Odgovor in vprašanje: Kako bi se v Ijudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno gospodarstvo in obertnijstvo? Govoril v pervem občnem zboru ljudskih učiteljcv na Kranjskem Fel. Stegnar. (Konec.) 6. Učitelj naj pri spisnih vajah i. t. d. tudi učence vadi, da kaj spisujejo o kmetijskih ali obertnijskih rečeh , p.: kako so drevesa cepijo, kako je dobro gnojišče narejeno; kje delajo na Kranjskem slamnike, kje plahte in mezlan in sita, kje kose sekire, pile i. t. d., kje kujejo žeblje; kje kopljejo rudo, kje preraog, kje železno, kje sreberno rudo, kako? i. t. d. 7. Učitelj naj posebno večje učence opominja pri pogovorih in pri spisji na kmetiške opravila v posamesnih mescih. p.: Ktera opravila so ta mesec na polji in travnikih? Kaj je treba pri živini ? kaj na vertu in v vinogradu ? kaj pri čbelah? kaj se dela v gojzdu? ktera so hišna opravila? Kedar je doma ali kje v bližnjem kraji sejm, naj učenci popisujejo, kaj je bilo na sejmu vse naprodaj, in po kteretn kupu; kaj je bilo naj dražji, kaj naj bolj po ceni, od kod so prišli ti, od kod uni pridelki, kteri rokodelci so izdelovaii te, kteri une reči itd. 8. Učitelj naj večje učence spodbada, da naj na paši ali doma zvečer izdelujejo različno kmetijsko orodje in mašine ali v resnični, ali v zmanjšani meri. Take reči naj nosijo v aolo kazat; učitelj naj potem pusti, da jih drugi učenci presojajo, ali so prav in popolnoma, ali na napačno in nepopolnoma na- rejeni; potem pa naj to sam določuje Dasiravno imamo že v slovenščini veliko blaga o u/nnem gospodarstvu in obertnijstvu, vendar nimamo še prave knjige, ki bi vse te reči (realije) vkup obsegala in učiteljera in učencem v Ijudski šoli v tem poduku pot kazala. Dobro bi bilo tedaj, da bi se taka koristna knjiga za ljudsko šolo spisala. Da bi se pa ta prekoristni poduk v Ijudski šoli mogel izverševati tako, kakor zahteva njegova imenitna naloga sedanjegačasa, naj bodo pa naše Ijudske šole zares ljudske, to je take, od kterih bode imelo Ijudstvo zares pravi dobiček in blagor. V Ijudskih šolah se mora podučevati vse Ie v maternem, ne pa v tujem jeziku. Od kod izvira napaka, de so naše Ijudske šole naj več še vedno na starem mestu, kakor so bile pred več Ieti! Samo za to, ker se v naših solah nčenci le preveč morajo vbijati s tujitn jczikom — in za vse drugo — za življenje potrebne reči — pa ni časa. Dobro je sicer, da se otrok vadi in navadi tujega jezika, toda, kaj pomaga, če ga ne zna toliko, da bi mu to v življenji kaj koristilo! Ljudje, ki tišče nem.ščine v naše Ijudske šole, menijo, da so ljndske sole samo za to, da se otroci v njih pripravljajo za srednje in višje šole. Koliko jih šdla dalje, kolikn jili ostaja doma, to nam kažejo številke. Da bi se pa v kaki šoli vsi učenci niorali tioiti kak nauk le za to, ker ga potrebujejo le nekteri iz mcd njih, je gotovo krivica, ki se ne more zagovarjati. Ako hočemo tedaj, da se bodo naši učenci boljo in več v šoli učili, ne mučimo jih s tiijim jezikom! Vsak nitrod ima pravico , da se izobražuje in ne zaostaja za drugimi narodi; i zobraževati pa se narod more le v svojemjez i ku!