	TGA Kidričevo DS Skupnih služb 3.	TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja aluminija 4.	TGA Kidričevo TOZD Vzdrževanje 5.	TGA Kidričevo TOZD Predelava 6.	TGA Kidričevo TOZD Promet 7.	TGA Kidričevo TOZD Kontrola kvalitete	1	1
8.	AGIS Ptuj TOZD Orodjarna
9.	AGIS Ptuj TOZD Vzmetarna Formin
10.	AGIS Ptuj TOZD Precizna mehanika
11.	AGIS Ptuj TOZD Kovinska obdelava
12.	AGIS Ptuj DS Skupnih služb
13.	AGIS Ptuj TOZD Avtooprema
14.	AGIS Ptuj TOZD Velika oprema
15.	AGIS Ptuj TOZD Gumama
16.	AGIS Ptuj TOZD Servis motornih vozil
17.	AGIS Ptuj TOZD Vzdrževanje
18.	AGIS Ptuj TOZD Komerciala	2	1
19.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj DS Skupnih služb
20.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD ASPO Dolane
21.	ELKOM HIKO Olga Meglič Ptuj TOZD HIDO Dolane 3	1
22.	TGO Gorenje Velenje
23.	Elektrokovina Maribor TOZD Proizvodnja malih elektromotorjev Ptuj
24.	TAM Maribor TOZD Karosernica Maribor,
proizvodnja zavor Ptuj	4	1
25.	ŽG Ljubljana, TOZD za vzdrževanje voz Ptuj
26.	ŽTO Celje, TOZD za vzdrževanje SV in TK naprav Celje, Nadzorništvo Ptuj
27.	ŽTO Maribor, TOZD za promet Pragersko Postaje: Kidričevo, Ptuj, Moškanjci
28.	ŽTO Maribor, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog Maribor, Nadzorništvo prog Ptuj
29.	ŽAP Maribor, Poslovna enota Ptuj	5	1
30.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mlekarna
31.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tovarna močnih krmil
32.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Farma prašičev Dražene!
33.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo TOZD Veterinarstvo Ptuj
34.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo TOZD Živinoreja Ptuj
35.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo DS Skupnih služb
36.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Osojnik
37.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Ptujsko polje Dornava
38.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Dravsko polje v Kidričevo
12	3	4
39.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Vinogradništvo Haloze Podlehnik
40.	Kmetijski kombinat Ptuj DS Skupnih služb
41.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Petovia
42.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Kletarstvo Slovenske gorice
43.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gradbeni remont
44.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Trgovina
45.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Tehnoservis
46.	Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Mizarstvo in žaga	6	1
47.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Mesna industrija
48.	Mesokombinat Perutnina Ptuj DS Skupnih služb
49.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Perutninske farme
50.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Tovarna krmil
51.	Mesokombinat Ptuj-Perutnina TOZD Commerce
52.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Ptujska tiskarna
53.	Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD Servis	7	1
54.	DES Ljubljana, TOZD Elektro Ptuj
55.	Dravske elektrarne Maribor, TOZD elektrarna Formin
56.	Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD Lesna industrija Ptuj '
57.	GG Maribor, TOZD Gozdarstvo Ptuj	8	1
58.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, DS Skupnih služb
59.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, TOZD Vodovod in kanalizacija
60.	Komunalno gradbt.io podjetje Ptuj, TOZD Nizka gradnje in hidrogradnje
61.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, TOZD Avtopark
62.	Komunalno gradbeno podjetje Ptuj, TOZD Komunalni
servisi in vrtnarstvo
63.	Dimnikarsko podjetje Ptuj	9	1
64.	GIP Gradis Ljubljana, TOZD Gradnje Ptuj
65.	Opekarna Ptuj	10	1
66.	Gradbeno podjetje Drava Ptuj
67.	Stanovanjski servis Ptuj
68.	Projekta inženiring	Ptuj	11	1
69.	IMP Ljubljana, TOZD	Elektrokovinar Ptuj	12	1
70.	Pleskar Ptuj	13 J/	1
71.	Podjetje za PTT promet Maribor, TOZD za PTT promet Ptuj
72.	Vodno gospodarsko podjetje Maribor, TOZD Hidrogradnje, Mehanizacija Ptuj
73.	Vodno gospodarsko podjetje Maribor TOZD Vodnogospodarska enota Drava Ptuj
74.	Cestno podjetje Maribor, TOZD Vzdrževanje Ptuj	14	1
75.	Agrotransport Ptuj
76.	Certus Maribor, TOZD Potniški promet	Ptuj	15	1
77.	Merinka Maribor, TOZD Volneni izdelki Majšperk
78.	Konus Slovenske Konjice, TOZD Lahka obutev
Majšperk	16	1
79.	Labod Novo mesto, TOZD Delta Ptuj
80.	Labod Novo mesto, Industrijska prodajalna Ptuj	17	1
81.	MIP Ptuj, TOZD Maloprodaja
82.	MIP Ptuj, TOZD Veleprodaja
83.	MIP Ptuj, DS Skupnih služb
84.	MIP Ptui, TOZD Zaščita Kidričevo	18	1
1 2
3	4
2
3	4
85.	Emona Merkur Ptuj
86.	Konus Slovenske Konjice TOZD Blagovna hiša Ptuj
87.	MladinsKa knjiga Lj., Knjigarna in papirnica Ptuj
88.	Tobačna tovarna Lj., TOZD Tobak prodajalne v Ptuju
89.	Tobačna tovarna Lj., TOZD Veleprodaja, skladišče Ptuj
90.	TIMA Maribor TOZD Sadež, prodajalne v občini Ptuj:
'Zagrebška c., Cirkulane, Formin, Gerečja vas, Hajdoše,
Mala vas, Podlehnik, Kidričevo, Ptuj, Zagojiči, Turški vrh, Zamušani, Kungota
91.	TIMA Maribor TOZD Klas, Prodajalne v občini Ptuj:
Drenovec, Podlehnik
92.	Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica, Prodajalna mesa Kidričevo
93.	Košaki Maribor, TOZD Maloprodaja, Prodajalne v občini Ptuj: Murkova ul., Destrnik, Majšperk-Breg, Dolane,
Zg. Hajdina, Lovrenc
94.	RO Badel Zagreb, OOUR Trgovina na malo, prodajalna št. 1 Ptuj
95.	Varteks Varaždin, Prodajalna Ptuj
96.	NIK Zagreb, Prodajalna Ptuj
97.	Kraš cipele Karlovac, Prodajalna Ptuj
98.	Borovo OOUR Sava, Prodajalna Ptuj
99.	Astra cipele Zagreb, Prodajalna Ptuj
100.	Planika Kranj, Prodajalna Ptuj
101.	Peko Tržič, Prodajalna Ptuj
102.	Alpina Žiri, Prodajalna Ptuj
103.	Agrariacoop Zagreb, Prodajalna Ptuj	19	1
104.	LIK Savinja Celje, TOZD Trgovina Les Ptuj
105.	Metalka Ljubljana, Prodajno skladišče Ptuj
106.	Elektrotehna Ljubljana, Prodajalna Ptuj
107.	Petrol Ljubljana, TOZD Trgovina na drobno Maribor,
Bencinski servisi: Hajdoše, Podlehnik I, Podlehnik II,
Ptuj—Potrčeva c., Ormoška c., Ob novi cesti
108.	Petrol Ljubljana, Poslovna enota Maribor, skladišče Ptuj
109.	Dinos Ljubljana, Skladišče Ptuj
110.	Slovenija avto Celje, Poslovalnica Ptuj	20	1
111.	Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Haloški biser
112.	Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Ptujske toplice
113.	Petrol Lj., TOZD Motel Podlehnik
114.	ŽTP Maribor, Kolodvorska restavracija Ptuj	21	1
115.	Intes Maribor, TOZD Pekarne Vinko Reš Ptuj
116.	Intes Maribor, TOZD Pekatin Obrat Mlin IV. Ptuj
117.	Semenarna Ljubljana, Selekcija Ptuj
118.	Koteks tobus Ljubljana, Odkupna postaja Ptuj
119.	Surovina Maribor, Odkupna postaja Ptuj
120.	Hmezad Žalec, Odkupna postaja MarkoVpi
121.	Košaki Maribor, Hladilnica Slovenja vas
122.	Vinojug Gevgelija, Bife št. 11 Ptuj
123.	Ghetaldus Zagreb, TOZD Optični servis Maribor,
Prodajalna Ptuj
124.	Birostroj Maribor, Servis Ptuj
125.	Brivsko frizersko podjetje Maribor,
Brivnica in česalnica Kidričevo
126.	Kemična čistilnica Maribor, Poslovalnica Ptuj
127.	Loterijski zavod Slovenije’ Zastopstvo Ptuj	22	1
B.' PROSVETA IN KULTURA
1.	Osnovna šola Franc Osojnik Ptuj
2.	Osnovna šola Bratje Reš Destrnik
3.	Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava
4.	Osnovna šola Franc Belšak Gorišnica
5.	Osnovna šola Juršinci
6.	0§novna šola Bratov Strafela Markovci
7.	Osnovna šola Tone Žnidarič Ptuj
8.	'Osnovna šola Olga Meglič Ptuj
9.	Osnovna šola dr. Ljudevit Pivko Ptuj
1C. Vzgojnovarstvena organizacija Ptuj	23	1
11.	Osnovna šola Ivan Spolenjak Ptuj
12.	Osnovna šola Cirkovce
13.	Osnovna šola Hajdina
14.	Osnovna šola Boris Kidrič Kidričevo
15.	Osnovna šola Majšperk
16.	Osnovna šola Martin Kores Podlehnik
17.	Osnovna šola Videm pri Ptuju
18.	Osnovna šola Leskovec
19.	Osnovna šola Maksa Bračiča Cirkulane	24	1
20.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja,
TOZD Gospodarsko upravne šole Jože Lacko
21.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja,
TOZD Kovinarska in kmetijska šola Veljko Vlahovič
22.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja,
DS Skupnih služb
23.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Gimnazija splošne in pedagoške smeri D. Kveder
24.	Center srednjega usmerjenega izobraževanja, TOZD Dom učencev
25.	Dijaki srednjih šol
26.	Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
27.	Delavska univerza Ptuj
28.	Radio-Tednik Ptuj
29.	Pokrajinski muzej Ptuj
30.	Ljudska in študijska knjižnica Ptuj
31.	Zoodovinski arhiv Ptuj
32.	Zveza kulturnih organizacij Ptuj
33.	ČGP TOZD Večer, Podružnica Ptuj
34.	Mestni kino Ptuj	25	1
C.	SOCIALNO IN ZDRAVSTVENO VARSTVO
1.	Zdravstveni center Ptuj-Ormož TOZD Bolnica
2.	Zdravstveni center Ptuj-Ormož TOZD Služba splošne medicine
3.	Zdravstveni center Ptuj-Ormož, TOZD Zobozdravstvena služba
4.	Zdravstveni center Ptuj-Ormož DS Skupnih služb
5.	Združene lekarne Ptuj
6.	Zavod dr. Marjana Borštnarja Dornava
7.	Dom upokojencev Ptuj-Muretinci
8.	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
9.	Higiensko epidemiološki oddelek Teritorialne enote Ptuj
10.	Železniški zdravstveni dom Maribor,
Železniška ambulanta Ptuj	26	1
D.	DELOVNI LJUDJE - KMETJE
1.	Kmetijska zadruga Ptuj
2.	GG Maribor TOK za kooperacijo gozdarstvo
3.	Mesokombinat Perutnina Ptuj, TOK Kooperacija Hajdina — kmeti
4.	Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc — kmeti	27	1
E.	OBRTNIKI IN DELAVCI
1.	Obrtno nabavna prodajna zadruga Panorama
2.	Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo
3.	Obrtniki
4.	Delavci zaposleni pri obrtnikih
5.	Gospodinjske pomočnice in gospodarski pomočniki	28	1
F.	DRŽAVNI ORGANI
1.	Skupščina občine Ptuj, Oddelek za občo upravo in proračun
2.	Skupščina občine Ptuj, Oddelek za notranje zadeve
3.	Skupščina občine Ptuj, Oddelek za ljudsko obrambo
4.	Skupščina občine Ptuj, Strokovna služba skupščine in IS
5.	Skupščina občine Ptuj, Uprava za družbene prihodke
6.	Skupščina občine Ptuj, Geodetska uprava
7.	Skupščina občine Ptuj, Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje
8.	Skupščina občine Ptuj, Občinski komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
8a. Občinski komite za kmetijstvo
9.	Skupščina občine Ptuj, Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj
10.	Delavci zaposleni v krajevnih skupnostih
11.	DS Skupne službe krajevnih skupnosti Ptuj
12.	Občinsko javno pravobranilstvo Ptuj 12.a. Občinski sodniki za prekrške
13.	SDK Podružnica Ptuj
14.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
15.	Občinski štab za TO SO Ptuj
16.	Postaja milice Ptuj	29	1
17.	Kreditna banka Maribor, Poslovna enota Ptuj
18.	Jugobanka Ljubljana, Ekspozitura Ptuj
19.	Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju
20.	Temeljno javno tožilstvo Maribor, enota v Ptuju
21.	Kmetijsko zemljiška skupnost občine Ptuj
22.	Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj
23.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj
24.	Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Ptuj
25.	Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj
26.	Lokalna skupnost za ceste
27.	Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj
28.	Občinska zdravstvena skupnost
29.	Skupne službe SIS družbenih dejavnosti občine Ptuj
1 2
:;iclr
30.	Zavarovalna skupnost Triglav, predstavništvo Ptuj
31.	Skupnost za zaposlovanje Maribor, Enota Ptuj
32.	Občinski komite ZKS Ptuj
33.	Občinska konferenca SZDL Ptuj
34.	Zveza sindikatov. Občinski svet Ptuj
35.	Občinska konferenca ZSMS Ptuj
36.	Občinski odbor RK Ptuj
37.	AMD Franc Galun Kidričevo
38.	Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj
39.	Občinska zveza DPM Ptuj
40.	Zveza lovskih družin Ptuj
41.	Ribiška družina Ptuj
42.	Društvo upokojencev Ptuj
43.	Občinski odbor ZZB Ptuj
44.	Odvetniki in pri njih zaposleni delavci
45.	Občinska gasilska zveza
46.	Certus Maribor, Turistična agencija Ptuj
47.	Turistično društvo Ptuj
48.	Aktivne vojaške in civilne osebe v JLA
G. KRAJEVNE'SKUPNOSTI
I.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Stoperce
2.	Krajevna skupnost Majšperk
3.	Krajevna skupnost Dolena
4.	Krajevna skupnost Ptujska gora
II.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Cirkovce
2.	Krajevna skupnost Lovrenc
3.	Krajevna skupnost Kidričevo
III.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Hajdina
2.	Krajevna skupnost Ivan Spolenjak
3.	Krajevna skupnost Turnišče
IV.	konferenca delegacij
1. Krajevna skupnost Cirkulane
2.	Krajevna skupnost Zavrč
3.	Krajevna skupnost Markovci
V.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Polenšak
2.	Krajevna skupnost Dornava
3.	Krajevna skupnost Gorišnica
VI.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Vitomarci
2.	Krajevna skupnost Trnovska vas
VII.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Destrnik
2.	Krajevna skupnost Rogoznica
3.	Krajevna skupnost Juršinci
Vlil. konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Videm
2.	Krajevna skupnost Leskovec
30	1 IX. konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Žetale
2.	Krajevna skupnost Podlehnik
X.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Grajena
2.	Krajevna skupnost Bratje Reš
3.	Krajevna skupnost Olga Meglič
31	1	3. Krajevna skupnost Dušan Kveder
XI.	konferenca delegacij
1.	Krajevna skupnost Franc Osojnik
2.	Krajevna skupnost Jože Potrč
32	1	3. Krajevna skupnost Boris Ziherl
XII.	konferenca delegacij
1. Krajevna skupnost Spuhlja „	.	2. Krajevna skupnost Budina-Brstje
1	3. Krajevna skupnost Tone Žnidarič
LO
3	4
34	1
35	1
36	1
37	1
38	1
39	1
40	1
41	1
42	1

i »
9. člen
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov, združenih v telesnokultumih organizacijah in delavci delovnih skupnosti teles-
nokulturnih organizacij.
Zbor izvajalcev šteje 16 delegatskih mest, delegate delegirajo:
1.	Nogomet: NK Drava in NK Aluminij	1
2.	Rokometni klub Drava Ptuj	1
3.	Košarkarski klub Drava Ptuj	1
4.	Atletski klub Ptuj	1
5.	Aeroklub Ptuj	1
6.	Občinska strelska zveza in strelci na
glinaste golobe	1
7.	Namiznoteniški klub Petovio Ptuj in
Teniški klub	1
8.	Šahovsko društvo MIP Ptuj	1
9.	Kegljaški klub Ptuj	1
10.	Plavalni klub Ptujske toplice	Ptuj	1
11.	AMD Ptuj — Karting in motokros	1
12.	Borilni športi—judo in boks	\
13.	TVD Partizan PtitJ
TVD Partizan Cirkovce
TVD Partizan Dornava
TVD Partizan Gorišnica
TVD Partizan Grajena
TVD Partizan Hajdina
TVD Partizan Kidričevo
TVD Partizan Leskovec
TVD Partizan Majšperk
TVD Partizan Markovci
TVD Partizan Rogoznica
TVD Partizan Videm pri Ptuju
TVD Partizan ,.Jesenica” Žetale
Športno društvo Apače
Športno društvo’ ..Mladinec” Lovrenc na
Dr. polju
Športno društvo ,,Bratstvo” Zavrč	1
14.	Invalidski šport:	1
Medobčinsko društvo paraplegikov Maribor, UL Štrauhovih 11
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj
Medobčinsko društvo slušno prizadetih Maribor
Invalidsko športno društvo ,.Borec” Ptuj
13. Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj
Društvo pedagogov telesne vzgoje Ptuj Šolsko športno društvo CSUI Ptuj Brodarsko društvo ,,Ranca” Ptuj	1
16. Koordinacijski odbor planinskih društev v občini Ptuj
, Zveza tabornikov občine Ptuj Smučarski klub Ptuj	1
10.	člen
Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine oz. za posamezno sejo zbora..
V	zbor uporabnikov je lahko delegiran vsakdo, ki je v skladu z zakonom izvoljen v posebno, združeno ali splošno delegacijo za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupnosti.
Kjer opravljajo funkcije delegacije v skladu z zakonom vsi delavci, je lahko delegiran v zbor uporabnikov vsakdo, ki je po zakonu lahko izvoljen v delegacijo.
V	zbor izvajalcev je lahko delegiran vsak član s statutom določenega organa telesnokulturne organizacije, ki opravlja funkcijo delegata za zbor izvajalcev.
Ne glede na prejšnje določbe tega člena ne more biti delegiran v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev delegat, ki je izvoljen v samoupravno delavsko kontrolo ali v skupne organe in telesa
skupščine skupnosti dokler mu traja mandat v teh organih.
2.	Stalne funkcije v skupščini
11.	člen
V	skupščini so stalne funkcije predsednik in namestnik predsednika skupščine, predsednika in namestnika predsednikov zborov ter predsedniki in člani skupnih organov in teles skupščine.
• Na stalno funkcijo v skupščini je lahko izvoljen, kdor je v skladu z določili tega statuta lahko delegiran v ustrezni zbor skupščine.
Delegati za predsednika in namestnika predsednika skupščine in zborov so voljeni za dobo dveh let, na druge stalne funkcije v skupščini pa za dobo, dokler traja mandat delegacij po zakonu, vendar jih skupščina lahko razreši tudi prej, če:
—	prej preneha mandat delegacije oz. organa, ki opravlja funkcijo delegacije,
—	preneha biti član delegacije oz. organa, ki gaje delegiral v skupščino,
—	na podlagi zakona ali tega statuta ne more biti več delegiran v skupščino,
—	na osebno prošnjo delegatov.
V	primeru, da je delegatu s stalno funkcijo prenehala funkcija pred potekom mandatne dobe, izvoli skupščina za to funkcijo drugega delegata za preostali del mandata.
Delegat je lahko izvoljen na isto stalno funkcijo največ dvakrat zapored. Pri tem se ne šteje opravljanje funkcije v času, ko je bil krajši od polovice dobe iz tretjega odstavka tega člena.
12.	člen
Nosilci kandidacijskih postopkov za izvolitev delegatov na stalne funkcije v skupščini so delovni
IjuHje in občani, organizirani v Zvezi sindikata in Socialistični zvezi delovnega ljudstva.
13.	člen
Predsednik in namestnik predsedstva skupščine, predsednika obeh zborov ter predsedniki skupnih organov sestavljajo predsedstvo skupščine.
Predsedstvo obravnava vprašanja v zvezi s programiranjem, pripravo in sklicevanjem sej skupščine ter usklajuje delo njenih organov.
Seje predsedstva sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine v skladu s poslovnikom skupščine.
Na seje predsedstva so lahko vabljeni predstavniki odbora samoupravne kontrole po potrebi pa tudi predstavniki drugih organov skupščine in drugi, ki s svojim sodelovanjem na seji lahko prispevajo k uspešnejšemu delu predsedstva.
3.	Sklicevanje sej skupščine skupnosti
14.	člen
Skupne seje skupščine skupnosti sklicuje predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Vabilo z gradivom za seje morajo prejeti delegati najmanj 14 dni pred sejo.
O vprašanjih, ki zahtevajo zelo hitre odločitev in seje iz opravičljivih vzrokov ni mogoče sklicati v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko skliče predsednik skupščine oz. zbora sejo s skrajšanim rokom.
Predlagatelji sklica seje morajo k vabilu priložiti gradivo oz. predlog odločitve, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
15.	člen
Predsednik zbora skupščine sklicuje seje zbora, kadar je predvidena ločena seja oz., če je to potrebno zaradi usklajevanja stališč delegatov v zboru ali zaradi odločanja o zadevah, o katerih zbor samostojno odloča. V njegovi odsotnosti sklicuje seje njegov namestnik.
16.	člen
Skupščina odloča na svojih sejah. Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov. Odločitve in sklepi so sprejeti z večino glasov.
4.	Odločanje v skupščini
17.	člen
Skupščina skupnosti odloča v mejah pooblastil, ki jih ima po Samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti, po drugem, v skupnosti sprejetem samoupravnem aktu ali po zakonu in statutu skupnosti.
18.	člen
Skupščina odloča na svojih sejah. Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica vseh delegatov v obeh zborih. Odločitve in sklepi skupščine skupnosti so sprejeti, ko so v enakem besedilu sprejeti v obeh zborih.
O vprašanjih v zvezi z delom in potekom skupne seje zborov odloča skupščina kot eno telo.
odovz rii	1
19.	člen
Če odločitev v zadevi, v kateri odločata oba zbora skupščine enakopravno ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo z nalogo, da pripravi predlog usklajenih stališč. V skupno komisijo imenuje vsak zbor tri delegate.
Skupna komisija se v zvezi s pripravo predloga usklajenih stališč posvetuje s skupnimi organi skupščine in s posameznimi delegati, lahko pa zahteva od ustrezne strokovne službe strokovno mnenje o posameznih vprašanjih.
20.	člen
Če skupna komisija ne uspe pripraviti predloga usklajenih stališč v določenem roku ali če zbora tudi po obravnavi ne uskladita stališč, se zadeva umakne z dnevnega reda. Ponovno se lahko uvr-
sti taka zadeva v dnevni red šele, ko je v obravnavi predelanega ali novega gradiva o tej zadevi dosežena primerna stopnja soglasja med delegacijami in konferencami delegacij.
21.	člen
Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov zbora.
22.	člen
Če z usklajevanjem stališč delegatov v posameznem zboru skupščine ni mogoče doseči soglasja vseh navzočih delegatov, je v zboru sprejeta odločitev, za katero se izreče več kot polovica vseh delegatov zbora.
Odločitev v vprašanjih v zvezi z delom in potekom seje zbora oz. skupne seje zborov je sprejeta, če se zanjo izreče več kot polonica navzočih delegatov.
Če je ob volitvah v skupščini skupnosti na kandidacijski listi več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti, so izvoljeni tisti, za katere je glasovalo največ delegatov.
23.	člen
Skupščina lahko sklene, da o posamezni zadevi, o kateri je pooblaščena razpravljati, odločajo uporabniki in izvajalci z neposrednim izjavljanjem ali po svojih delegatih v organih upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnostih.
5.	Pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov v skupščini skupnosti
24.	člen
Delegati v skupščini odločajo v skladu s stališči delegacije oz. konference delegacij, delegati ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potrebami.
25.	člen
Delegati v skupščini:
—	odločajo o zadevah v pristojnosti skupščine,
—	predlagajo skupščini stališča in sklepe,
—	predlagajo v obravnavo skupščini vprašanja o delu skupščine in drugih organov skupnosti, o izvajanju zakonov in drugih aktov v zvezi s sprejetim programom,
—	so voljeni v organe skupnosti,
—zastopajo dogovorjena stališča in mnenja v delegacijah oz. konferencah delegacij,
—	poročajo delegacijam oz. konferencam delegacij o sprejetih sklepih in stališčih v skupščini ter o svojem delu,
—	sodelujejo v delu skupščine in njenih organov.
6.	Sodelovanje drugih delegatov in predstavnikov v delu skupščine
26.	člen
Delegati, izvoljeni na stalne funkcije v skupščini skupnosti, so se dolžni udeleževati sej zborov skupščine in imajo pravico enakopravno sodelovati v obravnavi, četudi niso delegirani na sejo.
Na seje zborov skupščine skupnosti so lahko vabljeni in imajo pod enakimi pogoji kot delegati pravico izražati stališča in predlagati rešitve predstavniki občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj, Občinskega sindikata Ptuj, Občinske konference Zveze socialistične mladine Ptuj.
Na seje zborov skupščine skupnosti so k obravnavi posameznih vprašanj lahko povabljeni delegati ali predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti drugih dejavnosti, upravnih organov, organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki zaradi posebnega poznavanja problematike ali posebne zainteresiranosti lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve teh vprašanj, h ka-
terim so bili povabljeni in so v zvezi s temi vprašanji dolžni dati pojasnila in odgovarjati na vprašanja delegatov.
7.	Skupni organi in druga delovna telesa skupščine.
27.	člen
Za uresničevanje skupnih zadev in izpolnjevanje nalog ter odločitev skupščine ima skupščina skupne organe (v nadaljnem besedilu: organi).
Organi so:
—	Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve,
—	Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela,
—	Odbor za SLO in družbeno samozaščito.
28.	člen
Za opravljanje nalog in uresničevanje odločitev skupščine skupnosti lahko skupščina imenuje tudi druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
Sestava, naloge in trajanje mandata članov delovnih teles iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom o imenovanju posameznega delovnega telesa.
29.	člen
Odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve:
—	pripravlja samoupravne splošne akte, skupnosti,
—	rešuje kadrovska vprašanja skupnosti,
—	skrbi za urejanje medsebojnih odnosov in obveznosti med skupnostjo in delovno skupnostjo, ki opravlja za skupnost strokovne, upravno-pravne, finančne, administrativno-tehnične in druge naloge,
—	opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa skupščina skupnosti, _
—	skrbi za javnost dela in za obveščanje.
30.	člen
Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela:
—	pripravlja delovne programe za temelje planov in plan skupnosti,
—pripravlja strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana,
—	pripravlja osnove in merila za združevanje sredstev ter osnove meril in kriterijev za določanje cene storitev oz. povračil za programe dejavnosti,
—	pripravlja analize in poročila o izvajanju planov in programov ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	opravlja druge naloge s tega področja.
31.	člen
Odbor za SLO in družbeno samozaščito:
—	pripravlja samoupravne akte, ki jih za področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite sprejema skupščina skupnosti,
—	sprejema in dopolnjuje načrt organizacije in delovanja skupnosti v razmerah neposredne vojne nevarnosti ali vojne,
—	usklajuje svoj načrt delovanja v izrednih razmerah s pristojnim upravnim organom,
—	opravlja druge naloge, določene v zakonu in samoupravnih splošnih aktih skupnosti za to področje.
32.	člen
Vsak organ ima sedem članov, štiri iz zbora uporabnikov in tri iz zbora izvajalcev. Predsednika in člane organov imenuje skupščina.
33.	člen
Za proučevanje in usmerjanje dela delegatskega sistema ustanovi skupnost skupaj z ostalimi Samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti skupno komisijo za delegatski sistem, v katero imenuje vsaka skupščina skup-
nosti, ki to komisijo ustanovi, 2 delegata. Izvoljeni Člani izvolijo izmed sebe pedsednika.
Naloge komisije so:
— proučuje postopek odločanja v skuščinah in organih skupnosti,
—	spremlja in analizira delovanje delegacij in
konferenc delegacij ter predlaga ustrezne ukrepe,
—	opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem delegatskega sistema,
—	ima stike z delegacijami in konferencami delegacij,
—	pripravlja poročila o delovanju delegatskega sistema.
34.	člen
Organi organizirajo svoje delo tako, da posamezni člani posebej spremljajo in proučujejo določena vprašanja delovnega področja skupnih organov, vendar pri odločanju v vseh vprašanjih enakopravno sodelujejo vsi njegovi člani.
Predsednik in člani organa so skupščini skupnosti kolektivno odgovorni za ursničevanje nalog organa kot tudi za pravilnost in zakonitost odločitev, ki jih predlagajo skupščini.
35.	člen
Seje organa sklicuje in vodi njegov predsednik. Predsednik organa je dolžan sklicati sejo na zahtevo vsaj štirih članov organa kot tudi na zahtevo skupščine skupnosti, predsednika skupščine ali odbora za samoupravno delavsko kontrolo skupnosti.
Na sejo posamenega organa skupnosti so lahko vabljeni poleg članov predsedstva skupščine še predstavniki drugih organov skupščine, družbe-no-političnih organizacij in skupnosti, kadar je njihovo sodelovanje pri oblikovanju posameznih vprašanj na seji koristno.
36.	člen
Organ skupščine skupnosti sprejema odločitve z usklajevanjem stališč med člani.
Če člani organa ne morejo uskladiti stališč, z odločitvijo pa ni mogoče odlašati, je sprejeta odločitev, za katero se opredeli dve tretjini članov skupnega organa.
Na zahtevo člana organa, ki se ne strinja s sprejeto odločitvijo, je organ dolžan seznaniti skupščino skupnosti tudi z njegovim stališčem.
37.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev delegirata v skladu z 19. členom Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Slovenije delegate v skupščino Telesnokulturne skupnosti Slovenije. Hkrati jim data zbora oblikovana stališča in smernice za delo v skupščini republiške skupnosti.
38.	člen
Za delegiranje delegatov za sejo zborov Telesnokulturne skupnosti Slovenije, ko predhodno ni mogoče sklicati zborov skupščine skupnosti, oblikuje vsak zbor svojo skupino delegatov. Vsaka skupina delegatov šteje 7 članov. Člani skupine delegatov izvolijo izmed sebe vodjo skupine.
Skupina se voli za dobo največ enega leta.
39.	člen
Skupim delegatov za delegiranje delegatov za skupščino Telesnokulturne skupnosti Slovenije:
—	obravnavata gradiva za sejo skupščine Telesnokulturne skupnosti Slovenije ter oblikujeta stališča in predloge,
—	delegirata	delegate v skupščino
Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
___ poročata o svojem delu in delu skupščine
Telesnokulturne skupnosti Slovenije skupščini skupnosti.
40.	člen
Delo skupin delegatov za delegiranje delegatov v skupščino Telesnokulturne skupnosti Slovenije ureja poslovnik skupščine skupnosti.
III.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA IN NADZOR
41.	člen
Nadzor nad uresničevanjem sprejete politike, uveljavljanjem pravic in obveznosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov združenih v skupnosti, nad izvajanjem odločitev, porabo sredstev ter delovanjem organov skupnosti opravlja odbor samoupravne delavske kontrole.
42.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole nadzira:
—	uresničevanje sprejete politike skupnosti,
—	izvajanje samoupravnih splošnih aktov,
—	uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, katerih podpisnica je skupnosti,
—	izpolnjevanje sklepov organov skupnosti.
43.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge po-ristojnim organom skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov. Pravtako ima pravico zahtevati, da organi družbene kontrole pregledajo poslovanje skupnosti, o tej zahtevi mora odbor seznaniti skupščino skupnosti.
44.	člen
Organi skupnosti in delavci strokovne službe skupnosti morajo dati potrebne podatke odboru samoupravne delavske kontrole.
45.	člen
Odbor samouravne delavske kontrole šteje 5 članov in sicer 3 izmed uporabnikov in 2 izmed izvajalcev.
Kandidacijski postopek za izbor članov odbora se izvede v skladu z 12. členom tega statuta. Volitve izvedejo članice skupnosti.
Rezultat volitev ugotovi skupščina skupnosti.
Člani odbora med sabo izvolijo predsednika in namestnika predsednika odbora.
47.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole poroča vsaj enkrat letno skupščini o svojem delu.
IV.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
48.	člen
Skupnost sprejema svoj obrambni načrt in izvaja druge pravice in dolžnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom in obrambnimi načrti ter sklepi družbeno-politične skupnosti, organizira in izvaja po načrtu dela v vojnih in drugih razmerah — izrednih ter zagotavlja sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Skupnost določa načrt izvajanja obrambnih priprav v skladu s svojimi razvojnimi načrti oz. programi dela ter skladno z nalogami za delovanje v primeru vojne nevarnosti in v vojni.
^a načrtne in učinkovite obrambne priprave-skupnosti je odgovorna skupščina skupnosti.
49.	člen
V primeru izjemnih razmer (izredne razmere, neposredna nevarnost vojne, vojna, elementarne nesreče) mora skupnost prilagoditi svoje delo načrtom za delo v teh razmerah in ukreniti vse potrebno za nemoteno delo in odpravo posledic takega stanja. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za SLO in družbeno samozaščito, če ni že določil način delovanja v-takih razmerah ustrezen upravni organ.
Po prenehanju nevarnosti oz., ko nastopi možnost, da je potrebno takoj sklicati skupščino skupnosti in ji poročati o delu med neposredno vojno nevarnostjo ali med nenadnim napadom.
50.	člen
Skupnost se za usklajeno in učinkovito načrtovanje dela v izjemnih razmerah posvetuje z drugimi Samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi.
V.	SAMOUPRAVNO PLANIRANJE
51.	člen
Nosilci samoupravnega in družbenega planiranja so delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti.
Pravico in dolžnost uresničujejo nosilci v skupnosti tako, da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov skupnosti, sprejemajo plane skupnosti ter ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje.
52.	člen
Skupnost načrtuje dolgoročni, srednjeročni in letni razvoj.
Dolgoročni plan sprejema skupnost za obdobje 10 in več let, srednjeročni pa za petletno obdobje.
Z letnimi plani skupnost določi uresničevanje usmeritev srednjeročnega plana.
53.	člen
Skupščina Skupnosti sprejme sklep o pripravi plana.
S sklepom določi skupščina roke priprave planskih aktov.
54.	člen
Svet za razvoj, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pripravi delovni program za izdelavo plana, določi roke in nosilce posameznih opravil planiranja.
Svet pripravi tudi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti.
Elemente iz 2. odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom.
55.	člen
Elemente za sporazum iz prejšnjega člena tega statuta sprejmejo delavci, delovni ljudje in občani ter jih preko svojih delegatov usklajujejo v skupščini skupnosti.
56.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani združeni v skupnosti kot uporabniki, sprejemajo zlasti elemente, s katerimi določajo:
—	obseg potreb oz programov in kvaliteto,
—	pogoje za zagotovitey teh potreb,
—	sredstva, ki jih bodo združili za uresničitev svojih potreb v skupnosti.
57.	člen
S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci v skupnosti določajo temelje planov skupnosti in urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti, in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosih oz. v drugih samoupravnih odnosih v skupnosti.
Ce z zakonom ali samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ni določeno drugače, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščine skupnosti.
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati pobude, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oz. drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah oz. skupnostih, po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo skupnosti, kakor tudi po sindikatu, drugih družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitični skupnosti.
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti je sprejet, ko skupščina skupnosti ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev, če samoupravni sporazum o temeljih plana ne določa drugačne večine.
VI.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKUPNOSTI
1. Skupne določbe
58.	člen
Samoupra' ni splošni akti skupnosti morajo biti skladni z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s Samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti kot tudi ne v nasprotju s Samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali k njim pristopila.
59.	člen
Postopek sklepanja samoupravnih splošnih aktov skupnosti določajo ti akti v skladu z zakonom in tem statutom.
Samoupravni splošni akti skupnosti je mogoče spremeniti ali dopolniti, ukiniti ali pa podaljšati veljavnost po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje.
2.	Samoupravni sporazumi
60.	člen
Če z zakonom ali s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ni določeno drugače, začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja skupščina skupnosti.
Skupščina skupnosti je dolžna obravnavati pobude, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci, drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah . oz. skupnostih, po svojih delegatih v skupščini skupnosti in njenih organih, kakor tudi po sindikatu, drugih družbeno-poli-tičnih organizacijah in družbeno-politični skupnosti.
61.	člen
Ko skupščina skupnosti sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo uporabnikom in izvajalcem, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma, ugotovi odgovorni organ skupščine rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do izraženih predlogov in pripomb v obravnavi osnutka.
Skupščina skupnosti določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem.
Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj toliko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina skupnosti.
3.	Statut skupnosti
62.	člen
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi. Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo na enak način kot statut.
—	poslovni red za sklicevanje in potek seje,
—	postopek sprejemanja odločitev,
—	način in postopek delegiranja in volitev članov v skupne organe skupnosti in skupine delegatov ter njihovega odpoklica,
—	način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in organih,
—	način in postopek imenovanja ter razreševanja,
—	način vodenja in potrjevanja zapisnikov,
—	druga vprašanja podobnega značaja.
Skupščina skupnosti lahko pooblaščenega delavca pooblasti za zastopanje skupnosti v pravnem prometu.
VIII.	SREDSTVA SKUPNOSTI
70.	člen
Skupnost nima trajnih sredstev. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določajo samoupravni splošni akti, sklenjeni v skupnosti.
5.	Plani in programi skupnosti
64.	člen
Dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti ter programe storitev in druge programe skupnosti sprejema skupščina na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih samoupravnih sporazumov.
S planom oz. programom skupnosti ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso sprejeli s samoupravnim sporazumom.
6.	Drugi samoupravni splošni akti
65.	člen
S pravilniki in navodili ter s sklepi in drugimi akti splošne narave skupščine skupnosti zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje oz. njihove samoupravne organizacije in skupnosti prevzeli s samoupravnim sporazumom, ter določa način in podrobnejše pogoje uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti.
Za obravnavo predlogov teh aktov mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 14 dni. Izjemoma je lahko ta rok krajši v primerih, ko bi bilo sicer onemogočeno ali otežkočeno izvajanje določenega dela dejavnosti.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
66.	člen
Skupnost oblikuje skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti občine Ptuj skupno strokovno službo, ki opravlja strokovna, finančna, administrativno-tehnična in druge naloge za njeno nemoteno delovanje.
Skupščina skupnosti daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje njenih nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost strokovne službe, k programom njenega dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja skupna strokovna služba.
67.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe določa samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti skupne službe s skupnostjo in drugimi ustanoviteljicami.
Delavci delovne skupnosti strokovne službe pridobivajo dohodek svoje delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvarja s svobodno menjavo dela.
Pridobivanje dohodka ureja samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med strokovno službo in skupnostjo na podlagi opravljenih storitev po sprejetem programu.
71.	člen
O načinu in pogojih porabe sredstev iz prejšnjega člena tega statuta za uresničevanje svobodne menjave dela odloča skupščina skupnosti.
72.	člen
Izplačila finančnih sredstev v skupnosti temeljijo na letnem planu skupnosti.
Izplačila, ki so po svoji naravi vezana na sklenitev samoupravnega sporazuma ali pogodbe so dovoljena, šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen.
Če je v letnem planu skupnosti namen določenih sredstev določen samo okvirno, odloča o posameznih izplačilih v tem okviru skupščina skupnosti, če ni za to pooblastila določenega organa.
73.	člen
Finančno poslovanje skupnosti vodi skupščina, skupna strokovna služba, izvršuje posamezna izplačila iz sredstev skupnosti po nalogu predsednika skupščine oz. predsednika skupnega organa skupščine ter po nalogu vodje ali delavca delovne skupnosti v mejah pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik skupščine oz. predsednik skupnega organa.
Kdor izda nalog za izplačilo je osebno odgovoren za njegovo skladnost s samoupravnim splošnim oz. posameznim aktom, ki je predlagal to izplačilo kot tudi za njegovo skladnost z zakonom oz. predpisom na podlagi zakona.
IX.	PRIZNANJA SKUPNOSTI
74.	člen
Skupnost podeljuje posameznikom vsako leto značke Stanka Bloudka, kot priznanje za delo in dosežke na področju telesne kulture in to:
—	bronasta značka z diplomo za deset let,
—	srebrna značka z diplomo za dvajset let,
—	zlata značka z diplomo za trideset let.
75.	člen
O podelitvi priznanj odloča skupščina skupnosti na predlog Odbora za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve.
X.	JAVNOST DELA
76.	člen
Skupnost zagotavlja redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje javnosti o delovanju skupnosti, o vprašanjih, problematiki, stanju in razvoju telesnokulturne dejavnosti, delovanju delegatskega sistema in samoupravljanja, o delu skupne strokovne službe, o uporabi sredstev s katerimi skupnost razpolaga in o drugih zadevah, pomembnih za obveščanje javnosti.
4.	Poslovnik skupščine
63.	člen
Skupščina skupnosti s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom skupnosti in tem statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom oz. z delom zborov in skupnih organov in sicer:
— metode dela in sodelovanje zborov skupščine in njenih organov,
68.	člen
Delo delavcev skupne strokovne službe vodi in usmerja vodja skupne strokovne službe.
69.	člen
Skupščina skupnosti pooblasti izmed delavcev strokovne službe delavca, ki je odgovoren za organizacijo dela skupščine in skupnih organov ter skrbi za tekoče poslovanje skupnosti.
11.	člen
Predstavniki družbeno-političnih skupnosti in organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela imajo pravico prisostvovati na sejah skupščine in njenih organov ter sodelovati v razpravi in izražati svoja mnenja.
Na seji skupščine in njenih organov so redno vabljeni tudi predstavniki tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.
78.	flen
Za redno obvešianje javnosti o delu skupnosti je odgovoren predsednik skupščine in odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve.
79.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti in statut skupnosti se objavita v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
XI.	POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA
247.
Na podlagi 37., 38. in 39. člena Zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS št. 8/82) in na podlagi Odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in o družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ št. 23/84) in Dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS št. 15/84), je delavski svet TOZD Stanovanjski servis Ptuj v sestavi delovne organizacije Komunala, gradbeništvo in promet n. sol. Ptuj 'Vrazširjeni sestavi z delegati uporabnikov, dne 29/10-1984 sprejel
80.	člen
Osnutek statuta pripravi odbor za samoupravne, organizacijske in kadrovske zadeve, skupščina skupnosti pa ga da v 30 dnevno javno razpravo. Na podlagi razprave pripravljeni predlog statuta sprejme skupščina skupnosti.
81.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga vsak član skupnosti, vsak delegat v skupščini ter organi skupnosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
82.	člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj, sprejet na skupščini Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj 13/12-1975. Začasni sklep o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo v skupščino Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj posamezne delegacije oz. konference delegacij in Statutarni sklep o organizaciji ljudske obrambe in družbene samozaščite Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj sprejet na seji skupščine 24/5-1978.
SKLEP
o višini akontacije o ceni za oskrbo naselij s toplotno energijo iz skupnih kotlovnic
Iz skupnih kotlovnic, ki jih upravlja TOZD Stanovanjski servis Ptuj v sestavi DO Komunala, gradbeništvo in Promet Ptuj, se določi kot akontacija cena za toplotno energijo za oskrbo naselij in družbenih objektov in sicer:
1. Iz kotlarne v Ziherlovi ploščadi:
—	za vsa stanovanja	67,10 din/kv.m
—	12 mesecev
—	za poslovne prostore Zdravstvenega centra Ptuj-Ormož 165,10 din/kv. m
—	7 mesecev
—	za trgovske lokale	225,90 din/kv. m
—	7 mesecev
•2. Iz kotlovnice pri Srednješolskem centru:
—	za vsa stanovanja	86,60 din/kv. m
—	12 mesecev
—	za poslovne prostore Srednješolskega centra Ptuj 8.723,30 din/MW h
3.	Iz kotlovnice v Trstenjakovi ulici:
—	za vsa stanovanja	136,20 din/kv. m
—	12 mesecev
—	za vse trgovske lokale 476,90 din/kv. m
—	7 mesecev
—	za vse poslovne prostore 344,60 din/kv. m
—	7 mesecev
83.	člen
Ta statut začne veljati, ko da nanj soglasje Izvršni svet Skupščine občine Ptuj ter je objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Štev.: 022-1/82-6 Datum: 2/4-1983
Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Ptuj Valter PLIBERŠEK, 1. r.
Začetna akontacija se bo med letom korigirala, končni obračun bo izdelan po koncu kurilne sezone na stanje 30/6-1985.
Predsednik DS TOZD Stanovanjski servis Anton PODHOSTNIK, 1. r.
Sklep delavskega sveta TOZD Stanovanjski servis Ptuj je potrdil Odbor za individualne komunalne dejavnosti pri Samoupravni komunalni
skupnosti občine Ptuj na 3. redni seji, dne 23/11-1984.
Ptuj, dne 23/11-1984
Predsednik odbora Jože ANTOLIČ, 1. r.
248.
V	sklepu o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ormož 1985-’.990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 23/84) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem v skladu z določili statuta krajevne skupnosti Ormož
popravek:
V	4 alineji 4. člena sklepa se stopnja pravilno glasi: „1,70 «/o”.
Številka: 13-91/84
Datum: 3/12-1984
Predsednik Skupščine KS Ormož Feliks STROPNIK, l.r.
249.
V	Uradnem vestniku z dne 22. novembra 1984 je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem kot odgovorni urednik
popravek:
V	naslovu Uradnega vestnika občin Ormož in Ptuj z dne 22. novembra 1984 se pravilno glasi: ,,Številka 22”.
Vsebina se pravilno začne pod zaporedno številko „228” in konča pod zaporedno številko „237”.
Vsebina uradnega vestnika z dne 28. novembra 1984, številka 23, se pravilno začne pod zaporedno številko „238” in konča pod zaporedno številko „242”.
Odgovorni urednik Uradnega vestnika Franc POTOČNIK, dipl. prav., 1. r.




•i i '
k


.
c


• ^






a
^ <
/





•>
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno. In to v Četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih Številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radlo-Tednlk Ptuj, Voinjakova 6. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.