Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 1
Aktualno
Sv. Andraž 
Vudlerjeva vodi 
postopek javnega 
naročanja za 
skupni vodovod
 Stran 3
Podravje
Ptuj  Na Grajeni 
si želijo (vsaj en) 
bankomat
 Stran 5
Kronika
Slovenija  V 10 
letih na cestah 
poginilo skoraj 
100.000 živali 
 Stran 24
Podravje
Hajdina 
Prestaviti želijo 
vaško kapelo
 Stran 5
Šport
Jure Matjašič, 
Aluminij 
"Tekma z Olimpijo 
je bila prelomnica 
sezone"
 Strani 14
Ptuj, torek, 14. januarja 2019
Foto: Črtomir Goznik
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII  št. 4  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Ptuj  Kakšne so cene šolske prehrane v štirih ptujskih osnovnih šolah
Razlike v ceni kosil tudi 100 evrov letno
Šolska in vrtčevska prehrana imata v Sloveniji posebno mesto, saj sta organizacijsko in zakonodajno dobro 
urejeni, strokovno podprti. Glede kakovosti in pestrosti prehrane torej starši naj ne bi imeli pomislekov, se pa ti 
pojavljajo, ko govorijo o cenah. Med zavodi se razlikujejo, prav tako stroški, ki jih šole staršem obračunajo. 
Več na straneh 6 in 7.
V središču
Podravje  Zaposlovalci 
letos z višjim lastnim 
deležem do javnih del
 Strani 6 in 7
V središču
Ptuj  Bo za predlagano 
»turbo« krožišče žrtvovan 
še en del mestnega parka?
 Stran 3
Majšperk 
Občani na 
strehe ne smejo 
postaviti niti 
fotovoltaike 
 Stran 3
Gorišnica 
Župan: »Če ne 
boste dovolili ceste, 
sledi razlastitev«
 Stran 5
Podeželje 
Kmetovanje brez 
uporabe kemije 
za zdaj ni mogoče 
 Strani 8 in 9
Ormož 
Iz 
križišč 
v krožišča 
 Stran 2
 Stran 2
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 2
torek  14. januarja 20202 Aktualno
Ormož  V planu rekonstrukcija dveh križišč 
Semaforizirano križišče 
bo postalo krožišče
V ormoški občini se v prihodnje obeta preureditev dveh kri-
žišč v krožišča, prvo krožišče bi po najbolj optimističnem 
scenariju lahko začeli graditi že letos, bolj verjetneje pa pri-
hodnje leto.
Osrednjemu in edinemu semaforiziranemu križišču v Ormožu (na 
ormoški obvoznici pri Hoferju) se obeta preobrazba. Kot so pojas-
nili na direkciji za infrastrukturo, ki pelje postopke, bodo štirikrako 
semaforizirano križišče preuredili v krožišče, da bi zagotovili boljšo 
pretočnost. Direkcija je pristopila k pripravi projektne dokumentacije, 
glede na aktivnosti ki sledijo, bo razpis za gradnjo predvidoma možen 
v drugi polovici leta 2021. Ocenjena vrednost gradnje po projektant-
skem predračunu znaša približno 930.000 evrov. »V sklopu ureditve 
krožišča se bodo uredile nove kolesarske poti (gre za navezavo na 
projekt izgradnja kolesarskih povezav v občini Ormož), površine za 
pešce, komunalna infrastruktura na obravnavanem območju ter do-
stopi na zemljišča južno od glavne ceste. Z izgradnjo krožišča se bo 
povečala prometna varnost na glavni cesti, saj se bodo zmanjšale hi-
trosti na obravnavanem odseku. Projektna dokumentacija je izdelana. 
Sledi postopek recenzije, parcelacija in odkupi zemljišč,« so pojasnili z 
direkcije.
Prvo na vrsti križišče z Ljutomersko cesto
Foto: MH
Edino semaforizirano križišče v Ormožu naj bi zamenjalo krožišče.
Foto: MH
V krožišče bodo najprej preobrazili priključek na Ljutomersko cesto, ki 
vodi naprej proti mejnemu prehodu.
Svoje težave so izpostavili tisti, 
ki stanujejo v Ciril-Metodovem dre-
voredu, Ulici 5. prekomorske, Ulici 
5. maja, Osojnikovi ulici in številnih 
drugih. Vsi skupaj opozarjajo, da se 
problem z iskanjem parkirnih mest 
iz dneva v dan stopnjuje in da bo 
nujno treba najti rešitev.
Na prvi pogled je pred bloki kar 
nekaj parkirnih mest, še vedno pa 
za vse stanovalce, ki imajo v pov-
prečju po dva avtomobila na sta-
novanje, premalo. Medtem ko so v 
novejših blokih tudi parkirna mes-
ta last stanovalcev (zanje so tudi 
plačali kupnino), v starejših pravi-
loma ni tako. Zato je boj toliko bolj 
neusmiljen. Pred večino blokov 
lahko namreč parkira kdorkoli, saj 
so parkirišča na javni površini. Res 
je sicer, da so ta parkirišča name-
njena predvsem stanovalcem, je 
pa dejstvo, da je parkiranje do-
voljeno vsem pod enakimi pogo-
ji. Zato se tam vedno pogosteje 
pojavljajo avtomobili delavcev in 
obiskovalcev mesta, ki ali ne želijo 
plačati parkirnine ali enostavno ne 
najdejo prostora za parkiranje na 
označenih parkiriščih. 
Delavci parkirajo pred 
bloki, stanovalci ne 
vedo kam z avtomobili
„Prebivalci večjih blokov na 
Osojnikovi cesti 21, 22 ter 25, 26 
želijo, da se delavcem Slovenskih 
železnic in drugim prepove parki-
ranje, saj za tiste, ki tukaj živimo, 
pogosto ni prostora, kjer bi lahko 
ob prihodu domov parkirali svoj 
avtomobil. Pred obema parkiriš-
čema je tudi znak, ki določa, da so 
parkirna mesta namenjena nam, 
ki tu živimo, in ne širši javnosti,“ 
vztraja eden izmed stanovalcev.
Na težave s parkiranjem opo-
zarjajo tudi tisti, ki stanujejo v nji-
hovi neposredni bližini, v blokih 
Ciril-Metodovega drevoreda št. 
8, 9 in 10. Opažajo, da parkirna 
mesta pogosto zaparkirajo ljud-
je, ki hodijo v mesto po opravkih, 
ker s tem privarčujejo parkirnino: 
„Mi, stanovalci, pa smo primorani 
parkirati ali ob potki, ki vodi v mes-
to ob objektu PP, ali pač kakor se 
znajdemo.“ 
Opozarjajo še na en nesmisel, 
in sicer da je del parkirišča zaprt z 
zapornico, daljince pa imajo le sta-
novalci izbranih blokov. Teh naj niti 
ne bi bilo toliko, kot je parkiranih 
avtomobilov, zato zahtevajo, da se 
tudi za preostale stanovalce blo-
kov odpre omenjeni del parkirišča 
in se vsem zagotovijo enaki pogoji 
za parkiranje na tem območju.
Redarji globe pišejo 
selektivno
Tudi v Ulici 5. prekomorske opo-
zarjajo, da kljub pozivom še ved-
no niso prejeli ustrezne rešitve za 
parkirna mesta: „Za 75 stanovanj 
omenjenih vhodov je namenjenih 
sramotno malo parkirnih mest – 
le 24 in pet za invalide. Stanovalci 
zahtevamo vsaj eno parkirno mes-
to na stanovanje. Redarska služba 
vztrajno piše kazni za parkirana 
vozila ob pločnikih na travi, kjer 
avtomobili nikogar ne ovirajo. Še 
več; ob prireditvah v OŠ Ljudski 
vrt redarska služba celo usmerja 
parkirat obiskovalce na travnate 
površine, medtem ko stanovalcem 
pišejo plačilne naloge. Ker nam je 
tega dovolj, zahtevamo, da se naj-
de ustrezna rešitev.“
Kot eno izmed možnih rešitev 
predlagajo, da se jim preda 50 par-
kirnih mest pred vhodi v Kraigher-
jevo 22 in višje, tamkajšnjim sta-
novalcem pa naj se nameni novo 
urejena površina za parkiranje. 
Tudi v Ulici 25. maja opozarjajo na 
podoben problem.
Plačljivih dovolilnic za 
stanovalce blokov ne 
bo
Na vprašanje, ali zaradi težav, ki 
jih imajo stanovalci blokovskih na-
selij s parkirišči, morda razmišljajo 
o uvedbi dovolilnic zanje – ki bi bile 
tudi plačljive v smislu zakupnine –, 
na ptujski občini odgovarjajo: „O 
modri coni pred stanovanjskimi 
bloki v MO Ptuj ne razmišljamo, 
ker je dejansko parkirnih mest 
pred bloki premalo. Preverjamo pa 
druge rešitve, kako zagotoviti do-
datna parkirna mesta.“
Z velikimi problemi parkiranja pa 
se vsakodnevno srečujejo tudi tis-
ti, ki stanujejo v starem mestnem 
jedru. Rešitev bi lahko bila posta-
vitev parkirnega platoja na Ulici 
heroja Lacka. Na občini glede tega 
čakajo na odgovor in smernice de-
lovne skupine Zavoda za varstvo 
kulturne dediščine RS.
Ptuj  Težave s parkiranjem v blokovskih naseljih
Na parkiriščih pred bloki lahko 
brezplačno parkira kdorkoli
Prebivalci večine blokov na Ptuju opozarjajo na nevzdržno stanje zaradi premajhnega števila parkirišč. 
Že dalj časa jih je za vse njihove avtomobile bistveno premalo, z zmanjšanjem kapacitet (tudi brezplač-
nih) v centru Ptuja pa se problem le še stopnjuje. Tudi delavci in tisti, ki se odpravijo po opravkih v 
mesto, vedno pogosteje parkirajo prav v blokovskih naseljih. Praviloma sicer povsem legitimno, saj 
parkirišča pred bloki v večini primerov niso last lastnikov stanovanj. 
Foto: ČG
Prostora pred bloki na Ptuju ni dovolj niti za stanovalce, kaj šele vse druge. 
Pred tem pa država načrtuje preureditev križišča nekaj metrov 
naprej (v smeri Središče ob Dravi), v katerem vozniki zavijajo na Ljut-
omersko cesto, ki vodi proti mejnemu prehodu. Tudi tukaj bo nastalo 
krožišče. Hkrati bodo uredili cestno razsvetljavo, ustrezne površine za 
pešce in kolesarje, poskrbeli za ustrezno odvodnjavanje meteornih in 
zalednih voda, zaščito, obnovo oz. prestavitev vseh tangiranih komu-
nalnih vodov ter ustrezno prometno opremo in signalizacijo. Projek-
tna dokumentacija (PZI) je izdelana in recenzirana. Trenutno poteka 
odkup potrebnih zemljišč, nato sledi priprava razpisa za izvedbo grad-
benih del. »Če bodo aktivnosti potekale brez večjih težav ter glede 
na razpoložljiva fi nančna sredstva, bi bil lahko razpis za izvedbo grad-
benih del objavljen v drugi polovici leta 2020. Gradbena dela se bodo 
začela takoj po uspešnem izboru izvajalca,« so še dodali na direkciji.
Kaj bo v sredini novih krožišč
»Gre za velika projekta. Poleg tega, da se bosta preuredili križišči, 
pa je pomembno, da se bodo hkrati izpeljale kolesarske in pešpoti, 
kajti stremimo k temu, da bi povezali vse krajevne skupnosti. Obči-
na namreč dela tudi na projektu izgradnje kolesarske povezave proti 
Pavlovcem in najprej. Direkcija bo pokrila preureditev obeh križišč. 
Obljubljeno je, da bi najprej, še letos, uredili priključek proti mejnemu 
prehodu, prihodnje leto pa bi na vrsto prišlo semaforizirano križišče. 
Občina se je vključila v projekt, še zlasti v samo ureditev sredin obeh 
bodočih krožišč, katerih osnova bo promocija. Pri krožišču na mestu 
sedanjega semaforiziranega križišča smo glede ureditve sredinskega 
otoka podali predlog, ki bo promoviral vino, vinske ceste ter veduto 
Svetinj, pri drugem krožišču pa želimo promovirati reko Dravo in vse, 
kar nam ponuja – ormoške lagune, jezero …,« je načrte glede ureditve 
sredinskih otokov predvidenih novih krožišč še razkril ormoški župan 
Danijel Vrbnjak. Občina naj bi za ureditev sredin namenila okoli 10.000 
evrov po krožišču. 
Foto: ČG 
Probleme imajo tako rekoč stanovalci velike večine blokovskih naselij, od Ciril-Metodovega drevoreda do Ulice 5. 
prekomorske, Ulice 5. maja, Osojnikove ulice ...
Kakšne so možne rešitve
V začetku leta 2018 je takratna občinska oblast predstavi-
la idejo, da se novo parkirišče umesti na travnato območje ob 
stavbi na Kraigherjevi ulici 30. Tam naj bi zagotovili dodatnih 
130 parkirnih mest. Občina je na tem območju lani uredila ne-
kaj deset parkirnih mest, kar pa je še vedno bistveno premalo 
za celovito rešitev problema. Ideja je bila tudi, da se dve parki-
rišči umestita na zelenico ob Ulici 5. Prekomorske (Ulica 5. pre-
komorske 1 in Kraigherjeva ulica 23). Skupaj bi tam pridobili 
okrog 60 dodatnih mest. Razmišljalo se je o še eni varianti, in 
sicer, da bi na lokaciji obstoječih garaž na jugu soseske zgradili 
dodatna parkirišča (z razširitvijo obstoječe garažne hiše ali z 
nadgradnjo in izvedbo dodatnih etaž). Dalj kot od obljube, da 
bodo preverili, ali je to sploh izvedljivo, niso prišli. 
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 3
Občina Majšperk je lani v sodelo-
vanju z mariborsko enoto Zavoda 
za varstvo kulturne dediščine Slo-
venije pripravila odlok o razglasitvi 
kulturnih spomenikov lokalnega 
pomena na območju občine Maj-
šperk (sedaj namreč velja odlok še 
iz leta 1989). V majšperški odlok je 
zajetih 56 enot kulturne dediščine, 
od tega jih je 28 označenih kot kul-
turni spomenik. 
Kaj to pomeni? Da je objektom, 
krajem, arheološkim najdiščem 
… s to oznako priznana dodatna 
vrednost, je pojasnil vodja obmo-
čne enote Srečko Štajnbaher. »Ob 
tem imajo lastniki možnost sofi -
nanciranja pri obnovi, res pa je, da 
situacija ni rožnata.« Priznal je, da 
kulturnovarstveniki zahtevajo, da 
se ti spomeniki obnavljajo v skladu 
s strokovnimi zahtevami, na drugi 
strani pa lastnikom fi nančne po-
moči ne zagotavljajo. Ob tem pa 
ne gre spregledati moči, ki jo imajo 
zaščitniki kulturne dediščine. »Da 
se neko območje ali stavba razgla-
si za kulturni spomenik, soglasje 
lastnikov ni potrebno, opravljena 
je bila namreč javna razgrnitev. Na 
drugi strani pa je treba imeti moč-
ne argumente, da se neki spome-
nik izloči iz odloka.«  
Kulturni spomenik je 
dodatno breme in ne 
dodana vrednost
In medtem ko po mnenju Štaj-
nbaherja oznaka kulturni spome-
nik pomeni dodano vrednost, jo 
mnogi občutijo kot breme oziroma 
nebodigatreba. Namreč če želi 
lastnik stavbe, ki je razglašena za 
kulturni spomenik (stavbo), zara-
di dotrajanosti podreti, potrebuje 
strinjanje ministrstva. Nadalje ima-
jo spomeniki tudi vplivno območje, 
še posebej to velja za cerkve.  
A jedro Majšperka ne spada le 
pod vplivno območje cerkve sv. 
Miklavža, razglašeno je tudi za kul-
turni spomenik. To pa pomeni, da 
se morajo skladno z zahtevami za-
voda ohraniti primarna parcelacija, 
javne poti, lega in gostota objek-
tov ter razmerje med pozidanim 
in nepozidanim prostorom. Prav 
tako je na tem območju prepove-
dano nameščanje strojnih ali elek-
tričnih naprav. To pomeni, da je na 
izpostavljene fasade prepovedana 
namestitev zunanje klimatske na-
prave, električne, plinske omarice 
ter tudi prepoved nameščanja fo-
tovoltaičnih elementov.
Soglasje spomeničarjev 
potrebno tudi za 
nadstrešek
Ravno možnost postavitve fo-
tovoltaike na strehe, ki so bile v 
zadnjih letih obnovljene, je zani-
malo svetnico Branko Vedlin. V 
vplivnem oz. zaščitenem območju 
majšperškega jedra so namreč tudi 
hiše z novejšo letnico postavitve. 
Štajnbaher je odgovoril: »Fotovol-
taika je za zdaj zelo problematična. 
Trenutno velja prepričanje, da ni 
možno postavljati teh elementov. 
Je pa res, da tehnologija v tujini že 
napreduje v smeri, da so te celice 
vizualno podobne opeki, kar po-
meni, da so skorajda neopazne.«
Prav tako bodo prebivalci na 
tem območju potrebovali soglasje 
zavoda za kulturo za enostavne 
objekte (ki ne zahtevajo gradbe-
nega dovoljenja). Torej tudi za nad-
strešek, zbiralnik za kapnico, malo 
komunalno čistilno napravo … »Za 
vsak poseg v prostor potrebujete 
pogoje in naše soglasje. Zavedamo 
se, da ljudje potrebujejo objekte, 
zato na terenu skušamo najti rešit-
ve,« je dodal Štajnbaher.
torek  14. januarja 2020   3Aktualno
Majšperk  Domačini v skrbeh - pod spomeniškim varstvom ožje jedro Majšperka
Na strehe ne smejo postaviti niti fotovoltaike ...
Kulturna dediščina je zapuščina prednikov nam zanamcem, zato smo jo dolžni spoštovani, urejati, vzdrževati. Toda predpisi s 
področja varstva kulturne dediščine so pogosto preveč rigorozni in omejujejo razvoj kraja, okolice. Podobno čutijo v Majšperku, 
saj je po odločitvi kulturnovarstvenikov zaščiteno tudi jedro Majšperka. Domačini so nad takšnim sklepom presenečeni.
Nekaj manj kot 100.000 evrov 
je Direkcijo RS za infrastrukturo 
(Direkcijo) doslej stala sedanja 
ureditev začasnega montažnega 
krožišča na Ormoški cesti, pri mi-
noritskem samostanu. Približno 
polovico so namenili za vzpostavi-
tev takšnega prometnega režima, 
dodatnih 44.650 evrov pa so lani 
zagotovili za vzpostavitev mimo-
bežnega pasu. V obeh primerih je 
bil izbrani izvajalec Cestno podjetje 
Ptuj.
Sedanja varianta je začasna; z 
njo se je pravzaprav preverjalo, kaj 
bi bila najoptimalnejša rešitev tako 
z vidika varnosti kot pretočnosti. 
Na ptujski občini ugotavljajo, da 
sta se oba omenjena vidika z uved-
bo montažnega krožišča bistveno 
izboljšala.
Nekaj težav pa vendar ostaja 
nerešenih. Zastoji v urnih konicah 
nastajajo predvsem na priključku z 
Osojnikove ceste na Ormoško ces-
to. Na ptujski občini rešitev vidijo v 
uvedbi obvoznega pasu. 
Svoje predloge je že posredova-
la tudi Direkcija. Na mestno občino 
so podali zahtevo za izdajo projek-
tnih pogojev na idejno zasnovo, 
kjer pa se s predlagano rešitvijo ne 
strinjajo in to argumentirajo tako: 
„S fi ksnim krožiščem bistveno 
posegamo v prostor obstoječega 
montažnega krožišča, na vseh kra-
kih so predvideni dvojni priključ-
ki in tudi večji poseg v brežino 
mestnega parka“. 
Tako imenovano turbo kroži-
šče, ki ga predlaga Direkcija, naj 
bi bistveno poseglo na območje 
Mestnega parka, ki je pod kultur-
no-varstveno zaščito, pri čemer 
na občini opozarjajo še na nekaj 
težav, ki bi jih predlagana ureditev 
lahko prinesla: „Hitrosti iz smeri 
podvoza se ne bodo zmanjšale, saj 
v projektu ostaja linija ceste popol-
noma ravna in ne zmanjšuje hitro-
sti voznikom, otežila pa bo vključe-
vanje vozil iz smeri Dravske ulice. 
Pri načrtovanju fi ksnega krožišča 
bi bilo treba upoštevati obstoječe 
gabarite sedanjega montažnega 
krožišča in v novo izvedbo vključiti 
obvozni pas za promet, ki poteka z 
Osojnikove ceste.“
Omenjene pomisleke so pred-
stavniki ptujske občine strnili v do-
pis, ki so ga prejšnji mesec že pos-
redovali na DRSI in projektantom. 
Pozvali so jih k izvedbi terenskega 
ogleda. Zavedajo se namreč, da 
lahko optimalno rešitev za stalno 
krožišče na Minoritskem trgu, ki 
bo ustrezno zagotavljalo pretoč-
nost motoriziranemu prometu, 
zagotovijo le s skupnimi močmi. 
Financer investicije je namreč Di-
rekcija.
Ptuj  Občina in Direkcija z različnimi rešitvami za krožišče pri Minoritskem trgu
Bo za »turbo« krožišče žrtvovan še en del mestnega parka?
Trenutni potek prometa kaže, da se je po postavitvi začasnega montažnega krožišča pri minoritskem samostanu na Ptuju pretočnost na tem območju izboljšala. A 
ne iz vseh smeri. Nekatere vpadnice, recimo z Osojnikove ceste, ostajajo v konicah nabite s pločevino. Direkcija RS za infrastrukturo je pripravila idejno zasnovo, 
po kateri bi tudi ta problem rešili, a bi bilo treba za ureditev fi ksnega krožišča z dvojnimi priključki poseči v mestni park. 
Foto: ČG
Kakšno bo fi ksno krožišče pri minoritskem samostanu, še očitno ni jasno nikomur.
Foto: Mojca Vtič
Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Majšperk so svetniki sprejeli v 
prvem branju. Odlok je opredelil 28 kulturnih spomenikov, med njimi so starotrška hiša na Ptujski Gori, domačija 
Klarič v Spodnji Sveči, Novakova grobnica na Bregu …
Sveti Andraž  Projekt 
skupnega vodovodnega 
sistema Sp. Podravja
Vudlerjeva 
vodi postopek 
javnega 
naročanja
Občine Sp. Podravja so 
se slednjič zedinile glede 
sofi nanciranja projektne 
dokumentacije za projekt 
obnove vodovodnega sistema, 
zataknilo pa se je pri tem, 
kdo bo pripravil razpisno 
dokumentacijo za izbiro 
projektanta.
Med župani 19 občin Spodnjega 
Podravja, ki sodelujejo v projektu, 
se je za ta del naloge javila Darja 
Vudler, županja občine Sveti An-
draž. Miran Čeh, direktor andraške 
občinske uprave, je pojasnil, da se 
s pripravo mudi. »Gre za velikanski 
projekt pa tudi za velik denar. Če 
namreč do naslednje fi nančne 
perspektive EU ne bomo imeli prip-
ravljene vse dokumentacije, ne bo 
denarja, torej tudi projekta ne. Zdaj 
je treba najprej izvesti postopek 
javnega naročanja za izbiro izvajal-
ca za izdelavo projektne dokumen-
tacije z objavo na javnem portalu; 
ker se za to nalogo ni javil noben 
drug župan, jo je pač prevzela Vu-
dlerjeva.« 
Spomnimo, da so župani že lani 
poleti podelili Komunalnemu pod-
jetju Ptuj pooblastilo za izvedbo 
javnega naročila za izbiro izvajalca 
za izdelavo projektne dokumenta-
cije, a se takrat niso strinjali glede 
delitve stroškov, slednjič pa so se le 
dogovorili o nadaljevanju postopka 
izdelave projektne dokumentacije 
za pridobitev gradbenega dovo-
ljenja za projekt celovite obnove 
vodovodnega sistema v Spodnjem 
Podravju. V načrtu je izgradnja oko-
li 250 kilometrov omrežja, priprava 
dokumentacije pa je za zdaj ocenje-
na na milijon evrov.
Za kulturno-poslovni center 
pravila spomeničarjev ne veljajo
Ne glede na zagotovila zavoda po sodelovanju pa so domačini 
zaskrbljeni. »Na javni razgrnitvi je bilo rečeno, da je fotovoltaika 
dovoljena, ob sprejemu odloka je bilo mnenje zavoda drugačno. 
»Zelo nas je presenetila že odločitev, da bo jedro Majšperka pod 
spomeniškim varstvom. Razen cerkve in starejše hiše, ki se že 
podira, ni drugih izstopajočih zgradb,« je pripomnila domačinka.
Na območju, ki je razglašeno za kulturni spomenik, so stavbe, 
razen nekaj izjem, res vse novejšega datuma. Ob tem pa je le nekaj 
deset metrov od zaščitenega območja zgrajen kulturno-poslovni 
center, ki niti z najbujnejšo domišljijo ne spominja na obdobje 
izpred več sto let ...
Foto: MV
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 4
torek  14. januarja 20204 Podravje
V kleti bodo sanirali 200 m2, v 
pritličju blizu 550, enako tudi v nad-
stropju. Ministrstvo je za projekt 
pridobilo 1,6 milijona evrov evrop-
skih sredstev iz sklada za regional-
ni razvoj. 400 tisočakov bo za in-
vesticijo prispevala država. Izbrani 
izvajalec bo dela dolžan končati v 
roku osmih mesecev. Grad pa ne 
bo dobil samo lepih in urejenih 
prostorov, temveč tudi vsebino. 
Predvideno je, da se bo postavila 
prirodoslovna razstava. V društvu 
za oživitev gradu Borl, ki ga vodi 
predsednica Sonja Golc, so z na-
povedmi ministrstva več kot zado-
voljni. „Pozdravljamo aktivnosti in 
verjamemo, da bo obnova poteka-
la po planu. Veselimo se snovanja 
vsebin in iskanja rešitev za obnovo 
ostalih delov gradu, pri tem tesno 
sodelujemo z ministrstvom za kul-
turo in občino Cirkulane.“
Golčeva je dodala, da se nade-
jajo tudi uspešne kandidature pri 
projektu Life o življenju netopir-
jev na gradovih. To bi po njenih 
besedah gradu dalo še dodatno 
vsebino, ki bi pritegnila določene 
ciljne skupine gostov. „V projekt 
je vključenih deset partnerjev in 
pet gradov. EU je prepoznala ka-
kovost projekta, skupaj s še tremi 
drugimi izmed 19 oddanih iz Slo-
venije ga je uvrstila v drugi krog 
razpisa. V društvu projekt podpi-
ramo in upamo, da ga bodo kot 
Cirkulane  Boljši časi za grad Borl
Obnovili bodo 1.300 m2 prostorov
Ministrstvo za kulturo je decembra objavilo javni razpis za izbiro izvajalca obnove dela gradu Borl. Obnav-
ljali bodo okoli 1.300 m2 površin v treh etažah gradu: kleti, pritličju in prvem nadstropju.
Foto: MZ
Nestabilno skalo pod gradom, ki se je poleti 2012 okrušila, so sanirali tudi s podpornimi zidovi.
Osnovni razlog za sprejem no-
vega odloka o občinskih cestah po 
besedah Mirana Čeha, direktorja 
občinske uprave občine Sveti An-
draž v Slovenskih goricah, tiči v dej-
stvu, da dosedanji ni več v skladu z 
zakonodajo. Sprejeli so ga namreč 
že leta 1999, v teh letih ga je povo-
zil čas, na kar je občinsko vodstvo 
opozoril tudi nadzorni odbor. Novi 
odloki o občinskih cestah morajo 
vsebovati samo tiste člene, ki se 
tičejo neposredno občinskih cest in 
niso že zajeti v samem zakonu. »Če 
bi v stari odlok vnašali vse potrebne 
spremembe, bi postal nepregleden, 
zato smo pripravili novega. V njem 
je v skladu z zakonom o cestah ure-
jeno tudi upravljanje občinskih cest, 
torej gradnja, vzdrževanje in inve-
sticijsko vzdrževanje, vključeno pa 
je tudi določilo, na podlagi katerega 
bo lahko redno vzdrževanje občin-
skih cest izvajal režijski obrat. Poleg 
obvezne uskladitve odloka z veljav-
no zakonodajo pa smo v novem od-
loku spremenili širino varovalnega 
pasu, in sicer ob lokalnih cestah na 
največ deset metrov, pri javnih po-
teh na največ pet metrov, pri občin-
skih kolesarskih poteh pa na največ 
dva metra. To smo storili, da bomo 
lažje in hitreje umestili kolesarko ob 
lokalnih cestah, saj bo tako znotraj 
varovalnega pasu in zanjo ne bomo 
potrebovali zahtevne gradbene do-
kumentacije.«
Podobno so se odločili tudi sve-
tniki v občini Trnovska vas, ki so pri-
trdili predlogu župana Alojza Ben-
ka, da v odloku o občinskih cestah 
razširijo varovalni pas z dosedanjih 
šest na deset metrov, saj bi sicer 
pri gradnji kolesarke čez mostove 
potrebovali gradbeno dovoljenje. 
»Gre za smiselno in racionalno spre-
membo odloka, ki pa je, če se bo 
tako izkazalo, lahko tudi začasna,« 
je dejal Benko.
Mreža kolesarskih poti po Slo-
venskih goricah ali na kratko ko-
lesarka bo med občinama Sveti 
Andraž v Slovenskih goricah in 
Trnovska vas potekala po trasi od 
Cerkvenjaka prek Čagone in Drbe-
tincev skozi Trnovsko vas. Kot je 
znano, gre za projekt, ki ga sofi nan-
cira Evropska unija, vsaka od obeh 
občin pa bo za izgradnjo svojega 
dela kolesarke prejela dobrega pol 
milijona evrov evropskega denarja, 
kar je ogromno za sicer skromna 
občinska proračuna. Omenjena 
trasa je v fazi projektiranja, z odku-
pi zemljišč ali služnostmi ne priča-
kujejo težav, kljub temu pa se bo 
začetek izgradnje, kot kaže, zaradi 
priprave dokumentacije z načrtova-
nega konca letošnjega leta presta-
vil v leto 2021.
Foto: SD
Kolesarka med občinama Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas bo tekla po široki Pesniški dolini.
Sv. Andraž, Trnovska vas  Spremembe odloka o občinskih cestah
Širitev varovalnega pasu za kolesarko
Po novem odloku, ki so ga sprejeli svetniki obeh občinskih svetov, bo varovalni pas ob lokalnih cestah poslej 
širok 10 metrov, s čimer si bodo olajšali postopke pri umeščanju kolesarke na trasi Cerkvenjak–Sveti An-
draž–Trnovska vas.
Hajdina  Nova direktorica občinske uprave
Lidija Terbulec nova v. d.
Novo leto je na občino Hajdina prineslo kadrovske spre-
membe. Upokojila se je dolgoletna direktorica občinske 
uprave, kot vršilka dolžnosti pa jo je nadomestila doseda-
nja vodja občinskih fi nanc.
31. decembra 2019 je na pod-
lagi sporazuma o prenehanju 
pogodbe o zaposlitvi direktorici 
občinske uprave občine Hajdina 
Valeriji Šamprl prenehalo delov-
no razmerje zaradi upokojitve. S 
tem dnem jo je župan Stanislav 
Glažar razrešil s položaja. Nekaj 
dni pred tem (27. 12. 2019) je bil 
na Zavodu RS za  zaposlovanje in 
na spletni strani Občine Hajdina 
objavljen javni natečaj za prosto 
uradniško delovno mesto na po-
ložaju direktor občinske uprave občine Hajdina. „Do roka smo prejeli 
šest prijav. S prvim januarjem je bila Lidija Terbulec imenovana za vršil-
ko dolžnosti na položaju direktorice občinske uprave občine Hajdina, 
in sicer za največ šest mesecev oz. do imenovanja novega uradnika na 
položaj direktorja občinske uprave,“ je pojasnil Glažar. Ker zelo dobro 
pozna delovanje občine, je bila to po mnenju župana v danem trenutku 
najboljša možna rešitev. 
Foto: ČG 
Lidija Terbulec
Videm  Cestna infrastruktura
Obnovili devet odsekov
V občini Videm so lansko leto v sklopu cestnega programa 
obnovili devet cestnih odsekov v skupni dolžini tri kilo-
metre in zgradili pol kilometra pločnika. Dela v vrednosti 
360.000 evrov je izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP).
Najdaljši, dobrih 600 metrov dolg odsek, so urejali v naselju Strmec pri 
Leskovcu. Stari in dotrajani asfalt so zamenjali z novim, uredili odvodnja-
vanje, postavili opremo za cestno razsvetljavo in položili nove vodovod-
ne cevovode. 300 metrov novega asfalta, ki bo omogočal lažji dostop, 
so položili na cesti Drevenšek–Oten, 250 metrov na javni poti v Zgornji 
Pristavi in enako dolžino na cesti Osterpergerjevo. V Repiščah so obno-
vili pol kilometra dolg odsek, enako tudi v Ljubstavi, v Sovičah pa dobrih 
300 metrov. Modernizirali so še dva krajša 50-metrska odseka cest v Trž-
cu ter na cesti med Vidmom in Ptujem. V Pobrežju so uredili 450 metrov 
pločnika. „Potreb po urejanju cestne infrastrukture, zlasti na haloškem 
območju v KS Leskovec, Dolena in Videm, imamo v občini veliko. Pred-
nost dajemo tistim odsekom, kjer so območja poseljena in ljudje cesto 
najbolj potrebujejo. Modernizacije cest bomo izvajali fazno, po etapah. 
Pomagamo si tudi z lastnim kadrom v režijskem obratu. Manjše posege 
na in ob cestah lahko izvajamo sami, največ tega dela je na makadamskih 
poteh. To so recimo krpanje udarnih jam, urejanje bankin in odvodnjava-
nja ter čiščenje propustov,“ je povedal župan Branko Marinič.  
Foto: MZ
Odseke, ki so makadamski, občina ureja z zaposlenimi v režijskem 
obratu. Fotografi ja je s Šrajske grabe pri Veliki Varnici.
Že nekaj časa na območju dela gorišniške občine potekajo dela zaradi 
gradnje optičnega omrežja. Kot je pojasnil župan Jožef Kokot, optično 
omrežje gradita in fi nancirata dve družbi, Telemach in Telekom: »Vsak 
uporabnik se bo odločil za tistega operaterja, ki si ga bo želel – torej 
imel bo možnost priklopa na Telemach ali Telekom, kateri bo pač zanj 
ugodnejši. Prav je tako, da bodo imeli možnost izbire.«
Optično omrežje naj bi bilo po besedah župana predvidoma zgrajeno 
še letos, s tem pa bi bilo omrežje vzpostavljeno po celotni občini.  
Gorišnica  Kmalu optika v celotni občini
Gradijo optiko
Tudi gospodinjstva v naseljih Zamušani, Gorišnica, Mo-
škanjci in Tibolci bodo kmalu dobila optično telekomuni-
kacijsko omrežje.
pomembnega prepoznali na mini-
strstvu za kulturo, ki je lastnik in 
upravljavec gradu. Cilji projekta so 
izboljšati ohranitveno stanje neto-
pirjev, izvesti najnujnejše obnove 
kulturne dediščine na gradovih, 
hkrati pa gradove spremeniti v ne-
kakšna regionalna znanstveno-iz-
obraževalna, kulturna in turistična 
središča. Pričakujemo, da bo ob 
vseh napovedanih projektih grad 
Borl kmalu, vsaj v delu, odprt za 
javnost. Ponovno odprtje postaja 
vse bolj realno. Veseli nas, da so 
ideje o obnovi in oživitvi, za ka-
tere smo si v društvu intenzivno 
prizadevali v minulih letih, začele 
dobivati realno podobo. Navdu-
šeni smo nad odkritji arheologov, 
ki zgodovino gradu postavljajo v 
povsem novo luč. Rezultati so izje-
mni in pričajo o tem, da naj bi grad 
na skali nad Dravo stal v 11. stoletju 
ali pa morda še prej. Najdeni pa so 
bili tudi predmeti iz časa bronaste 
dobe izpred 3.000 let.“
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 5
torek  14. januarja 2020   5Podravje
Lastnika hiše proti 
krožni povezavi in široki 
cesti s pločniki
Minulo sredo so znova govorili 
o OPPN Gorišnica Sever 1, a tudi 
tokratni osnutek z nekaterimi upo-
števanimi pripombami ni bil po 
godu vsem. Največ pripomb je bilo 
slišati na račun načrtov za obstoje-
čo cesto, ki sedaj vodi do zgolj ene 
hiše in nekaj nepozidanih parcel. 
Po načrtu bi jo spremenili v krožno 
dvosmerno štiri metre široko ces-
to s pločnikoma na obeh straneh. 
Da na to nikakor ne pristajata, saj 
ni smiselna za teh nekaj parcel, obe-
nem pa bi se jim poslabšala kako-
vost življenja, sta med drugim po-
vedala lastnika hiše, do katere vodi 
omenjena cesta, Samo Trofenik in 
Petra Zemljak. »Obstoječa cesta 
sedaj služi samo kot dovoz k naši 
hiši, je ozka, makadamska. Parcelo 
so mi podarili strici. Lahko bi si hišo 
zgradila na tem delu, kjer je sedaj 
predlagana cesta, a ker smo želeli 
mir, smo hišo zamaknili, na to stran 
pa postavili igrala. S predlagano 
dvosmerno cesto pa nam jemljete 
skoraj šest metrov parcele po južni 
strani! Po celotni parceli je predvi-
den še pločnik. Otroci se potem ne 
bodo imeli kje igrati. Mi smo samo 
za ožjo cesto z obračališčem, brez 
krožne povezave, toliko vam lahko 
gremo nasproti, šestmetrska cesta 
pa niti pod razno! Potem nima več 
smisla, da tukaj še živimo!« je ogor-
čena Zemljakova.
»Ta cesta je bila namenjena 
samo njima, da sta si tukaj zgradi-
la hišo in nobenemu drugemu! Ne 
pa, da bi se čisto do njunega okna 
nekdo pripeljal. Jaz nočem dati te 
ceste,« je Zemljakovi v bran stopil 
Franc Nasko. 
Cesta je za vse, ki imajo 
tam parcele
»Vse ceste, ki so v zasebni lasti, 
bo občina odkupila. Če je ne boste 
dali, pa bomo šli v skrajnosti in raz-
lastitev. Mi moramo sprejeti OPPN, 
cesta bo v javno dobro, da se bodo 
lahko vozili vsi, ki imajo tod parce-
le. Vozilo se vas bo pet ljudi …,« pa 
je odvrnil župan Jožef Kokot, ki je 
še opozoril, da bi s tem, ko bi preki-
nili krožno povezavo, imeli težave 
z odvozom odpadkov, navrgel pa 
je tudi, kako bodo reševali situacijo 
v primeru požara in drugo.
Velenškova za krožno 
povezavo, a ne 
dvosmerno
Da bi bila smiselna krožna pove-
zava ceste, a nikakor dvosmerna 
in s pločnikom, pa je menila ena 
Gorišnica  Načrt cestnih povezav v novem OPPN razjezil občane 
Župan: »Če ne boste dovolili ceste, 
bomo šli v razlastitev«
Občini Gorišnica je bilo s sprejetjem krovnega občinskega prostorskega načrta naložena izdelava dveh OPPN, 
in sicer za območje Sever 1 in Sever 2. Postopke priprave in sprejemanja omenjenih aktov poteka že nekaj let, 
zaznamovale so jih burne razprave in nasprotovanja, predvsem na račun nekaterih novih (povezovalnih) 
cest, ki so vrisane tudi na dvorišča nekaterih lastnikov parcel ter vodijo naprej do nepozidanih parcel.
Foto: MH
Načrtovana šestmetrska krožna cesta je razburila občane Gorišnice. Župan Jože Kokot je dal vedeti, da cesta (če 
tudi ožja) bo, pa četudi bodo potrebne razlastitve.
Na območju mestne občine Ptuj 
deluje 20 bankomatov različnih 
bank. Velika večina jih je v centru 
mesta, v trgovskih središčih ali pri 
blokovskih naseljih. Na območjih, 
kjer je zgoščenost stanovalcev naj-
večja. Z vidika bank je namreč po-
stavitev bankomatov v tesni kore-
laciji s pogostostjo uporabe. Smi-
selnost logike bank pa pogosto ni 
skladna s potrebami in željami kra-
janov. Eno izmed pobud za posta-
vitev dodatnega bankomata je ob-
činski upravi posredoval občinski 
svetnik Miha Požgai. Na zaposlene 
na občinski upravi je apeliral, naj 
preverijo, ali bi bila katera banka 
pripravljena postaviti bankomat v 
Grajeni. Svoj predlog je utemeljil s 
povečanjem števila prebivalcev na 
tem območju: „Zgradilo se je kar 
nekaj novih hiš. Najbližji bankomat 
v smeri Maribora je v Dvorjanah, v 
smeri Ptuja pa v samem centru.“
Na ptujski občini so sicer pojas-
nili, da so odločitve v zvezi s širitvi-
jo mreže bankomatov v pristojno-
sti bank, kar je logično. Primere, ko 
so se nekatere občine v preteklosti 
posluževale subvencioniranja stro-
škov postavitve in obratovanja 
bankomatov, pa imajo po njiho-
vem mnenju elemente nedovolje-
ne pomoči gospodarskim subjek-
Foto: ČG
Na Ptuju deluje 20 bankomatov, marsikje na obrobju mesta pa si želijo 
vsaj kakšnega.
Ptuj  V centru mesta samoumevno, na obrobju le želja
Na Grajeni si želijo bankomat
Infrastrukturnemu razvoju občin izven mestnih središč komercialna vsebina ne sledi vedno v zadostni meri, vsaj ne po oceni kraja-
nov. Marsikje si ob novonastalih naseljih želijo povsem enostavne pridobitve, trgovino, pošto ali bankomat, kot je to primer v Grajeni.
Hajdina  Varna šolska pot na Spodnji Hajdini
Prestaviti želijo 
vaško kapelo
Pred skoraj devetimi leti se je občina Hajdina lotila ureja-
nja vaškega središča Spodnja Hajdina. Sočasno so sanirali 
tudi kapelo, ki je postavljena v središču trikrakega križišča. 
Po osmih letih je zaradi lokacije, na kateri je postavljena, 
ponovno potrebna vlaganj. Kot ugotavljajo na občini, pa ta 
niso smiselna, treba je najti dolgoročno rešitev. Zato se za-
vzemajo za prestavitev kapele. Sočasno bi na ta način zago-
tovili prostor za izgradnjo pločnika.
Lani je občina Hajdina pristopila k izvedbi projekta Varna šolska pot 
v naselju Spodnja Hajdina z namenonm, da se z izgradnjo površine za 
pešce ob lokalni cesti na Spodnji Hajdini (ob nogometnem igrišču) 
omogoči pešcem, predvsem šolarjem, varna šolska pot. Trasa varne 
šolske poti namreč poteka od kapelice na Sp. Hajdini do regionalne 
ceste in v ovinku ob golf igrišču do OŠ Hajdina. V omenjenem projek-
tu je predvidena tudi ureditev prehoda za pešce pred nepreglednim 
ovinkom na lokalni cesti, saj je sedaj edini prehod za pešče na tej cesti 
pred nogometnim igriščem. Kot je pojasnil župan Stanislav Glažar, sta 
bili za izvedbo projekta v letu 2019 izdelani dve varianti idejnega pro-
jekta: „Ob presoji variant s stališča prometne varnosti je bilo ugoto-
vljeno, da nobena od variant ne rešuje kritične točke projekta, saj obe 
nakazujeta, da je treba prestaviti obstoječo kapelico.“
Kapelica, ki je bila sicer sanirana leta 2011, danes kaže precej klavr-
no podobo, zato bi bila bolj smiselna njena prestavitev kot (ponovna) 
sanacija. „Ob tehtanju ukrepov, tudi z vidika sanacije kapelice, se je 
kot najbolj trajen ukrep pokazal prestavitev vaške kapelice. Sedanja 
lokacija predstavlja namreč nenehno uničevanje objekta zaradi tres-
ljajev, ki jih povzroča težki tovorni promet. Prav tako je izpostavljena 
meteornim vodam, ki se zlivajo ob in v kapelico, kar povzroča vlago v 
zidovih. V zimskem času pa ne gre zanemariti vpliva soli ob posipava-
nju cestišča,“ ugotovitve predstavlja župan. Ukrepi v zvezi z rešitvi-
jo in izboljšanjem stanja kapelice pa se morajo odvijati pod budnim 
očesom strokovnjakov Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kot je 
zatrdil Glažar, z njimi vodijo intenzivne pogovore v upanju, da bodo 
našli najboljšo rešitev ob upoštevanju stroke, varnosti v prometu in 
urejanja prostora.
Spomnimo: leta 2018 so kapelo prestavljali v Juršincih, nekaj let na-
zaj pa tudi v Stojncih. 
Foto: ČG 
Ker je sedanja lokacija kapele neprimerna tudi z vidika varnosti, jo želi 
občina prestaviti v neposredno bližino. S tem pa mora soglašati tudi 
stroka, ki skrbi za varovanje kulturne dediščine. 
Foto: Arhiv ŠT
Medtem ko nekateri ceste sploh nočejo, druge moti njena širina, tretje dvo-
smernost ... (fotografi ja je simbolična).
izmed lastnic parcel ob sporni 
cesti Tina Velenšek: »V pripravo 
prostorskega akta bi bilo treba 
vključiti prometne inženirje, ki bi 
morali poiskati ustrezne rešitve. 
Po moje bi bila najbolj smiselna 
enosmerna krožna povezava, ki je 
po pravilniku za projektiranje cest 
tudi ustrezna za to spalno naselje, 
poleg tega pa tudi racionalnejša v 
primerjavi z dvosmerno, saj prina-
ša številne pozitivne posledice, od 
boljše prometne varnosti, racional-
nejše prostorske rabe, za občino 
se znižajo stroški odkupa parcel, 
same gradnje ter stroški vzdrže-
vanja prometne infrastrukture …«
Bodo pripombe 
upoštevane?
Kot je bilo slišati v razpravi, je 
za nekatere sporna tudi predvide-
na pešpot, Ljuba Brodnjaka pa je 
zmotila trasa ene izmed cest, ki bi 
nesmiselno razdelila njegovi par-
celi: »Cesta je planirana tako, da 
mi razreže parcele in niso več funk-
cionalne, ker so preozke. Tukaj se 
ne da hiše normalno zgraditi. Zato 
sem podal predlog, kako bi bilo 
ustrezneje speljati cesto.«
Nikoli ne bodo 
zadovoljni vsi
Pripombe je podalo tudi več dru-
gih občanov, ali in v kolikšni meri 
bodo upoštevane, pa bo odvisno 
od pripravljavcev dokumenta. 
Po pripravi stališč do pripomb 
bo sledila pridobitev drugih mnenj 
nosilcev prostorov, po izdelanem 
usklajenem predlogu pa spre-
jem na občinskem svetu. »Upam, 
da bomo postopek sprejemanja 
OPPN kmalu pripeljali do konca. 
Dokler ne bo sprejet, ne bo mo-
gel nihče graditi. Ljudje pa čakajo 
že več let. Če bo vsaj 80 % ljudi za 
tak odlok, ga bomo sprejeli, da 
bodo vsaj tisti, ki želijo, lahko za-
čeli graditi. Nikdar pa ne bodo vsi 
zadovoljni,« pa je povedal župan, 
ki sicer nad odzivom krajanov ni bil 
presenečen.
tom. Iz njihovega odgovora pa ni 
razbrati, da bo občina skušala najti 
banko, ki bi bila pripravljena posta-
viti bankomat. „Po nekaterih infor-
macijah določene banke menijo, 
da je delovanja bankomata upra-
vičeno, če je opravljenih vsaj 65 
transakcij na dan. Če bodo banke 
oziroma katera izmed njih poizve-
dovala po potencialnih lokacijah za 
postavitev bankomatov v mestni 
občini Ptuj, bo v pobudi omenjena 
lokacija predlagana z navedbo ra-
zlogov, ki so izpostavljeni v pobu-
di,“ je povedal direktor občinske 
uprave Alen Jevtović.
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 6
Kot je pojasnila Janja Tkavc 
Smogavec, občina navadno 
dvakrat letno v skladu z letnim 
načrtom razpolaganja nepre-
mičnin te ponudi na javni dražbi 
ali zanje izvede javno zbiranje 
ponudb. Tokrat so sklenili, da po-
skusijo še tik pred koncem leta. 
»Odločili smo se, da še enkrat 
preverimo interes za nepremič-
nine v lasti občine, čeprav smo 
vedeli, da večine ne bomo pro-
dali. Namreč zemljišča, ki so bila 
zanimiva, smo prodali že med 
letom in za nekajkrat presegli 
plan,« je povedala. 
Sicer pa so na decembrski 
javni dražbi ponudili za 318.767 
evrov nepremičnin. Med drugim 
tudi stanovanje v več kot 100 
let stari stavbi v središču mesta, 
hišo v Slovenski Bistrici ter svoj 
delež v lastništvu nekdanjega 
Počitniškega doma kraljice Mari-
je na Pohorju. 
Ob tem so zbirali ponudbe 
tudi za sedem zemljišč v skupni 
vrednosti 113.400 evrov. Večji 
zneski pa so bili v igri za ustano-
vitev stavbne pravice in prodajo 
nepremičnin v industrijski coni 
ob avtocesti. Vrednost manj-
še parcele (5.795 m2) je bila 
388.265 evrov in večje (11.911 m2) 
729.000 evrov. Razočaranja tudi 
v tem sklopu ni bilo, saj jim je lani 
od petih parcel v industrijski coni 
uspelo prodati tri, omenjeni dve 
pa torej še čakata na lastnika.
Nova priložnost za nakup 
nepremičnin bo predvidoma 
spomladi. »Dinamiko in obseg 
prodaje nepremičnin bo sprejel 
občinski svet na prvi seji v tem 
letu, bomo pa občinskemu svetu 
predlagali spremembo cen neka-
terih nepremičnin,« je še dodala 
Tkavc Smogavčeva.
Šola je v dneh, ko poteka pouk, 
dolžna organizirati malico za vse 
učence oziroma dijake, ki se nanjo 
prijavijo. Ceno malice določa šol-
sko ministrstvo in v šolskem letu 
2019/2020 za učence znaša 0,80 
evra dnevno ter za dijake 2,42 evra 
dnevno. Kot dodatno ponudbo 
pa lahko šola organizira tudi zaj-
trk, kosilo in popoldansko malico. 
Ceno teh obrokov določi sama, 
seveda ob potrditvi sveta zavoda. 
Za drastično podražitev cen ko-
sil so se lansko jesen odločili v ptu-
jski osnovni šoli Olge Meglič. Priča-
kovano, saj cen niso spreminjali od 
leta 2013, v tem obdobju pa so se 
povišali tako materialni stroški kot 
stroški živil, je pojasnila ravnatelji-
ca Helena Ocvirk. Tako so ceno ko-
sila za učence 1. in 2. razreda z 1,50 
evra zvišali na 2 evra, cena kosila za 
učence od 3. do 9. razreda pa po 
podražitvi znaša 2,60 evra, pred 
tem 2 evra. To pomeni, da se je me-
sečno plačilo staršem povišalo tudi 
za več kot 10 evrov. 
Če primerjamo ceno kosil OŠ 
Olge Meglič z drugimi ptujskimi 
šolami, je ta daleč najvišja. Starši 
učencev OŠ Mladika za kosila otrok 
od 1. do 4. razreda plačujejo 2 evra 
in za učence od 5. do 9. razreda 
2,20 evra (cena je nespremenjena 
od leta 2016), prav tako 2 evra pla-
čujejo starši na OŠ Breg, in sicer za 
kosila otrok od 1. do 3. razreda ter 
2,10 evra za učence od 4. do 9. ra-
zreda. Z letošnjim letom pa so ceno 
kosila za 10 centov podražili na OŠ 
Ljudski vrt. »Že dobrih sedem let 
nismo spreminjali cene kosila, kljub 
temu da se dražijo surovine in ener-
genti in so se (res zanemarljivo) 
povečale tudi plače zaposlenih ku-
harjev, ki so plačani iz cene kosil,« 
je pojasnila ravnateljica Tatjana Va-
upotič Zemljič. Tako po podražitvi 
cena kosila za učence od 1. do 3. 
razreda znaša 2,10 evra in od 4. do 
9. razreda 2,30 evra.
Velike razlike tudi 
v ceni zajtrkov in 
popoldanskih malic
Ker pa učenci prihajajo v šolo 
zgodaj, odhajajo pa v poznih po-
poldanskih urah, so šole sklenile 
otrokom ponuditi tudi zajtrk in po-
poldansko malico. 
Na OŠ Olge Meglič vsem učen-
cem na šoli nudijo možnost jutra-
njega toplega napitka, tudi kruh, 
pecivo, namaz – in to brezplačno. 
Kruh in maslo ter napitek si lah-
ko v jutranjem času brezplačno 
postrežejo tudi učenci OŠ Ljudski 
vrt, cena zajtrka, ki je bolj bogat 
ter pester, pa je 20 centov. 
Na OŠ Breg je cena zajtrka, ki 
je v prvi vrsti namenjen učencem 
1. razreda v jutranjem varstvu, 30 
centov, na OŠ Mladika pa za 0,50 
evra nudijo zajtrk učencem v jut-
ranjem varstvu do 5. razreda. »Če 
bi zajtrk želeli starejši učenci, ga bi 
ponudili tudi njim, vendar zaenkrat 
ni interesa,« je dodal ravnatelj Bo-
gomir Širovnik. Medtem ko je cena 
zajtrka nekaj 10 centov, pa se cena 
popoldanske malice giblje okrog 
evra. Širovnik je pojasnil: »Popol-
danska malica je namenjena pred-
vsem učencem od 6. do 9. razreda, 
ki ob posameznih dneh obiskujejo 
popoldanske aktivnosti (izbirne 
predmete, interesne dejavnosti …)
in v šoli ne želijo kosila, saj ga ima-
jo doma. Popoldanska malica je 
primerljiva, vendar »vsebinsko« 
in energijsko bogatejša od dopol-
danske malice.« Da je popoldanska 
malica izbira tistih, ki se ne odločijo 
za kosilo, sta dejala tudi ravnatelj 
OŠ Breg Milan Fakin in ravnatelji-
ca OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupo-
tič Zemljič. Na slednji OŠ je cena 
popoldanske malice le 0,60 evra, 
navadno pa zajema sadje, jogurte, 
razne štručke oziroma sendviče … 
Na OŠ Olge Meglič popoldanske 
malice ne organizirajo, saj kot je 
pojasnila ravnateljica, so med star-
ši izvedli anketo o uvedbi plačljive 
popoldanske malice in ti so jo v ve-
čini zavrnili.
Na OŠ Olge Meglič je 
sadje plačljivo
Zajtrki, dopoldanske, popoldan-
ske malice, kosila … ter še peta po-
membna postavka – sadje. Sadje 
spada med nepogrešljivi del urav-
notežene prehrane. Ptujski osnov-
nošolci imajo sadje na voljo vsaki 
dan. Brezplačno? V večini da. Med 
temi so učenci OŠ Ljudski vrt, OŠ 
Breg in OŠ Mladika. Kot so pojas-
nili ravnatelji, sadje nudijo v sklopu 
malice ter šolske sheme sadja, ze-
lenjave in mleka. V okviru slednje 
so upravičeni do 6 evrov za sadje 
in zelenjavo in do 4 evre za mleko 
na učenca za celotno šolsko leto! 
Ta sredstva tako pokrijejo stroške 
le enemu dodatnemu obroku sad-
ja oziroma zelenjave na teden. In 
če ponekod učencem zadošča koli-
čina sadja, ki ostane pri malicah ali 
kosilih, ni tako v OŠ Olge Meglič, 
torek  14. januarja 20206 V središču
Ptuj  Kakšne so cene šolske prehrane v štirih ptujskih osnovnih šolah
Vsaka šola ima svoj izračun – razlike v ceni
Šolska in vrtčevska prehrana imata v Sloveniji posebno mesto, saj sta organizacijsko in zakonodajno dobro urejeni, strokovno podp
se razlikujejo, prav tako stroški, ki jih šole staršem obračunajo.
Slovenska Bistrica  Prodaja občinskih nepremičnin na dražbi
Iztržili manj kot odstotek 
vrednosti nepremičnin
Občina Slovenska Bistrica je pred prazniki organizirala dražbo več nepremičnin 
in javno zbiranje ponudb. Od 17 nepremičnin je prodala le eno, in sicer zemljišče 
na Spodnji Ložnici po izklicni ceni 9.900 evrov. Na občini niti niso preveč razoča-
rani, saj so takšen izkupiček pričakovali.
Foto: Mojca Vtič
Od petih zemljišč v industrijski coni je občina uspešno prodala tri.
„Pri brezposelnosti je najzahtev-
nejše delo takrat, ko v evidenci os-
tajajo najtežje zaposljive osebe, ki 
imajo običajno večje zaposlitvene 
ovire, velikokrat kar kombinirane. 
Povabilo za javno delo je lepa prilož-
nost za spopad z dolgotrajno brez-
poselnostjo posameznikov, pa tudi 
možnost za izvajanje nekih dodatnih 
storitev v lokalnem okolju, od ka-
terih naj bi imel korist čimširši krog 
prebivalstva,“ je prepričan Tomaž 
Žirovnik, direktor območne službe 
Ptuj Zavoda RS za zaposlovanje. 
Javna dela so namenjena aktivira-
nju brezposelnih oseb, ki so več kot 
eno leto neprekinjeno prijavljene v 
evidenci brezposelnih oseb, pred-
nost pa imajo tisti, ki so v evidenci 
več kot dve leti. Za vsak program 
mora obstajati javni interes. Dolgo-
trajno brezposelna oseba je lahko 
vključena v javna dela največ eno 
leto, zaradi stanja na trgu dela pa se 
lahko ponovno vključi, vendar pri is-
tem izvajalcu javnih del najdlje še za 
eno leto.
Sreda, 15. januar, je zelo 
pomemben dan
Javno povabilo za izbor progra-
mov javnih del za leto 2020 je bilo 
Slovenija, Podravje  Za javna dela na razpolago 22,3 milijona evr
Za javne delavce bodo marsi
V primerjavi z lanskim letom je za javna dela za ptujsko območje zagotovljenih 
prejemanjem denarne socialne pomoči. Spremenjena pa so tudi merila, ki so osno
v večini okoliških občin pa 10 do 20 odstotkov manj.
Delež fi nanciranja plač javnih delavcev od Zavoda se je letos precej spremenil. 
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  14. januarja 2020   7V središču
Zavod bo za plače javnih 
delavcev kril od 30 do 80 % 
plače; lani med 55 in 90 %
Zavod zagotavlja del sredstev za plače udeležencem 
programov javnih del, pri določitvi deleža pa se upošteva 
določitev in razvrstitev občin oziroma regij glede na 
povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti. Ta delež je 
lahko od 30 do največ 80 odstotkov plače.
Največji delež plače Zavod prispeva v občinah, v katerih 
je bila povprečna stopnja brezposelnosti (januar–september 
2019) višja od vključno 15 %. Kjer je bila manjša od 5 %, pa 
zagotavljajo 30 % plače.
Deleži so glede na merila precej spremenjeni v primerjavi 
z lanskim letom, ko je Zavod prispeval od najmanj 55 do 90 
% plače. 
Za programe javnih del, v katere so vključeni samo 
dolgotrajno brezposelni invalidi ter romska populacija, 
veljajo posebni pogoji in je delež sofinanciranja večji.
Foto: M24
i kosil tudi 100 evrov letno na učenca
prti. Glede kakovosti in pestrosti prehrane torej starši naj ne bi imeli pomislekov, se pa ti pojavljajo, ko govorijo o cenah. Med zavodi 
kjer sadje kot edina ptujska šola 
dodatno obračunajo. Pred uvedbo 
plačljivega sadja so sadje, ki je os-
talo od malice ali kosila, dali na raz-
polago učencem v popoldanskem 
času, a ga je navadno zmanjkalo, 
zato so ga naročali več, kot je bilo 
prijavljenih malic oz. kosil. Sklenili 
so, kar je potrdil tudi svet zavoda, 
da starši mesečno za sadje prispe-
vajo 1,5 evra, kar pomeni manj kot 
deset centov na dan oz. natančne-
je 0,07 evra. Denar iz ukrepa šolske 
sheme pa porabijo za dodaten ob-
rok enkrat tedensko, s to razliko, 
da je ta obrok od lokalnih pridelo-
valcev z oznakami ekološke in inte-
grirane pridelave.
Podražitve so na vidiku
Razlike v ceni prehrane so med 
ptujskimi šolami precejšnje, tako 
starši učencev OŠ Olge Meglič pla-
čajo tudi do 10 evrov več (ob upo-
števanju 20 kosil na mesec) kot 
starši otrok na OŠ Breg. Letno to 
predstavlja tudi 100 evrov več.
A kot je napovedal ravnatelj 
Milan Fakin, se tudi slednji lahko 
nadejajo podražitve. »Po analizi 
stroškov ob nenehnem povečanju 
cen zlasti mesa in mesnih izdelkov 
ter sadja in zelenjave ter rasti osta-
lih stroškov bomo najverjetneje v 
letu 2020 morali predlagati svetu 
zavoda, da sprejme sklep o poviša-
nju cen. Sedanje cene smo določi-
li že leta 2010 in so ves čas doslej 
nespremenjene, kljub korekcijam 
cen živil.« 
Višino stroška za šolsko prehra-
no so z januarjem že zvišali na OŠ 
Ljudski vrt; v OŠ Mladika, kjer so 
nazadnje ceno prehrane spremi-
njali pred štirimi leti, pa za zdaj še 
ne razmišljajo o zvišanju. »Če bo 
prišlo do podražitve živil na trgu, 
bomo tudi mi morali temu prilago-
diti cene,« je dodal Širovnik.
Dve šoli vodenje položnic 
staršem zaračunata, 
drugi dve ne
Šole si niso enotne niti glede obračunavanja stroškov 
vodenja položnic oziroma materialnih stroškov. Tako 
osnovni šoli Olge Meglič in Ljudski vrt stroška vodenja 
položnic in poštnine staršem ne zaračunata, medtem kot 
starši učencev OŠ Mladika mesečno za ta namen plačajo 0,43 
evra, starši učencev OŠ Breg pa tri cente manj. To pri 300 
učencih znese 120 evrov mesečno.
Foto: M24
rov
ikje morali zagotoviti zajeten lastni delež
skoraj četrt milijona evrov več sredstev. Uvedene so tudi nekatere novosti, vključitev preko javnih del je med drugim pogojena s 
ova za izračun deleža fi nanciranja plač javnih delavcev. Na Ptuju bo Zavod za zaposlovanje zagotavljal sredstva za polovico plače, 
Foto: M24
uspeha imeli tisti, ki so vloge oddajali na 
pošti, dan pred odprtjem povabila. Ker je 
bilo število prispelih vlog bistveno višje 
od razpoložljivih sredstev, so denar raz-
delili v eni sami minuti. Vsi tisti, ki so vloge 
oddali ob 8.01, so bili zavrnjeni z utemelji-
tvijo, da so sredstva že porabljena.
Kakšne spremembe 
se obetajo
Letos pa se obetajo nekatere spre-
membe. Uspešni na javnem povabilu so 
lahko le prijavitelji, ki med drugim izpol-
njujejo pogoj, da imajo v zadnjih treh me-
secih pred oddajo ponudbe redno zapos-
leno vsaj eno osebo za najmanj polovico 
delovnega časa. „V program javnih del 
se bodo lahko vključevale le dolgotraj-
no brezposelne osebe, ki so prejemniki 
denarne socialne pomoči. Izjema so le 
programi socialnega varstva, kjer vključi-
tev ni pogojena s prejemanjem denarne 
socialne pomoči. Še vedno bodo imele 
prednost pri vključitvi dolgotrajno brez-
poselne osebe, ki so zraven omenjenega 
kriterija več kot dve leti neprekinjeno 
prijavljene v evidenci brezposelnih oseb 
in v tem času niso bile vključene v noben 
program aktivne politike zaposlovanja,“ 
še dodaja direktor OE Ptuj Zavoda za za-
poslovanje. 
Delež sofi nanciranja 
Zavoda glede na 
registrirano stopnjo 
brezposelnosti
Občina Delež 
sofi nanciranja 
Zavoda
Cirkulane 50,00 %
Duplek 50,00 %
Ormož 50,00 %
Podlehnik 50,00 %
Ptuj 50,00 %
Sveti Tomaž 50,00 %
Zavrč 50,00 %
Dornava 40,00 %
Destrnik 40,00 %
Hajdina 40,00 %
Gorišnica 40,00 %
Markovci 40,00 %
Juršinci 40,00 %
Kidričevo 40,00 %
Majšperk 40,00 %
Žetale 40,00 %
Sv. Andraž 40,00 %
Videm 40,00 %
Sv. Jurij 30,00 %
Trnovska vas 30,00 %
Cerkvenjak 30,00 %
Vir: ZRSZ (javna dela za 2020)
Tabela prikazuje, kakšen bo letos 
delež sofinanciranja za nekatere 
občine Spodnjega Podravja. Upo-
števana je stopnja registrirane 
brezposelnosti v občinah v obdobju 
januar–september 2019. Glede na 
merila in stopnjo brezposelnosti bo 
Zavod na Ptuju javna dela sofinan-
ciral 50 %, v nekaterih sosednjih 
občinah še bistveno manj. Več kot 
polovica plače (možno bi bilo 60, 
70 ali 80 %) ne bo sofinancirana v 
nobeni občini v Spodnjem Podravju. 
Za primerjavo: v Mariboru in Murski 
Soboti bodo zagotovili 70 %, v Lju-
bljani 50 %. 
Večina občin, za katere se zagota-
vlja najvišji delež sofinanciranja, je 
na skrajnem severovzhodu države.
objavljeno 24. decembra lani, od-
prto pa je od srede, 15. januarja, do 
razdelitve razpoložljivih sredstev, 
najkasneje pa do konca aprila. Za 
celotno državo je letos za javna dela 
zagotovljenih 22,3 milijona evrov. 
Za območno službo Ptuj bo na 
razpolago 735.900 evrov. To je sko-
raj četrt milijona evrov več kot leto 
poprej, ko je bilo za ptujsko območje 
na voljo 495.000 evrov za izvajanje 
programov javnih del. Žirovnik je 
seveda s tem povečanjem sredstev 
zadovoljen, saj si obeta nekoliko 
večje število odobrenih programov 
javnih del na našem območju in več 
priložnosti za začasne zaposlitve 
dolgotrajno brezposelnih oseb.
Povabilo je sicer odprto do raz-
delitve razpoložljivih sredstev, a da 
ne bi bila razdeljena takoj, je skoraj 
neverjetno. Bitka za javne delavce 
na trgu dela je namreč velika. „Vsa-
ko leto je na javno povabilo prijavlje-
nih več programov javnih del, kot jih 
lahko fi nancira država,“ pojasnjuje 
Žirovnik. 
Strokovne komisije bodo predlo-
žene ponudbe obravnavale po 
vrstnem redu njihovega prispetja 
do porabe razpoložljivih fi nančnih 
sredstev. Spomnimo: lani so največ 
Cene prehrane v ptujskih OŠ
Šola Zajtrk Kosilo Popoldanska 
malica
OŠ Breg 0,30 € 2 € in 2,10 € 1 €
OŠ Ljudski vrt 0,20 € 2,10 € in 2,30 € 0,60 €
OŠ Mladika 0,50 € 2 € in 2,20 € 1 €
OŠ Olge Meglič / 2 € in 2,60 € /
Vir: Osnovne šole
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2019     COLOR CMYK stran 8
torek  14. januarja 20208 Kmetijstvo
Glasovanje za popolno prepo-
ved uporabe glifosata v Avstriji 
je namreč lani poleti naletelo na 
povsem različne odmeve. V oko-
ljevarstveni nevladni organizaciji 
Greenpeace so odločitev avstrij-
skega parlamenta označili za »zgo-
dovinski mejnik«, v ljudski stranki 
(ÖVP) so bili v skrbeh zaradi hude-
ga udarca za kmete, v stranki Neos 
pa so opozarjali, da je prepoved v 
neskladju z evropsko zakonodajo, 
saj dovoljuje rabo glifosata do kon-
ca leta 2022. Evropska komisija je 
imela potem tri mesece časa, da 
bi sprožila postopek proti avstrij-
ski odločitvi, za kar se sicer ni od-
ločila, je pa, kot je povedala nova 
kanclerka Brigitte Bierlein, Avstrijo 
zaradi kršitve zakonodaje EU pred 
to možnostjo posvarila. Ali so od 
objave zakona o prepovedi upo-
rabe glifosata odstopili, ker je bil 
sprejet brez predhodne notifi ka-
cije Evropski komisiji ali zaradi ka-
kšnih drugih pritiskov, ni jasno, kar 
pomeni, da lahko avstrijski kmetje 
glifosat še naprej uporabljajo.
Simbol ideološkega 
gibanja
Sredstev za zaščito rastlin je na 
tržišču ogromno, ljudje pa najbolj 
poznajo le glifosat ali po domače 
boom efekt. »V zadnjih treh letih 
je postal simbol kemične industrije 
in škodljivosti, evropska javnost, 
nevladne organizacije, zeleni … pa 
bijejo bitko za njegovo prepoved. 
Čeprav so raziskave pokazale, da 
je pogojno rakotvoren, znanstve-
no to sploh še ni potrjeno. Gre za 
pravo ideološko gibanje, ljudje 
zmotno mislijo, da bo prepoved 
glifosata kot dežurnega krivca za 
vso onesnaženost na Zemlji spre-
menila kmetijstvo,« pravi Mario 
Slovenija; Podravje  Za mnoge škodljive organizme nimamo več dovoljenih sredstev za zaščito
Kmetovanje brez uporabe kemije za zdaj ni m
Glifosfat v nekmetijskih dejavnostih je v Sloveniji prepovedan, v kmetijstvu pa je še dovoljen, in sicer, podobno kot v drugih državah EU
lani poleti kot prvi napovedali popolno prepoved uporabe tega domnevno spornega herbicida, pred novim letom pa so se »potegnili naza
Kmetje so že v stiski, saj je v Evropi in še posebej
Domnevno rakotvoren 
boom efekt
Glifosat je sporen zaradi svoje domnevne rakotvornosti. 
Evropska komisija je kljub državljanski pobudi za njegovo 
prepoved decembra 2017 sprejela petletno podaljšanje dovoljenja, 
svoje odločitve pa ni spremenila niti po tem, ko so ameriška 
sodišča ljudem, ki so (domnevno) zaradi glifosata zboleli za 
rakom, začela prisojati visoke odškodnine.
Foto: MV
Piše: Jasna Marin
Ogrevanje s peleti je občutno cenejše 
kot ogrevanje s fosilnimi gorivi, hkra-
ti pa je tudi bistveno bolj udobno kot 
nalaganje polen v kotel. Ste ob tem 
pomislili, da si po jesenskem nakupu 
energenta ne želite investirati še v novi 
kotel na petele, ker bo ta zahteval do-
datni strošek? Pravzaprav je na voljo 
druga rešitev, ki je finančno ugodnej-
ša. Obstoječi ogrevalni sistem na drva 
ali na olje vam lahko mojster predela, 
da boste nato zlahka kurili na pelete.
Predelava ogrevalnega sistema 
prinaša dragocene prihranke
Ogrevate hišo na kurilno olje in vas cena energenta vsako leto znova udari po žepu? Morda pa ste naveličani vsakoletnega zlaga-
nja in kurjenja drv? Precej elegantno se da presedlati na drug, cenejši energent – pelete. Poglejmo, kako.
Robert Gracej poudarja, da se olj-
ni kotel lahko že v treh do štirih
urah predela v kotel na pelete.
(Foto: Osebni arhiv)
Kotel na polena, ki je po novem predelan v kotel na pelete, omogoča 
prihranke in ima avtomatizirano polnjenje. (Foto: GMK Sistemi)
Predelava obstoječe ogrevalne 
naprave temelji na namestitvi pe-
letnega gorilnika na kotel, skupaj 
z zalogovnikom za pelete in tran-
sportnim polžem za dovod pele-
tov v gorilnik. (Foto: GMK Sistemi)
Primerjava z Avstrijo
„Pri nas je uporaba biomase manj 
podprta kot nekateri drugi ener-
genti, saj je obdavčena z najviš-
jo, 22-odstotno davčno stopnjo. 
A upam, da se bo to spremenilo,“ 
pravi Robert Gracej. „V Avstriji, na 
primer, je DDV na pelete zgolj de-
set odstotkov. Zato se veliko ljudi v 
Avstriji odloča za ogrevanje na bio-
maso, čeprav je kurilno olje pri njih 
cenejše kot pri nas; tam stane liter 
kurilnega olja približno 0,79 evra.“
Preprosto kurjenje  
Peleti so manj zahtevni za shranjevanje
kot drva, iz skladiščnega zalogovnika
jih do peči transportira polž. Po prede-
lavi sta vklop in izklop peči avtomatizi-
rana. Medtem ko lahko pri kurjenju na
drva na temperaturo v kotlu vplivamo
s frekvenco nalaganja in debelino po-
len, je pri peletih z avtomatiziranim do-
dajanjem zagotovljeno izgorevanje na
visokih temperaturah, kar omogoča vi-
soke izkoristke, nižje emisije in daljšo
trajnost peči.
„Sami moramo poskrbeti le za čiščenje
pepela in saj ter založenost zalogovni-
ka. Ta je lahko dovolj velik za celotno
kurilno sezono ali pa zgolj za nekaj dni,
kar je odvisno od razpoložljivega pro-
stora,“ razlaga Gracej.
Predelano ogrevalno napravo lahko
z malo znanja vzdržuje kar uporabnik
sam. Pomembno je, da sta kurišče in
gorilnik čista, sicer pa je za večja vzdr-
ževalna dela oziroma popravila najbo-
lje poklicati nekoga, ki se na to spozna.
„Serviser bo natančno vedel, kaj se z
napravo dogaja. Gorilnik s svojo ele-
ktroniko namreč vodi statistiko delo-
vanja in javi tudi domnevno napako.
Serviserju na primer izpiše tudi, kdaj
in kolikokrat se je naprava izklopila,“ še
pojasnjuje sogovornik.
Visok izkoristek in le malo 
pepela
Robert Gracej iz podjetja GMK Siste-
mi je specialist za predelavo kotlov in 
vidi v uporabi peletov številne predno-
sti: „Ogrevanje s peleti je ustrezno z 
okoljskega vidika, saj zagotavlja visok 
izkoristek energenta, ki se kaže tudi v 
tem, da za peleti ostane izjemno malo 
pepela. Kurjenje lesnih peletov v peči z 
visokim izkoristkom je čistejše kot or-
ganska razgradnja lesa in trohnenje v 
gozdu. Pri gorenju les sprošča ogljikov 
dioksid, vendar ne več, kot ga je med 
rastjo porabil.“
Gracej poudarja, da je večina lesnih 
peletov izdelana iz odpadnega lesa. 
„Lesni peleti se izdelujejo iz ostankov 
lesa v lesni industriji in ne iz namen-
sko podrtih dreves. Obstaja tudi izjema 
tega pravila – gozdarske službe obča-
sno sodelujejo s peletno industrijo, da 
odstranijo odmirajoča in suha drevesa, 
ki predstavljajo nevarnost gozdnih po-
žarov, v gozdu pa pomenijo le navlako, 
ker ovirajo druga drevesa pri rasti.“
Le tri do štiri ure
Če ste doslej za ogrevanje uporabljali 
kurilno olje, potem veste, da je to drag 
energent. Tisoč litrov kurilnega olja 
trenutno stane približno tisoč evrov. 
Za dve toni peletov, kar je primerljivo s 
tisoč litri olja, pa boste odšteli približno 
550 evrov. Razmislek o predelavi kotla 
torej nikakor ni odveč, saj se investicija 
hitro povrne. In kolikšna je cena?
Za predelavo obstoječega sistema v 
kotel za pelete, torej za predelavo na 
ključ, boste odšteli približno 1.600 
evrov. „Če to primerjamo z novo ku-
rilno napravo, ta stane okrog 2.500 
evrov, k temu je treba prišteti še stro-
šek za premontažo ter sanacijo oziro-
ma prilagoditev inštalacij pri kotlu in 
samega dimnika, kar stane dodatnih 
500 do 1.000 evrov,“ razlaga Gracej.
Prehod na uporabo peletov je po bese-
dah sogovornika možen pri večini ko-
tlov na drva in pri 99 odstotkih kotlov 
na olje.
Sama predelava se lahko izvede kadar-
koli v letu, tudi sredi zime. „Zgolj tri do 
štiri ure traja, da se izvede predelava, 
tako da se v tem času hiša niti ne ohla-
di, pa je sistem že nared za ogrevanje 
na pelete,“ poudarja sogovornik.
Lešnik, redni profesor na maribor-
ski fakulteti za kmetijstvo in biosis-
temske vede in predstojnik kated-
re za fi tomedicino.
»Dvomim, da bi 
glifosat lahko ogrožal 
Slovence«
»Če ne zatiramo škodljivcev, 
dobimo glive in mikrotoksine, ki 
so več kot tisočkrat bolj strupe-
ni od pesticidov, zato je ta gonja 
zoper glifosat nekoliko krivična,« 
dodaja Lešnik, ki je tudi prepričan, 
da imamo ljudje precej popačeno 
predstavo o prisotnosti in nujnosti 
uporabe pesticidov ter njihovi 
vlogi v naši hrani. »Dvomim, da bi 
glifosat, glede na način in količino 
uporabe, Slovence lahko ogrožal. 
Izjemno majhno je število površin-
skih vod, kjer je bil najden, kar pa 
zadeva pitno vodo, sploh ni bilo 
nobenega primera. Glifosat pri nas 
sploh ni zgodba. Pa še nekaj je tre-
ba vedeti: človeško telo lahko reši 
probleme mnogih kemikalij, vna-
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 9
šanje strupov v naše telo je evolu-
cijsko normalna stvar, v naravi se 
to nenehno dogaja. Vzemimo so-
dobne bolezni: krvnožilne, bolez-
ni prebavil ali imunskega sistema, 
vse nastanejo zaradi neustreznega 
življenjskega sloga, ki ima mnoge 
vzroke. Nihče ne more do konca 
razmejiti, katere od njih so posle-
dica pesticidov, aditivov, kemikalij, 
barvil, plastike, sevanj in podob-
nega. Nepošteno je, da rečemo, 
'dobil je raka zaradi pesticidov', 
zraven pa je v življenju počel kup 
bedarij in se izpostavljal množici 
različnih škodljivih vplivov. Znan-
stveno gledano v tem pogledu 
nikoli ne moremo biti objektivni.«
Vse manj sredstev za 
zaščito rastlin
Sicer pa sredstva za varstvo 
rastlin veljajo za najbolj preučene 
kemikalije, trdi Renata Fras Peter-
lin, prokuristka GIZ fi tofarmacije. 
»Pri registraciji sredstev za varstvo 
rastlin je krovni predpis evropska 
uredba, ki velja za vse države EU 
enako, potem pa je potrebna še 
registracija na nacionalni ravni, 
kjer se sredstvo oceni še na poseb-
ne nacionalne zahteve, pri čemer 
se upoštevajo specifi čne razmere; 
v Sloveniji imamo poudarek na va-
rovanju voda, zaradi česar pri nas 
marsikatero sredstvo ni dovoljeno, 
čeprav je pri sosedih registrirano. 
Lahko rečem, da Slovenija glede 
tega dobro ščiti svoje državljane.« 
Kljub temu pa preveč rigorozna za-
konodaja, kot je evropska, ni dob-
ra, pojasnjuje Fras Peterlinova. 
Za vrsto bolezni in škodljivce 
imamo v Sloveniji sedaj registri-
rano komaj eno učinkovino ali pa 
torek  14. januarja 2020   9Kmetijstvo
80 odstotkov manj žuželk
Rastline predstavljajo 80 % hrane, ki jo zaužijemo, in 
proizvedejo 98 % kisika, ki ga vdihujemo. Rastlinski škodljivci so 
odgovorni za izgubo do 40 % svetovnih prehranskih pridelkov in 
za trgovinske izgube kmetijskih proizvodov, ki na leto presegajo 
220 milijard dolarjev. Letna vrednost trgovine s kmetijskimi 
proizvodi se je v zadnjem desetletju povečala skoraj za trikrat, 
večinoma v razvijajočih se gospodarstvih in državah v razvoju, 
in dosegla 1,7 milijarde dolarjev. Organizacija Združenih 
narodov za prehrano in kmetijstvo FAO ocenjuje, da se mora 
kmetijska proizvodnja do leta 2050 povečati za približno 60 %, da 
bi nahranila naraščajoče in na splošno bogatejše prebivalstvo. 
Podnebne spremembe močno vplivajo na zdravje rastlin, saj se 
bosta zaradi njih zmanjšala tako kakovost kot količina pridelka. 
Zvišane temperature še poslabšujejo pomanjkanje vode in 
spreminjajo odnos med škodljivci, rastlinami in patogeni, kar 
pomeni, da se več rastlinskih škodljivcev pojavlja v krajih, 
kjer jih zaradi podnebnih sprememb še nikoli niso videli. Za 
zdravje rastlin so ključne koristne žuželke, saj jih oprašujejo in 
nadzorujejo škodljivce, ohranjajo zdravje tal, reciklirajo hranila 
in drugo, zato je alarmanten podatek, da je v zadnjih 25 do 30 
letih izginilo 80 % biomase žuželk.
mogoče, tudi Avstrijci korak nazaj
U, le v prehodnem obdobju petih let, da se ima kmetijstvo čas prilagoditi novim razmeram. Kljub temu so v tradicionalno zeleni Avstriji 
aj«, saj naj bi bila prepoved v neskladju z evropsko zakonodajo. Mnogi so prepričani, da je Avstrija klecnila pred močnimi lobiji.
Foto: M24
j v Sloveniji dovoljeno uporabiti vse manj sredstev za zaščito rastlin.
Napačna predstava 
o vlogi kmeta
Da je javno mnenje zadnje čase precej naperjeno proti 
kmetijstvu, ki ga krivi za vso onesnaženost našega planeta, 
meni Anton Jagodic, vodja Sektorja za kmetijsko svetovanje 
pri KGZS. »Javnost je mnogokrat napačno poučena o resnični 
vlogi kmeta v družbi. Kmet je tisti, ki v osnovi prideluje hra-
no. Ker število prebivalstva narašča, so potrebe po količinah 
vedno večje. Ko smo začeli uporabljati sredstva za varstvo 
rastlin, smo se lahko uspešneje zoperstavili težavam pri 
pridelavi hrane, ki so tisočletja pestile človeštvo. Uspešnost 
teh metod proti plevelnim vrstam, škodljivim organizmom 
in boleznim rastlin je pomagala človeštvu pridelati vedno 
več kakovostne hrane. Uporabljati moramo vse razpoložlji-
ve moderne tehnike, a hkrati vedeti, kaj počnemo, kaj s tem 
povzročamo okolju in kaj je v naši hrani. Podatki kažejo, da je 
v Sloveniji pridelana hrana zelo malo obremenjena s sledovi 
sredstev za varstvo rastlin, drugače pa je z uvoženo ...«
nobene, za preprečevanje rezis-
tence pa bi morali imeti na voljo 
sredstva, ki imajo vsaj štiri različne 
načine delovanja, kajti z enostran-
sko uporabo, torej uporabo ene-
ga in istega sredstva, dosežemo 
nasproten učinek od želenega. 
Škodljivi organizmi razvijejo odpor-
nost, sredstvo postaja neučinkovi-
to, uporabljamo ga pogosteje in s 
tem več, koncentracije ostankov 
se večajo in lahko prehajajo v hra-
no in vodo. Zato je bolje zagotoviti 
širok izbor ustreznih sredstev in 
z njimi ravnati strokovno. To po-
meni manjšo rabo po površini in 
manj ostankov, kar je dobro tudi 
za okolje. »Zaradi nedavno uve-
ljavljenih novih evropskih kriterijev 
pri registraciji sredstev za varstvo 
rastlin bomo tudi v Sloveniji izgu-
bili še več učinkovitih sredstev, kar 
pomeni, da se bodo razmere še za-
ostrile. Evropsko kmetijstvo bo še 
bolj kot sedaj pred velikim izzivom, 
saj se na globalnem trgu srečuje s 
pridelovalci, ki imajo širši dostop 
do sredstev za varstvo rastlin in so 
tako lahko konkurenčnejši, drža-
vljani EU pa bomo tako v večji meri 
odvisni od uvoza hrane iz drugih 
delov sveta.«
Kmetje že v stiski
Kmetje po Evropi, pa tudi slo-
venski pridelovalci zelenjave in 
sadja, imajo že velike težave pri 
pridelavi, dodaja Mario Lešnik. »Za 
las nam je namreč uspelo ohraniti 
dovoljenje za en sam h erbicid za 
uporabo v zelenjadarstvu; proti 
strunam in bramorju, ki jih je tudi 
na vrtovih čedalje več, pa sploh 
nimamo več učinkovitih insekti-
cidov. Dejstvo je, da kmetovanja 
brez sredstev za zaščito rastlin ni, 
saj je danes nemogoče imeti siste-
me, v katerih ne bi nič ukrepali pro-
ti škodljivim organizmom. Ekosis-
temi so porušeni, kajti ni naravno, 
da na 10.000 tisoč hektarjih mono-
kulturno gojimo koruzo. Naloga 
narave je poslati toliko žuželk, da 
bodo vse to pojedle. Človek hoče 
pridelek sam pojesti, a kaj, ko je še 
na desettisoče drugih kandidatov, 
škodljivih organizmov. Sodobni 
kmetijski ekosistemi so močno 
nenaravni, naravni odziv pa je rav-
notežen. Vedeti moramo, da pos-
tajajo sredstva za varstvo rastlin 
vse bolj prijazna okolju in človeku. 
Nekoč smo imeli širokospektralne 
insekticide, z eno snovjo smo uni-
čili pet škodljivcev hkrati in imeli le 
eno aktivno snov kot ostanek. Da-
nes pa so v trendu visokoselektiv-
ne kemikalije, kar pomeni za vsa-
kega škodljivca drug preparat. Če 
imamo pet škodljivcev, moramo 
uporabiti pet kemikalij. Vsaka zase 
so lahko bistveno manj toksične. 
Kaj pa je s koktajlom teh kemikalij? 
Tega ne ve nihče.«
Sporočilo Generalne skupščine 
Združenih narodov, ki je letošnje 
leto razglasila za mednarodno 
leto zdravja rastlin, se glasi, da so 
zdrave rastline vir življenja, delo-
vanja ekosistemov in zagotavljanja 
hrane, zato je njihova vloga nepre-
cenljiva pri ohranjanju okolja, 
gozdov, biotske raznovrstnosti in 
zmanjševanju učinkov podnebnih 
sprememb. Rastline proizvajajo 
kisik za dihanje in večino hrane, 
ki jo zaužijemo, rastlinske bolezni 
in škodljivci pa uničujejo pridelke, 
zmanjšujejo razpoložljivost hrane 
ter tako zvišujejo ceno hrane.
Na kmetijskem ministrstvu 
skupaj z upravo za varno hrano 
pripravljajo številne aktivnosti, s 
katerimi bodo javnost opozarjali, 
kako pomembno je, da z ohranja-
njem zdravih rastlin pomagamo 
k zmanjševanju lakote, revščine, 
zaščiti okolja in povečevanju eko-
nomske razvitosti. »Za preprečitev 
širjenja rastlinskih bolezni in ško-
dljivcev se moramo vsi zavedati, 
kako tvegano je prenašati rastline 
in rastlinske proizvode iz drugih 
delov sveta. Rastline nimajo po-
tnih listov in ne upoštevajo zahtev 
za priseljevanje in prav zaradi tega 
je preventiva pred širjenjem takih 
organizmov mednarodni problem, 
ki zahteva sodelovanje vseh. Zato 
rastlin in semen iz drugih držav ni-
koli ne smemo prenašati v Sloveni-
Slovenija  Ob mednarodnem letu zdravja rastlin, ki so vir življenja
Rastline nimajo potnih listov
Nove bolezni in škodljivci, ki se k nam širijo zaradi spremenjenih klimatskih razmer pa tudi zaradi rasti mednarodne trgovine in množičnih po-
tovanj, povzročajo veliko škodo domorodnim rastlinam in okolju, varstvo rastlin pred njimi pa je mnogo bolj učinkovito, kot so ukrepi za njihovo 
izkoreninjenje.
Foto: Dreamstime/M24
jo, saj lahko z njimi prinesemo tudi 
bolezni in škodljivce.«
Akcije, ki bodo potekale čez vse 
leto, so namenili splošni javnosti, 
predvsem pa potnikom v med-
narodnem prometu, trgovcem 
z rastlinami in semenskim mate-
rialom, izobraževalnim ustano-
vam, nevladnim organizacijam in 
drugim. »Pripravili smo poseben 
koledar mednarodnega leta zdrav-
ja rastlin, na katerem je za vsak 
mesec po eno ključno sporočilo s 
področja varstva rastlin, z javno-
stjo bomo komunicirali prek vla-
dnih in strokovnih spletnih strani 
kakor tudi prek vseh vrst medijev, 
obeležili bomo svetovni dan jabolk 
in oljk, organizirali konference, 
angažirali strokovnjake, pripravi-
li infografi ke, s katerimi bodo na 
poljuden način predstavljena tve-
ganja in ukrepi za zaščito zdravja 
rastlin, ter se posvetili ozaveščanju 
najmlajših, posebej v osnovnih šo-
lah,« so še pojasnili na kmetijskem 
ministrstvu.
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 10
torek  14. januarja 2020Ljudje in dogodki10
Avtomatski zunanji defi brilatorji 
so prenosne elektronske naprave, 
ki dobesedno rešujejo življenja. 
Čeprav si seveda tako zdravniki 
kot laiki želimo, da nam te naprave 
nikoli ne bi bilo treba uporabljati, 
je realnost neizprosna. Da bi se s 
pomočjo te majhne in za uporabo 
enostavne naprave rešilo čim več 
življenj, so že pred leti po Sloveniji 
začeli postavljati AED defi brilator-
je. 
„Ker smo ugotovili, da na tem 
območju defi brilatorja še ni, odlo-
čitev o tem, kam ga namestiti, ni 
bila težka,“ pravi predsednik ČS 
Panorama Milan Klemenc. Posta-
vili so ga pred dom krajanov Bratje 
Reš, kjer je lahko dostopen in vi-
den. „Mislim, da ga bodo ljudje z 
lahkoto uporabili, seveda pa upa-
mo, da v čim manjši meri, da jim 
sploh ne bo potreben. Da se uspo-
sobijo in da ga bodo znali uporab-
ljati, bomo pripravili tudi tečaj. 
Donator je ob nabavi defi brilatorja 
namreč zagotovil tudi sredstva za 
izobraževanje,“ dodaja Klemenc. 
To je tretji defi brilator, ki je bil pos-
tavljen na pobudo četrtnih skup-
nosti MO Ptuj. Donator tokratne 
investicije, vredne okrog 2.000 
evrov, je Boštjan Arnuš, lastnik ro-
letarstva ABA, sicer tudi svetnik v 
ČS Panorama. „Pred tremi leti sem 
imel nesrečo in tudi mene so reše-
vali. Na ta način sem želel poma-
gati četrtni skupnosti, da imamo v 
naši bližini to napravo. Tu je veliko 
stanovalcev, je blokovsko naselje, 
veliko hiš, trgovina, šole in zato 
izbira lokacije ni bila težka,“ pravi 
Arnuš. 
Ptuj  Predaja defi brilatorja 
Naprava, ki dobesedno 
rešuje človeška življenja
Na območju Mestne občine Ptuj je trenutno postavljenih 17 defi brilatorjev. Zadnje-
ga od teh so namenu predali minuli teden, postavljen pa je bil pred domom kraja-
nov Bratje Reš.
Foto: DK 
Predsednik ČS Panorama Milan Klemenc in donator Boštjan Arnuš ob 
predaji defi brilatorja.
Predsednik VTC 13 Simon Toplak 
je povedal, da je že lanski prvi fe-
stival na ptujskem gradu pokazal, 
da so se odločili pravilno, ko so ga 
preselili na to lokacijo. Vrhunska 
vinska in kulinarična ponudba je 
pritegnila številne ljubitelje vin. 
Spodbudno je tudi, da je med vi-
nogradniki vedno več mladih, ki 
nadaljujejo tradicijo vinogradniških 
in vinarskih družin Srednjih Sloven-
skih goric in Haloz. S svojimi vini so 
že doslej prepričali mnoge vino-
ljubce, ne samo zaradi kakovosti, 
temveč tudi zato, ker gre za mlada 
vina, ki jih drugje v Sloveniji ni najti. 
Z njimi že gradijo štajersko vinsko 
destinacijo.
Letošnja mlada vina so 
tipično štajerska
Vina v času od martina do janu-
arja že pokažejo svoj značaj, tako 
je tudi letnik, ki ga bodo obisko-
valci pokusili na 6. festivalu mladih 
vin Srednjih Slovenskih goric in 
Haloz, značilen štajerski, vina so 
aromatična in sortno prepoznav-
na. Odlikujejo jih prijetna pitnost 
in lahkotnost, imajo sicer nekoliko 
bogatejšo kislino, ki pa je prijetna.
»Na festivalu se predstavlja eno 
od pomembnih vinogradniških ob-
močij Slovenije, na katerem je bilo 
vinogradništvo in vinarstvo že od 
nekdaj tudi zelo pomembna go-
spodarska panoga,« pa je izposta-
vil direktor KGZS – Zavoda Ptuj 
Andrej Rebernišek.
Za 8. ptujsko vinsko kraljico Mo-
niko Kovačič je festival mladih vin 
zelo pomemben dogodek, na kate-
rem lahko domači vinarji predstavi-
jo svoja vina, vsako ima tudi svojo 
zgodbo. Osebno si želi še več takih 
dogodkov, ki so priložnost, da šir-
ša javnost prepozna v Slovenskih 
goricah in Halozah pridelana vina.
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-
-Ormož so po besedah direktorja 
Aleksandra Lorenčica veseli vseh 
tistih, ki si na tem območju želijo 
organizirati še več dogodkov v graj-
ski vinski kleti ter s tem pomembno 
prispevati k večji in širši promociji 
naših vin. Pri tem se zelo trudi tudi 
društvo Kastali, ki je že leta 2017 za-
čelo degustacije nagrajenih vin na 
grajskem ocenjevanju vin. 
Na pokušino tudi 
mestno vino
Lani so lahko obiskovalci v 
sklopu festivala mladih vin poku-
sili knežje vino, ki pa je že pošlo, 
zato bodo letos obiskovalci lahko 
pokusili mestno vino, civis, pride-
lano iz renskega rizlinga, ki raste v 
mestnem vinogradu.
Tudi letos bodo pri izvedbi festi-
vala pomagali člani Društva pode-
želske mladine Spodnje Podravje. 
Njegov predstavnik in tudi regijski 
predstavnik Zveze slovenske po-
deželske mladine Uroš Kovačec je 
V času 
festivala, ki 
se bo začel 18. 
januarja ob 13. 
uri in končal ob 
19. uri,
 bodo za obiskovalce odprli 
tudi Grajsko vinsko klet, ki se 
ponaša s sodom velikanom in 
kjer so leta 2007 uredili tudi 
manjšo vinogradniško zbirko. 
Klet postaja pomembna točka 
ptujskega vinogradništva in 
trženja vin. Letos jo želijo še 
bolj približati obiskovalcem – v 
toplejših mesecih bo k obisku 
vabila ob sobotah in nedeljah.
Ptuj  Šesti festival mladih vin Srednjih Slovenskih goric in Haloz
Za večjo promocijo in prepoznavnost štajerskih vin
Osemnajstega januarja bo v romanskem palaciju ptujskega gradu potekal že 6. festival mladih vin – Veni vidi vino mlado 2020. Organizirata ga Vinsko-tu-
ristična cesta 13 in KGZS – Zavod Ptuj. Tudi v najnovejši ediciji pod sloganom Mlado, živo, iskrivo. Na njem bo več kot 20 vinarjev Srednjih Slovenskih goric 
in Haloz ponudilo več kot 60 vzorcev mladih vin. K tem bo Štajerska hiša kulinarike ponudila jedi, ki se ujemajo z mladimi vini: kurjo obaro, ptujski hot-dog, 
brezmesni krožnik z izbranimi siri in veganski burger.
Foto: Črtomir Goznik
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so predstavili program 6. festivala mladih vin – Veni vidi vino mlado 2020. 
povedal, da se prav dobro zaveda-
jo, da moramo skupaj graditi šta-
jersko vinsko destinacijo ter tako 
nadaljevati bogato vinsko tradicijo 
naših prednikov oz. dedov.
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 11
Otroci so v vrtcih razdeljeni v 
oddelke, ki so lahko oblikovani kot 
homogeni, heterogeni ali kombini-
rani oddelki. Posledično se delo v 
praksi med posameznimi oblikami 
oddelkov močno razlikuje. 
Varstvo otrok v Vrtcu OŠ Cirkula-
ne-Zavrč poteka na dveh lokacijah. 
Poleg tega so otroci razdeljeni v 
različne oblike oddelkov. Pomoč-
nica ravnateljice za vrtec, diplo-
mirana vzgojiteljica predšolskih 
otrok Simona Milošič, se v svoji 
praksi srečuje z delom v vseh ob-
likah oddelkov. Tako se sočasno 
sooča z različnimi izzivi, ki jih delo 
v posameznem oddelku prinaša. O 
oblikah oddelkov je povedala. Na 
splošno je za homogene oddelke 
značilno, da so otroci v starostnem 
razponu enega leta. Torej je med 
najstarejšim in najmlajšim otro-
kom v isti skupini v starosti razlike 
največ 12 mesecev. V heterogenih 
oddelkih je starostni razpon do 
dveh let. Povsod, kjer je starostni 
razpon nad dve leti, pa govorimo o 
kombiniranih skupinah.
»V homogenih oddelkih imajo 
otroci nekako približno iste spo-
sobnosti in spretnosti, medtem ko 
so v heterogenih oddelkih otroci 
različne starosti, kjer se sposob-
nosti že vidno razlikujejo od otro-
ka do otroka. Pri kombiniranih od-
delkih so te razlike še toliko večje. 
Skladno s tem so v homogenih od-
delkih dejavnosti prilagojene samo 
določeni starostni skupini, če pa 
govorimo o heterogenih skupinah, 
je eno dejavnost treba prilagoditi 
na posamezno starostno skupino 
otroka, pri tem pa seveda upošte-
vati njihove razvojne sposobnosti 
in spretnosti. Še več prilagoditev 
posamezne dejavnosti pa zahteva 
delo v kombiniranem oddelku, saj 
je treba hkrati zaposliti tako otro-
ka, starega 1 leto, kot otroka, ki je 
že tik pred vstopom v šolo,« je po-
jasnila Simona Milošič.
V homogenih skupinah 
je preveliko število 
otrok
O homogenih skupinah otrok je 
Milošičeva povedala: »Pomanjklji-
vost homogenih oddelkov je vse-
kakor prevelik normativ otrok v 
skupini. Imeti v skupini 24 otrok, ki 
so starostno omejeni med 5. in 6. 
letom, ali 14 otrok, ki so stari od 11 
mesecev do dveh let, je zelo težko. 
Če samo pogledamo marsikatero 
družino, ki ima enega ali dva ot-
roka in ju komajda obvlada, ko se 
v trgovskih centrih 'tekmuje', kdo 
bo bolj trmast, otrok ali starš. Ko 
se normalen obrok v restavraciji ali 
doma sprevrže v 'tekanje za otro-
kom' ... Od vrtca pa se pričakuje, 
da vzgojitelji in pomočniki vzgo-
jiteljev ne bodo postali izčrpani 
ob takšnem normativu, hkrati pa 
seveda ne smejo zanemarjati vseh 
obveznosti, ki jih morajo še opra-
viti (sestanki, prireditve, projekti, 
razgovori itd.) in biti dostopni za 
pogovor, stisko, motivacijo, ani-
macijo za vsakega otroka posebej. 
Če nimaš vpogleda v delo v vrtcu, 
v vsako posamezno skupino, ki je 
specifi ka zase, potem ne moreš 
vedeti, koliko truda, potrpežljivos-
ti, energije in čutnosti morajo imeti 
vzgojitelji in pomočniki vzgojite-
ljev.«
Otrok v heterogeni 
skupini hitreje 
napreduje
»Mlajši otroci ob opazovanju 
svojih starejših prijateljev veliko 
prej napredujejo na posameznem 
področju. Starejši otroci pri tem 
razvijajo čut do mlajših, so vedno 
pripravljeni pomagati, jih upošte-
vajo in opozarjajo. Težko je go-
voriti o heterogenih skupinah na 
splošno. Vsaka heterogena skupi-
na (4–6, 3–5, 1–3, 3–6) je drugačna. 
Je pa seveda potrebno v hetero-
genih oddelkih več prilagajanja pri 
izvajanju dejavnosti na vsakem po-
sameznem področju. Otrokom je 
treba omogočiti različne aktivnosti 
glede na njihovo sposobnost,« je 
prednosti heterogene skupine ot-
rok predstavila Milošičeva.
»Manjši vrtci so super!«
Vrtec v Zavrču je dokaj majhen. 
Trenutno ga obiskuje 27 otrok, ki 
so razdeljeni v dva kombinirana 
oddelka. V vsakem oddelku so 
otroci, stari od enega leta do šest 
let. Ta oblika se v Zavrču dobro 
obnese, v praksi pa prinaša mnogo 
izzivov. Oddelka se pri raznih de-
javnostih pogosto združita, glede 
na predvidene dejavnosti pa otro-
ke občasno razporedijo v starostni 
skupini od prvega do tretjega leta 
starosti ter od četrtega do šestega 
leta starosti. 
Tovrstno sodelovanje je v manj-
ših vrtcih lažje. Milošičeva je poja-
snila: »Velikost vrtca je pomemb-
na. Manjši vrtci zajemajo manjši 
kolektiv in tudi povezanost med 
sodelavci je večja. Tukaj se poz-
naš, poznaš njihovo življenje, se 
mimogrede lahko kaj dogovoriš, 
spremeniš, iščeš ideje, novosti, se 
pošališ, vsi so dostopni ... Če vrtec 
zajema 10 oddelkov ali še več, ali 
celo v večjih enotah, potem je re-
dno srečevanje kolektiva samo na 
sestankih, aktivih, predavanjih itd. 
Ni takšne povezanosti, marsikje 
nastopi tudi tekmovalnost med so-
delavci. Manjši vrtci so super.«
torek  14. januarja 2020 Ljudje in dogodki   11
Vzgojitelji morajo imeti čut 
do otrok
»Ne glede na to, v katerem oddelku vzgojitelj ali pomočnik 
vzgojitelja opravljata vzgojno-izobraževalno delo, pa naj bo to v 
homogeni, heterogeni skupini ali celo v kombiniranem oddelku, 
mora v prvi vrsti imeti srčnost, čut do otrok, potrpežljivost, 
sposobnost prilagajanja v vseh situacijah. Neprestano mora iskati 
nove ideje, izzive, biti drzen, hudomušen. Delo ne sme postati 
monotono, neprestano mora iskati svežino, si upati kaj spremeniti 
... Biti mora otroško navihan, imeti sposobnost, da razume otroka, 
njegovo neverbalno ali verbalno komunikacijo, mu nuditi oporo, 
zaupanje, varnost, biti ob njem, ko je v stiski. Vse te sposobnosti 
pa seveda mora prilagoditi glede na vrsto oddelka,« je še dodala 
Milošičeva.
Medtem ko se sodobni mladi-
ni pripisuje nezainteresiranost za 
učenje in znanje, o tem v Zavrču 
ni bilo ne duha in ne sluha. Že ob 
samem začetku dneva, ko so se vsi 
učenci, učenke in strokovni delavci 
šole zbrali v osrednjem prostoru 
osnovne šole, je bilo v zraku čuti-
ti pričakovanje. Vznemirjenost in 
radovednost sta se med učenci in 
učenkami širili, in ko je končno na-
stopil trenutek za raziskovanje, so 
zavzeto pohiteli novim spoznanjem 
nasproti. V učilnicah in telovadni-
ci jih je pričakalo kar 50 različnih 
priprav za izvajanje poskusov. 
Vrsta zanimivih eksperimentov je 
pritegnila pozornost mladih umov. 
Spoznavali in odkrivali so najrazlič-
nejše zakonitosti s področja mate-
matike, fi zike, kemije in drugih zna-
nosti. Individualno ali v skupini so 
osvajali znanja in se „okužili“ z ve-
doželjnostjo. Pozneje so si poskuse 
ogledali še vrtčevski otroci, v popol-
danskem času pa se je raziskovanje 
nadaljevalo še v spremstvu staršev 
in starih staršev. Ravnateljica OŠ 
Cirkulane-Zavrč Suzana Petek je z 
odzivom otrok in staršev zelo za-
dovoljna: „Ta dan otrokom daje og-
romno in vesela sem, da smo se za 
ta dogodek odločili. Vidimo lahko, 
da otroke spoznavanje prevzame. 
Ko pa učenci svoje starše popeljejo 
med eksperimenti in jim sami poka-
žejo, kaj so spoznali, je njihovo nav-
dušenje še bolj izrazito.“ 
O dogodku je spregovorila koor-
dinatorica celotnega Dneva ekspe-
rimentov Andreja Perat: »Hiša eks-
perimentov je prvi slovenski center 
znanosti. Po predhodnem dogovo-
ru organiziramo dneve eksperimen-
tov v vrtcih, osnovnih in srednjih 
šolah. S kombijem v šolo pripeljemo 
mobilne interaktivne eksperimente 
in jih postavimo v 2 ali 3 učilnice. Na 
voljo imamo približno 100 različnih 
eksperimentov, na posameznem 
dogodku pa jih razstavimo po 50.“ 
Glede na to, da pripravljajo tovr-
stne dogodke za različne skupine 
otrok, je pomembno, da so ekspe-
rimenti primerni glede na starost 
otrok in njihovo zanimanje. 
Zanimivo je, da vse eksperimen-
te otroci izvajajo zgolj po predprip-
ravljenih navodilih, brez dodatnega 
vodenja. V Hiši eksperimentov na-
mreč pri svojem delu sledijo nače-
lu „izvedi sam“ ter tako otrokom 
omogočijo, da se sami dokopljejo 
do novega znanja. Za vsakega ot-
roka je ugotovitev, da je sam spo-
soben najti tehtne odgovore, zelo 
pomembna. Daje mu pogum, da 
podvomi, se vpraša in sam poskusi 
najti ustrezen odgovor. Odnos do 
iskanja znanja pa je gotovo vredno 
negovati. 
Zavrč  Osnovna šola je za en dan postala center znanosti
Dan za bujenje „fi rbca“
V začetku januarja so učenci na OŠ Zavrč odložili svoja pisala in stali ob svojih šolskih klopeh. Znanje so ta dan osvajali drugače. Z izvajanjem najrazličnejših poskusov 
so se znašli v vlogi raziskovalcev in tako skozi lastno izkušnjo spoznavali zakonitosti sveta okoli sebe. Za vse to so poskrbeli koordinatorji iz Hiše eksperimentov, ki so ta 
dan organizirali celotno dogajanje.
Foto: KG
Podravje  O delu v homogenih, heterogenih in kombiniranih oddelkih
„Vzgojitelj mora neprestano iskati nove ideje,
izzive, biti drzen, hudomušen“
Življenje otrok v vrtcih je izjemno pestro in razigrano. Otroci vsak dan spoznajo nekaj novega, dobivajo pomembne izkušnje ter z njimi rastejo in se razvijajo. 
V vrtcu ima pomemben vpliv na počutje otroka in njegov razvoj mnogo dejavnikov. Med njimi pa je pomembna že sama oblika oddelka, v katerega je otrok 
vključen. Različne oblike namreč različno vplivajo na razvoj posameznih spretnosti pri otroku.
Foto: Tone
Simona Milošič, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, pomočnica 
ravnateljice v OŠ Cirkulane-Zavrč
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2019     COLOR CMYK stran 12
torek  14. januarja 2020Kultura12
Tako knjigo kot fi lm, obe deli 
namreč pripovedujeta sorodno 
zgodbo, so doslej spoznali ljubitelji 
dobre knjige in slovenskega fi lma v 
številnih slovenskih krajih. Filmsko 
pripoved o kultnem jadranskem 
otoku Biševu sta Mate Dolenc in 
Miha Čelar zasnovala pred več kot 
tremi leti. Šlo naj bi za neke vrste 
hommage Dolenčevim knjigam, 
hkrati pa sta z njo želela pomaga-
ti zadnjim trinajstim prebivalcem 
Biševa, da bi svoj otok ohranili pri 
življenju, saj ga agresivna turistična 
industrija z več kot 140.000 obisko-
valci Modre špilje letno močno uni-
čuje. Le-ti otoku ne prinesejo nič, 
razen razsula.
Usoda Biševa se je Mateta (Ma-
tevža) Dolenca, pisatelja, prevajal-
ca in časnikarja, izjemno dotaknila. 
Tam je dolga leta preživel vsako 
poletje in lovil ribe. V preteklih pet-
desetih letih je bil idealni dan za 
Mateta Dolenca vselej tisti, ki ga je 
preživel na morju in pod morjem, s 
podvodno puško in ribami.  Zdaj je 
njegov idealni dan, če mu ni treba 
ničesar početi in če ima mir. Knjige 
pa pridejo na vrsto večinoma po-
noči. V okviru svojega obsežnega 
opusa je napisal med trideset in šti-
rideset knjig. Za svoja dela je prejel 
številne nagrade in priznanja. Znan 
je po tem, da zna tudi najbolj brid-
ke stvari predstaviti humorno, na 
kar je zelo ponosen in česar se tudi 
zaveda. „To je zaradi tega, ker sem 
tudi osebno nagnjen k humorju, pa 
tudi k romantiki, poetičnosti, zato 
je oboje tudi v mojih knjigah. Ker 
knjiga je moja slika,“ poudarja pi-
satelj, ki se je v svoji mladosti igral 
po dvoriščih in skrivnostnih kleteh, 
kjer so iskali kakšne „duhove“. 
Otok Biševo je postal 
smetišče ...
Danes Mate Dolenc na otok Bi-
ševo ne hodi več, ker je premalo 
rib, tudi domačini so se spremeni-
li, razmišljajo samo še o denarju. 
Otok je postal smetišče. Ni več vo-
nja po rožmarinu.
Režiserja Miho Čelarja so Mate-
tove knjige o Biševu navdušile v 
njegovem posebnem življenjskem 
obdobju. Ko sta z Matetom prišla 
na otok, je bilo jasno, da umira, 
imel je le še trinajst prebivalcev. 
Trije najmlajši so povedali, da jih 
turistična industrija tepta. Absur-
dno je postalo biti otočan, niso več 
mogli v morje po ribo zaradi vedno 
več turističnih ladjic, ki so vodile v 
Modro špiljo. Nihče ni zastopal nji-
hovih interesov, bili so le naseljen-
ci, ki so vedno nekaj nergali.
Možnosti za preživetje otoka 
pa so, kot se je pokazalo, zelo 
majhne, saj je malo verjetno, da 
bo nanj prišlo toliko ljudi, da bi ga 
rešili, četudi imajo svojega pesni-
ka, ekonomista, kuharja, učitelja 
in imajo jezik, komižanščino, ki ga 
zna okrog 700, 800 ljudi.
Ptuj  Mate Dolenc in Miha Čelar v Knjižnici Ivana Potrča
„Knjiga je moja slika ...“
Novembra lani je založba Beletrina izdala najnovejšo knjigo Mateta Dolenca, zbirko pravljic za otroke in 
odrasle – Kako dolg je čas. Sočasno z njeno predstavitvijo je bil premierno predstavljen tudi novi slovenski 
celovečerni dokumentarni fi lm iOtok, ki ga je režiral Miha Čelar.
Foto: Črtomir Goznik
Pogovor z Matetom Dolencem in režiserjem Mihom Čelarjem je vodila Liljana Klemenčič.
Hišice je občina postavila v sode-
lovanju s Klubom Soroptimist Ptuj 
v okviru organizacije LittleFreeLi-
brary, ki je preraslo v svetovno gi-
banje. Vse so opremljene z znanimi 
liki slovenskih ilustratorjev, ki vabijo 
mimoidoče: pridi, ustavi se in poglej 
... Lesene knjižne hiške so dobile 
mesto v Markovcih pred občinsko 
zgradbo, v centru vasi Bukovci, v 
centru vasi Stojnci (pri mlekarni) 
in v zaselku Novi jork ob avtobusni 
postaji. Knjižnice so dostopne 24 ur 
vsak dan v letu in so namenjene ot-
rokom in odraslim bralcem. »Vedno 
lahko prinesete nove knjige, si izpo-
sodite tiste, ki vas čakajo v knjižnici, 
in to brez evidence, brez registra-
cije, brez delovnega časa. Obiščite 
našo – vašo malo knjižnico – hišico 
za knjige ter si izposodite, čitajte ali 
le prinesite novo knjigo,« sporočajo 
na občini. In da knjižne hiške niso 
le občinski okraski, temveč živijo 
svoje poslanstvo, je povedala tudi 
predsednica društva Sorptimist 
Ptuj Tanja Tučič. Gre namreč za 
živo knjižnico, za prosto izmenjavo 
knjig, brez članarine in drugih obve-
znosti, kar številni bralci, kot je tudi 
prav, z veseljem koristijo.
Nekoliko drugačno hiško, a z is-
tim poslanstvom, so nedavno pri-
dobili tudi na šolskem ministrstvu. 
Poudarili so, da je branje vrednota 
in da ga je treba spodbujati že pri 
najmlajših. Bralci in bralke se po 
mnenju direktorice Javne agenci-
je za knjigo Renate Zamida rodijo 
v družini. »Najbolj pozitiven zgled 
mladim so še vedno starši in ob-
danost s knjigami doma. Knjigo-
bežnica naj bo spodbuda k branju 
in nakupovanju knjig v slovenščini. 
Noben ekran nam ne posreduje 
tako poglobljene izkušnje branja 
kot fi zična knjiga.«
Markovci  Štiri nove knjižne hiške
Knjižnice, ki so odprte 24 ur na dan vsak dan
Knjigobežnice, knjižne hiške, nudijo začasen dom knjigam in s tem brezplačen dostop do zgodb, dogodivščin 
in informacij v številnih občinah Podravja. Nedavno so štiri lesene hiške z bogato knjižno vsebino postavili 
tudi v občini Markovci. 
Markovci  25. tradicionalni božični koncert
Koncert, ki združuje
Markovčani si praznikov ne znamo predstavljati več brez 
tega, da si na štefanovo, 26. 12., ob petih popoldan vzamemo 
čas in se podamo v cerkev na božični koncert. In to že 25 let 
zapored.
Tudi ob izteku prejšnjega leta ni bilo nič drugače, ko je 25. tradicional-
ni božični koncert sekcij kulturno-umetniškega društva Markovski zvon 
napolnil cerkev do zadnjega sedeža. 
Mlado in staro, domačini in taki od daleč so prišli prisluhnit lepi božič-
ni pesmi. Zapeli, zaigrali ali recitirali so jih Mešani cerkveni pevski zbor 
sv. Marko, otroški cerkveni pevski zbor Zvonček, komorni zbor Glasis, 
Mladinska skupina, pevska skupina Jutranja zarja in gledališka sekci-
ja. Vedno znova se sprašujemo, kako naj vas pritegnemo, kaj še lahko 
pripravimo. Pa vedno znova ugotovimo – manj je več. Druženje in lepe 
božične pesmi, čeprav že tolikokrat slišane, so vse, kar potrebujemo. In 
kaj je bilo najlepše? Skupno petje. Vsi v cerkvi so bili pozvani k petju, nič 
več ni bilo ‚‘odra‘‘, nič več nastopanja, le množica preprostih ljudi, zdru-
ženih v pesmi in radosti, z nasmeškom na obrazu. Hvala vsem, ker nam 
podajate roko, ker nas podpirate, ker nam z obiskom rišete nasmeh na 
obraz, ker lahko skupaj delimo lepoto praznikov in ker nas tako podpi-
rate že 25 let.
Foto: Patricija Majcen
Polenšak  Druga uprizoritev živih jaslic
Jaslice z dobrodelno noto
Po nadvse uspešnih, lepo obiskanih in z dobrodelno noto 
obarvanih Živih jaslicah, ki so bile uprizorjene v božično-
-novoletnem času leta 2018, se je idejni vodja in organizator 
projektov domačin Gregor Rihtar odločil, da uprizoritev Ži-
vih jaslic na Polenšaku postane tradicionalna.
Prireditev, katere izkupiček je bil letos namenjen za obnovitev ostreš-
ja baročne Marijine romarske cerkve na Polenšaku, je bila uprizorjena v 
petek, 27., in v soboto, 28. decembra 2019. Postavljena je bila na trgu 
med župnijsko cerkvijo Svete Marije in med Gostilno Šegula (sedaj Bar 
pri cerkvi. K sodelovanju je Gregor Rihtar ponovno povabil odlične mla-
de pevce, igralce in glasbenike iz domačega kraja in okolice ter posame-
zne domačine in skupine, ki se v kraju kulturno udejstvujejo. Predsta-
vljena je bila božična zgodba, prepletena z obilico petja. Mladi igralci, 
ki so bili hkrati pevci, so v predstavi prepevali najlepše, vsem poznane 
božične pesmi, obenem pa so bili postavljeni v vloge štiričlanske druži-
ne, v vloge Marije, Jožefa, pastirčkov, angela, gostilničarke … Domačini 
so se tudi tokrat zelo potrudili in izdelali idilično sceno betlehemskega 
hlevčka ter na tak način  gledalcem pričarali milino svete noči. Igrali so: 
Amadeja Dvoršak, Nejc, Dora, Tinček in Lučka Šandor, Ela Rihtar, Ula 
in Jaša Vidovič, Neli Vivola, Leon in Sara Kokol, Andrej Rihtar, Barbara 
Prelog, Lucija in Maša Furjan, Filip Zelenjak. Ob petju so mlade igralce 
spremljali violinistki Andreja Klinc in Živa Jurič, pianist Gregor Rihtar in 
fl avtistka Dora Šandor. Nastopil je tudi kitarist Primož Kirič.
Prireditev so s petjem dodatno popestrili še cerkveni mešani pevski 
zbor Magnifi cat s Polenšaka ter dve skupini treh kraljev s Polenšaka. Da 
je bila zgodba še bolj idilična, je skupina domačinov oba večera odsto-
pila domače živali.
S pomočjo dobrih ljudi, krajanov, sosede Darinke Šegula, tonskih 
mojstrov, snemalcev, gasilcev, članov turističnega društva, gospodinj 
ter številnih sponzorjev je prireditev več kot uspela, saj je Polenšak v 
dveh dneh kljub ostremu mrazu obiskalo skoraj 1.000 obiskovalcev.
Foto: MH
Foto: Občina Markovci
Knjižna hiška v centru vasi Stojnci (pri mlekarni) vabi k branju in s tem 
spoznavanju novih zgodb in dogodivščin literarnih junakov.
Mate Dolenc 
živi razpet med Bohinjem in Ljubljano, kjer ima svojo 
družino, svoje prijatelje, družbo, svoj bife, svoj kot. Velik 
del njegovega knjižnega opusa predstavljajo knjige o morju 
in otoku Biševo, ki je navdihnil nekaj njegovih najboljših 
del: Psa z Atlantide, Ozvezdje Jadran in Morje v času mrka. 
„Naključno, ker sem na ta otok prišel v določenem obdobju. 
Bil je ravno prav majhen, da sem ga obvladal. Takoj mi je bil 
všeč. To je bil čas, ko je bilo na njem še okrog 40, 50 vinogradov, 
okrog otoka pa še in še rib, kar je bil moj glavni cilj ob mojem 
prihodu. Vsaki ribi, ki sem jo ujel, sem se tudi opravičil z 
besedami: oprosti riba, rabim te,“ je o svoji navezanosti in 
ljubezni do Biševa, do rib, povedal Mate Dolenc.
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 13
Evropsko prvenstvo 2020 v ro-
kometu je naša reprezentanca 
začela odlično, z dvema zmagama 
nad Poljsko in Švedsko. Zame to ni 
nobeno presenečenje, saj premo-
remo kakovostno reprezentanco, 
kakovostnejšo tudi od gostiteljev 
Švedov, ki smo jih porazili nazad-
nje. V torek, 14. januarja, je pred 
nami še tretja tekma v predtekmo-
valni skupini F, tekmec je Švica.
Poljaki daleč od stare 
slave
Led smo prebili z zmago nad Po-
ljaki (26:23), ki so daleč od slovesa 
izpred nekaj let. Gre za reprezen-
tanco, ki je pomladila svoje vrste 
in bo kar nekaj let ali celo dese-
tletje (glede na dosežke mlajših 
reprezentanc) morala počakati na 
kakšen odmeven rezultat na veli-
kih tekmovanjih. Še enkrat več se 
je pokazalo, kako težka je uvodna 
tekma prvenstva, saj smo po dokaj 
medli predstavi šele v 2. polčasu 
upravičili vlogo favorita.
Tretjič zapored ugnali 
Švedsko
Zgleda, da smo postali pravi 
trn v peti švedskemu rokometu, 
saj smo jih premagali trikrat za-
pored, in to dvakrat na njihovem 
domačem terenu. Prvič smo jim 
odvzeli sanje o olimpijskih igrah v 
Rio de Janeiru, tokrat najbrž boj 
za medalje, čeprav Švedov še ne 
gre odpisati, saj se v drugem delu 
tekmovanja (še štiri tekme) lahko 
stvari hitro zasučejo v popolnoma 
nasprotno smer.
Mogoče bo zvenelo čudno, 
vendar je bila tekma reprezentan-
ce Slovenije proti Švedski zame 
osebno najlažja v skupini F. Zakaj? 
Na plečih Švedske, enega od treh 
domačinov EP 2020 (še Avstrija 
in Norveška), je bilo veliko breme 
nujne zmage pred 12.000 gledalci. 
Ko je zmaga nuja, in to proti moč-
nemu tekmecu, je to nekaj najhuj-
šega za športnike in trenerje. Na 
drugi strani je kakovost slovenske 
reprezentance nesporna: imamo 
kopico vrhunskih igralcev, ki igra-
jo po najboljših evropskih klubih. 
Upam, da zaradi te prestižne zma-
ge ne bodo v zvezde kovali tre-
nerja iz tujine, saj bi s tako močno 
ekipo tudi kateri izmed najboljših 
slovenskih trenerjev posegel po 
zmagi nad Švedsko. Naši fantje na 
tej tekmi niso imeli česa izgubiti, 
prav nasprotno, imeli so možnost 
veliko pridobiti, kar jim je z lepo 
zmago tudi uspelo. A pot do konč-
nega cilja – medalje – je še dolga, 
zato nobeden izmed igralcev o 
tem zaenkrat ne želi razmišljati na 
glas. Motiv igranja pred polno dvo-
rano nasprotnika in proti enemu 
največjih favoritov za kolajno pre-
sega meje sposobnosti igralcev. 
Na takšnih tekmah trenerju sploh 
ni treba dodatno motivirati svo-
jih varovancev. To sicer zahtevno 
nalogo igralci opravijo kar sami. 
Čestitati pa je treba trenerju Ljubo-
miru Vranješu, da je ekipo umiril, 
jo discipliniral, postavil ekipo pred 
posameznike ter igralce prepričal, 
da brez čvrste igre v obrambi ni in 
ne bo kruha.
Obramba, obramba, 
obramba …
Prvi del tekme proti Švedski je 
model, kako naj bi izgledala igra 
v obrambi na reprezentančnem 
nivoju. Pohvalimo se lahko z naj-
boljšim centralnim blokom (3L 
- 3D) na svetu, ki ga tvorita Blaž 
Blagotinšek in Borut Mačkovšek. 
Oba sta v zadnjih letih dozorela in 
si ne privoščita več številnih nepo-
trebnih izključitev. Obenem sta še 
pomembna moža v napadu. Ško-
da je le, da ob tem dvojcu manjka 
poškodovani Matej Gaber, ki bi bil 
le še smetana na torti glede želja 
o popolnosti slovenske obrambe. 
Švedi so imeli ogromno težav z 
našo visoko obrambo in so skoraj 
V zadnjih letih je eden izmed 
nosilcev igre Rokometnega klu-
ba Drava Ptuj nedvomno Jan 
Gregorc. Levičar je svoje delo na 
parketu odlično opravljal na pozi-
ciji desnega krila, v zadnji sezoni 
pod vodstvom trenerja Vladimirja 
Vujovića pa na desnem zunanjem 
položaju. 
Po presenetljivem odhodu Vujo-
vića s trenerskega mesta (sprejel je 
dobro ponudbo avstrijskega prvo-
ligaškega kluba HSG Remus Bärn-
bach/Köfl ach, op. a.) je predsednik 
RK Drava Aleš Belšak mesto glav-
nega trenerja ponudil prav Janu 
Gregorcu. Zanj je bila ta ponudba 
presenečenje, a jo je po nekajdnev-
nem tehtnem premisleku sprejel 
kot nov izziv. Njegov pomočnik os-
taja Ladislav Sabo, s katerim bosta 
nadaljevala sodelovanje na in ob 
igrišču. 
Pred ekipo so sedaj tritedenske 
priprave, v katerih jih v sredo čaka 
pripravljalna prijateljska tekma z 
Jeruzalemom Ormožem in v pe-
tek z Moškanjci Gorišnico. To sta 
dogovorjeni tekmi, ki prav gotovo 
ne bosta edini do začetka drugega 
dela tekmovanja v 1. B-ligi. V njej 
bo do konca sezone dvojno in zelo 
zahtevno vlogo trenerja-igralca 
opravljal Jan Gregorc, katerega 
končni cilj je, da ekipa osvoji mes-
ta v sredini prvenstvene lestvice. 
V ponedeljek je novi trener, ki se-
veda odlično pozna ekipo, opravil 
prvi trening v novi vlogi, ena izmed 
njegovih želja je tudi ta, da bi na 
treninge in tekme članske ekipe 
vključil nekaj domačih mladih igral-
cev.
David Breznik
Vodstvu NK Aluminij iz Kidričevega se je uspelo 
dogovoriti za podaljšanje sodelovanja z enim izmed 
ključnih igralcev – Juretom Matjašičem. 27-letni vezist 
je zvestobo rdeče-belim obljubil do konca leta in bo 
tako tudi v nadaljevanju prvenstva eno izmed glavnih 
orožij trenerja Slobodana Gruborja.
Dveletno pogodbo podpisal tudi 
obetavni mladinec 
Pri Aluminiju so podaljšali pogodbo tudi z obetav-
nim članom mladinske ekipe, 18-letnim Lukom Mesa-
ričem. Ta je v jesenskem delu sezone v 1. mladinski ligi 
za mladince zaigral na 14 tekmah ter dosegel 8 zadet-
kov. S tem je ob Davidu Flakusu Bosliju (8) in Simonu 
Roginu (6) najboljši strelec ekipe, ki jo kot trener vodi 
Bojan Flis. Vezist rdeče-belih je zvestobo matičnemu 
klubu obljubil do konca leta 2022.
»Primarni cilj je nedvomno končati mladinsko sezo-
no kar se da dobro. Seveda se želim dokazati ter upra-
vičiti zaupanje kluba, ki mi je bilo ob podpisu pogodbe 
izkazano. Moja in želja vsakega igralca mladinske šole 
je, da mu uspe preboj v prvo ekipo. Moje delo je, da še 
naprej trdo treniram ter si tako pridobim tudi zaupa-
nje članskega trenerja.«
JM
vsak drugi napad zaključevali „na 
uro“. Verjamem, da bodo imele 
tudi druge reprezentance težave 
s slovenskim zidom, zato bi si upal 
staviti, da bo naša ekipa prejela 
najmanj zadetkov na prvenstvu. 
Igra v obrambi in vratar sta v roko-
metu vedno ključni zgodbi ... 
Prvi dve tekmi na EP je nalogo v 
golu Slovenije odlično opravil Kle-
men Ferlin. Proti Švedski je zbral 
11 obramb, od tega je bil šestkrat 
uspešen pri metu s črte in enkrat s 
krila. Pohvaliti je treba tudi odlično 
vračanje v obrambo, ki je prepre-
čila Švedom „lahke zadetke“, od 
katerih sicer ta reprezentanca živi 
in premaguje svoje nasprotnike. 
Glede igre v obrambi Slovenije v 
1. polčasu (le 9 prejetih zadetkov) 
moramo naši reprezentanci sneti 
kapo, jo kopirati in se iz nje učiti. 
Če nam bo uspelo v nadaljevanju 
prvenstva zadržati fokus na igro v 
obrambi, potem smo nevarni. Ja, 
tudi za medaljo.
V napadu še ne steče
Po tekmi s Poljsko se je igre v 
napadu dotaknil Miha Zarabec, po 
tekmi s Švedsko pa Jure Dolenec: 
oba sta jo pokritizirala in se sku-
paj s soigralci posula s pepelom. 
Vidno je bilo, da naš napad nima 
potrebne širine in se praktično 
vse akcije zaključujejo na sredini 
gostujoče obrambe, kjer je najgo-
stejša. Za zdaj imamo težave z re-
alizacijo metov s pozicije krožnega 
napadalca, kar moramo pod nujno 
popraviti. Tudi brez zadetkov s kri-
la lahko v nadaljevanju prvenstva 
naletimo na težave, če pa nam 
uspe popraviti še ta element igre, 
pa lahko to prvenstvo končamo 
res zelo visoko.
Švica, priložnost za vse 
igralce
Naš naslednji nasprotnik bo Švi-
ca, ki je gladko ugnala Poljsko. Švi-
carji upajo na čudež proti Sloveniji, 
saj bi ob zmagi z osmimi zadetki 
v drugi del tekmovanja napredo-
vali prav oni in Švedi, Slovenija pa 
bi izpadla. Zato sem bil zelo vesel 
izjave Boruta Mačkovška po tekmi 
s Švedsko in pred tekmo s Švico, 
ko je dejal: „Na to prvenstvo smo 
prišli zmagovat in tako bo tudi pro-
ti Švici. Ne bomo jim ponudili niti 
najmanjšega upanja za zmago.“ 
Bravo! Torej brez kakršnihkoli kal-
kulacij in prav je tako. Moje načelo 
je naslednje: „Matematiki naj raču-
najo, športniki pa naj igrajo.“
Verjamem, da bo trener Vranješ 
proti Švici ponudil priložnost za 
igro vsem igralcem in vsaj za ne-
kaj trenutkov spočil glavne nosilce 
igre, ki bodo še kako potrebni v 
nadaljevanju turnirja. Je pa res, da 
ima Slovenija pred drugim delom 
prvenstva dan več odmora in pr-
venstvo nadaljuje šele v petek, 17. 
januarja. Ne bi bilo presenečenje, 
da bi Vranješ tudi tekmo proti Švici 
z manjšimi korekturami odigral z 
najmočnejšo zasedbo.
Uroš Krstič
Jure Matjašič
»Tekma z Olimpijo je bila 
prelomnica sezone«
Stran 14
Futsal
Petelini ponižali večkratne 
državne prvake
Stran 16
Klara Milošič
»Odbojka mi je popolnoma 
spremenila življenje«
Stran 15
Mali nogomet
Vedno bolj zanimivo in 
izenačeno pri vrhu
Stran 16
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet  Evropsko prvenstvo 2020
Začetek po naših željah
Rokomet  RK Drava Ptuj
Jan Gregorc sprejel 
trenerski izziv
Nogomet  NK Aluminij
Matjašič ostaja šumar
Slovenski rokometaši so evropsko prvenstvo začeli z dvema zmaga-
ma, pred polno dvorano so ugnali tudi gostitelje.
Foto: Črtomir Goznik
Nov trener rokometašev Drave je postal Jan Gregorc.
Foto: Agencija DAMN
Jure Matjašič in Luka Mesarič
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 14
ko od lanske sezone, ko so nam 
povzročali velike preglavice (4 tek-
me, 4 porazi, op. a.).«
»Na domačem igrišču 
lahko premagamo 
vsakogar«
Muro ste ugnali dvakrat, pa tudi 
Olimpijo ste premagali in Domža-
le, kar vam je uspelo celo prvič! Le 
z Mariborom niste bili rezultatsko 
uspešni.
J. Matjašič: »Na domačem igri-
šču lahko premagamo vsakogar, 
morda imamo še največ težav v 
Stožicah z Olimpijo. Proti Mariboru 
pa nam je dvakrat zmanjkal kan-
ček sreče, bili smo zelo blizu vsaj 
kakšni točki. Nemogoče pa je pri-
čakovati, da bomo serijsko prema-
govali vse. Lahko smo zadovoljni 
z opravljenim, na tem pa je treba 
graditi za naprej.« 
Katero tekmo jesenskega dela 
bi ocenil za najboljšo, za najbolj 
pomembno?
J. Matjašič: »Najslajša je bila do-
mača zmaga 1:0 z Olimpijo! Takrat 
smo se res 'borili kot tigri', tista 
tekma je bila prelomnica te se-
zone, ko se je odločalo o tem, ali 
se bomo priključili vrhu, ali pa se 
bomo borili za nižja mesta.«
Kako razlagaš preskok iz 
obrambne igre na začetku sezone, 
do izjemno učinkovitega zaključka 
jesenskega dela?
J. Matjašič: »Poleti je prišlo do 
menjave trenerja, Grubor pa za-
govarja bolj kompaktno in borbe-
no igro. To se vidi na igrišču skozi 
čvrsto branjenje, gole smo dose-
gali zvečine iz protinapadov. Po 
dobrih rezultatih, ki jih je takšna 
igra prinašala, pa smo se igralci do-
datno sprostili in proti koncu jeseni 
smo se nekajkrat zelo izkazali tudi 
v napadu. Sproščenost je res veli-
ko prispevala k temu.«
Kako pa gledaš na tekmece, kdo 
je spomladi po tvojem mnenju fa-
vorit za naslov prvaka?
J. Matjašič: »Aluminij (smeh)! 
Glede na vse, kar se dogaja v Olim-
piji, mislim na prevzem ter prihode 
in odhode igralcev, je težko priča-
kovati, da bo Olimpija na vrhu. Po 
mojem mnenju je Maribor tukaj v 
rahli prednosti, kljub temu, da je 
ostal brez Hotića. Imajo dovolj ši-
rok kader, da lahko nadomestijo 
vsakega igralca. Sem pa z začetnim 
odgovorom mislil toliko resno, da si 
tudi spomladi želimo zmagati vsa-
ko tekmo. Borili se bomo do konca, 
morda nam uspe nekaj več.«
So pa že bile izrečene in zapisa-
ne primerjave med Aluminijem v 
slovenski ligi in Leicester Cityjem 
v angleški ligi. Se lahko zgodba 
angleškega »palčka med velikani«, 
ko je osvojil naslov prvaka, zgodi 
tudi v Sloveniji?
J. Matjašič: »Zgodba ima res 
nekaj vzporednic, zakaj pa tudi raz-
plet ne bi bil podoben?!? Vsi smo 
športniki, želimo si zmag, to bi res 
bila super zgodba. Ne želim pa pre-
hitevati dogodkov, gremo tekmo 
po tekmo, pa bomo na koncu vide-
li, kam nas bo to pripeljalo.« 
Verjetnost bi bila večja, če bi 
Aluminij zadržal popolno ekipo.
J. Matjašič: »Jaz seveda upam, 
da bo ljudem v upravi uspelo zadr-
žati ekipo v takšni obliki, kot je bila 
v jesenskem delu. To je sicer težko 
pričakovati, a vendarle, možnost 
obstaja.«
Jože Mohorič
Jure Matjašič je bil jeseni en od 
trdnejših členov zasedbe trenerja 
Slobodana Gruborja, priložnost za 
igro je dobil na 17 tekmah. Da so pri 
Aluminiju zadovoljni z njegovimi 
predstavami in odnosom so poka-
zali tudi s tem, da so mu ponudili 
podaljšanje pogodbe. Nova velja 
do konca leta.
»Vesel sem, da smo našli skup-
ni jezik za nadaljnje sodelovanje. 
Bila bi velika škoda, če v tej situa-
ciji tega ne bi storili, saj tako klub 
pomaga meni, jaz pa lahko klubu. 
Upam, da bomo tako nadaljeva-
li uspešno skupno zgodbo,« je o 
tem dejal 27-letni igralec zvezne 
vrste. 
Zanimivo je, da si s svojimi 27. 
leti med najstarejšimi v ekipi.
J. Matjašič: »Ob odsotnosti Lu-
casa (Horvata, op. a.) sem celo 
najstarejši igralec v ekipi, kar je 
očiten kazalnik, da imamo zelo 
mlado, a obenem zelo talentira-
no ekipo. Zaradi tega ob podpisu 
nove pogodbe čutim kar velik del 
odgovornosti.«
»Vse v klubu 'štima'«
Jesenski del sezone je bil fanta-
stičen, ta talent, ki si ga omenil, se 
je kazal domala v vsaki tekmi. 
J. Matjašič: »Nastavki za letošnjo 
sezono so bili narejeni že v prejšnji 
sezoni, ko smo že kazali zelo dobre 
predstave, predvsem v jesenskem 
delu. Lani spomladi smo nekoliko 
'padli', a smo se – vsaj tako upam – 
iz tega kar nekaj naučili. Računam, 
da bo letošnja pomlad uspešnejša, 
saj imamo super ekipo, dobro tre-
niramo, vse v klubu 'štima', celot-
na struktura kluba je nastavljena 
zelo dobro – rezultati vsega tega 
se pa kažejo na igrišču. Aluminij je 
lahko zgled vsem manjšim klubom 
v Sloveniji.«
Tudi pri Domžalah, kjer si igral 
nekaj časa, se ponašajo s takšno 
urejenostjo. 
J. Matjašič: »Domžale so urejen 
klub, imeli so zelo podobno struk-
turo, kot jo ima sedaj Aluminij, 
tudi z mladimi so dobro delali, oz. 
še vedno delajo. Ko sem bil sam v 
Domžalah, pa so delno spremenili 
fi lozofi jo kluba, kar se mi zdi velika 
škoda – prišlo je do številnih priho-
dov in odhodov, v eni sezoni se je 
zamenjalo več kot 15 igralcev. Re-
zultati so po mojem mnenju padli 
prav zaradi tega.«
V Kidričevem je s tabo, Petro-
vičem, Vrbancem, Janžekovičem, 
Krajncem, Plojem in še nekaterimi 
še vedno kar močan pridih doma-
čih igralcev. 
J. Matjašič: »Domači igralci ču-
timo močneje pripadnost do klu-
ba, obenem pa pomagamo tudi 
mlajšim in tistim, ki prihajajo od 
drugod. Atmosfera med igralci je 
odlična, seveda pa veliko k temu 
prispevajo dobri rezultati. Popol-
noma nič pa ne pretiravam, če re-
čem, da smo vsi skupaj v klubu kot 
velika družina. Pa pri tem ne mislim 
samo na igralce, ampak tudi na vse 
ostale v klubu, od čistilke, fi ziotera-
pevtov, vodstva … Držimo skupaj, 
zato so tudi rezultati na takšnem 
nivoju.«
Pa tudi gledalci postajajo vedno 
bolj del moštva, obisk se dviguje.
J. Matjašič: »Nekako se mi zdi, 
da se je klub bolj povezal z navija-
či, pa tudi glede udobja gledalcev 
se je veliko naredilo v zadnjem 
obdobju, klub je napredoval tudi 
na tem področju. Dobri rezultati 
pa seveda tudi prinesejo svoje. 
Upam, da bo v prihodnje gledalcev 
še več.«
S kakšnimi vtisi ste igralci prišli 
na priprave? Kako pripravljeni ste 
se vrnili v trenažni proces?
J. Matjašič: »Po koncu zelo na-
pornega prvega dela sezone je bil 
osnovni cilj, da 'spočijemo glave'. 
Snidenje je bilo seveda veselo, za 
nami pa so že uvodna testiranja, 
pridobivanje osnovne vzdržljivosti 
– vse po planu. Dečki so prišli vsi 
kar dobro pripravljeni, sam pa mo-
ram iskreno priznati, da imam kar 
težave in da zaostajam za njimi. 
Razlog je seveda poškodba, zara-
di katere sem tudi izpustil zadnje 
štiri tekme jeseni – nekaj bolečin 
še vedno čutim. Na srečo je do pr-
venstva še kar nekaj časa, tako da 
bom lahko ujel maksimalno prip-
ravljenost.«
»Če bo ekipa 
zmagovala, lahko moja 
statistika golov ostane 
tudi prazna«
Jesenski del si zaradi poškodbe 
res zaključil predčasno: kako pa si 
zadovoljen z dotedanjimi predsta-
vami?
J. Matjašič: »S samo igro sem 
lahko zelo zadovoljen, rad pa bi se-
veda dodal še nekaj v statističnem 
smislu – jesenski del sem končal 
brez doseženega zadetka. Asi-
stenc sem sicer imel nekaj, vedno 
pa težim k napredku. Če bo ekipa 
še naprej beležila takšne rezultate 
kot doslej, potem pa se tudi stri-
njam s tem, da ostanem pri prazni 
statistiki golov (smeh).«
Aluminij za vodilno Olimpijo za-
ostaja le štiri točke, z Mariborom 
ste točkovno poravnani. Kaj si 
mislite ob tem? 
J. Matjašič: »Glede tega moram 
najprej iskreno priznati, da me 
kar malo jezi, da nas v nekaterih 
medijih še vedno kar malce podce-
njujejo. Aluminij je v zadnjih nekaj 
sezonah namreč vedno blizu uvr-
stitvi v Evropo, bodisi preko po-
kala (fi nalisti sezone 2017/18, lani 
polfi nalisti), bodisi lani tudi preko 
prvenstva (6. mesto). To ni več na-
ključje, vidi se kontinuirano dobro 
delo, ekipa je dobra, ima pravi ka-
rakter in zmagovalno mentaliteto. 
Ne želimo se ustaviti na tej točki, 
še naprej si želimo zmagovati in 
kazati dobre predstave. Še vedno 
pa stojimo trdno na tleh, nikakor 
ne želimo prehitevati dogodkov in 
se zavedamo, da so dobre priprave 
prvi pogoj za uspešno nadaljevanje 
zgodbe. Upam, da nam letos uspe 
'nekaj več'.«
Možnosti za to imate na dveh 
tirih, v pokalu in prvenstvu. 
J. Matjašič: »Včasih je to lahko 
prednost, včasih pa je breme. Moje 
mnenje je, da imamo dovolj širok 
kader, da lahko odigramo kvali-
tetno na obeh tirih. Morda nam 
preko pokala celo uspe priti v tako 
želena evropska tekmovanja.«
Posebne sreče pri žrebu pa nis-
te imeli, Mura bo v polfi nalu viso-
ka prepreka.
J. Matjašič: »Če hočeš zmagati 
v pokalu, moraš premagati vse, ne 
glede na žreb. Po mojem je celo 
boljše, da smo dobili Muro. Mura 
nam letos kar ustreza, za razli-
torek  14. januarja 2020Šport, pogovori14
Nogomet  Jure Matjašič, NK Aluminij
»Tekma z Olimpijo 
je bila prelomnica 
sezone«
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič: »Ob odsotnosti Lucasa sem celo najstarejši igralec v ekipi, kar je očiten kazalnik, da 
imamo zelo mlado, a obenem zelo talentirano ekipo. Zaradi tega ob podpisu nove pogodbe čutim kar 
velik del odgovornosti.«
Na četrtem turnirju 2. državne 
lige z zračno pištolo severne 
in severovzhodne skupine, 
ki ga je organiziral Strelski 
klub Ptuj, je največ veselja 
prinesel domačim strelcem in 
aktualnim prvakom 2. DL, saj 
so ti na drugi domači tekmi 
v sezoni dosegli še četrto 
zaporedno zmago, z letošnjim 
najvišjim rezultatom v sezoni 
– 1085 krogi. Najbolje v sezoni 
so se odrezali tudi Juršinčani, 
ki so s 1078 krogi osvojili 2. 
mesto in se uvrstili najvišje do 
zdaj ter za zmagovalci zaostali 
le za sedem krogov. Tretja je 
bila ekipa Murske Sobote, ki 
3. mesto zaseda tudi po štirih 
turnirjih s 23 točkami. Le točko 
zaostanka imajo Juršinčani, 
ki si želijo sezono skleniti na 
odru za zmagovalce.
Dvojno posamično 
odličje za Marsela 
Kranjca in Ivana 
Druzoviča
Med posamezniki je prvo zma-
go v sezoni dosegel odlični Ru-
šan in povratnik na strelišča Sašo 
Porok, ki je s 372 krogi postavil 
Strelstvo  2. Državna liga zračna pištola
Aktualni prvaki 
doma dosegli četrto 
zaporedno zmago
Foto: Strelski klub Ptuj
Ptujčani – aktualni prvaki 2. državne lige z zračno pištolo – so v 
postavi Marsel Krajnc, Rok Veršič in Mateja Pešakovič na doma-
čem 4. turnirju slavili še četrto zmago. Med posamezniki se je naj-
mlajši Ptujčan Marsel Kranjc (368) veselil svojega drugega srebr-
nega odličja v sezoni.
»V Zavrču sem se v nogometnem 
smislu naučil največ«
Del tvoje kariere so bili doslej tudi Drava, Zavrč 
in Domžale. 
J. Matjašič: »Vse so bile zame zelo bogate in dra-
gocene izkušnje. Pri Dravi sem imel kot zelo mlad 
fant priložnost igrati s takšnimi igralci, kot so Kro-
naveter, Horvat, Ogu, Ekpoki … To so izkušnje, ki 
me bodo spremljale za vedno. Velika škoda je, da je 
situacija v Dravi takšna, kot je, upam, da se čim prej 
vrnejo tja, kjer so bili v najboljših časih. 
Zavrč je bil specifi čna zgodba, specifi čen klub. 
Bilo je veliko menjav igralcev in trenerjev, sam pa 
sem se prav tam v nogometnem smislu naučil naj-
več. Tam sem preživel tudi najdaljše obdobje, pet 
let. Zmagali smo v 3. in 2. ligi, bili blizu evropskih 
tekmovanj, sam sem postal celo član reprezentan-
ce. To je bilo zelo lepo obdobje, poudariti moram še 
to, da smo imeli super navijače, res so me imeli radi 
in me vedno podpirali. 
Glede Domžal imam nekoliko mešane občutke: 
tam sem doživel vse, od vrhunskih do zelo slabih 
časov. V enem obdobju, ko smo igrali v evropskih 
kvalifi kacijah, sem odigral najboljše tekme v svo-
ji dosedanji karieri. Pred tekmo s Freiburgom pa 
mi je zmanjkalo sreče, dva dni pred tekmo sem si 
poškodoval stegensko mišico, zaradi česar sem iz-
pustil tekmi s Freiburgom in Marseilom, pa še en 
mesec tekem v prvenstvu. Potem se je situacija v 
klubu obrnila: ko sem bil poškodovan, so na moje 
igralno mesto pripeljali Agima Ibraimija in Andraža 
Kirma, tako da je bila po vrnitvi po poškodbi igralna 
minutaža majhna. Sledila je logična prekinitev po-
godbe.«
Kako s časovne distance gledaš na ameriško 
zgodbo, na igranje v Sacramentu?
J. Matjašič: »Kot pozitivno izkušnjo! V decembru 
si je Sacramentu uspelo zagotoviti napredovanje 
v MLS (najmočnejšo ameriško nogometno ligo, 
op. a.), uspelo jim je dobiti tudi investitorja. Zelo 
sem vesel zanje in komaj čakam, da jih bom lahko 
spremljal v tej ligi.«
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 15
V ptujski ženski odbojki se odlič-
no dela v vseh starostnih skupinah, 
plod tega dela je tudi razcvet Klare 
Milošič. Dokaj pozno se je začela 
ukvarjati s tem športom, a njena 
višina, talent in volja do dela so 
jo hitro pripeljali v člansko vrsto. 
V njej je pod vodstvom trenerja 
Bojana Novaka dobila precej pri-
ložnosti za igro in napredovanje. 
To priložnost je dobro izkoristila in 
se je v mladinski kategoriji prebila 
tudi v slovensko reprezentanco. 
Njen talent so opazili tudi v naj-
boljšem slovenskem ženskem od-
bojkarskem kolektivu Nova KBM 
Branik in pred letošnjo sezono je 
Klara prestopila v mariborski klub. 
V njem si 17-letna igralka nabira iz-
kušnje, na nekaj tekmah je že do-
bila tudi priložnost za igro. S pres-
topom iz ptujskega v mariborski 
klub je naredila velik korak naprej 
v odbojkarski svet, v katerem zelo 
uživa. 
»Odločitev za odbojko 
je bila čisto naključje«
Kdaj in zakaj ste se začeli ukvar-
jati z odbojko?
K. Milošič: »Z odbojko sem se 
začela ukvarjati pri 14 letih, v 9. 
razredu OŠ Olge Meglič. Zdaj sem 
stara 17 let in igram dobra tri leta. 
Vedno sem vedela, da bi se lahko 
že prej začela ukvarjati s kakšnim 
športom, predvsem zaradi višine, 
ki jo imam. Vpis v Odbojkarski klub 
Ptuj je bil čisto naključje in nepri-
čakovan korak. S sestro Niko sva 
se vpisali skupaj, medtem ko sva 
na ptujskem stadionu opazovali 
kondicijske priprave ptujske ekipe 
na novo sezono. Odločili sva se, 
da poskusiva. Zame je bil to skrajni 
čas za začetek ukvarjanja s špor-
tom, saj sem bila že pred koncem 
osnovne šole. Ta majhna, ampak 
vsekakor zelo pomembna odloči-
tev, mi je v zelo kratkem času po-
polnoma spremenila življenje.«
Kdo je bil vaš prvi trener/-ka in 
kakšni so bili začetni treningi?
K. Milošič: »Moja prva trenerka 
je bila Marijana Horvat. Zaradi sta-
rosti sem začela trenirati s kadeti-
njami, ampak ker nisem imela no-
benega predznanja odbojke, sem 
se včasih pridružila mlajšim selekci-
jam – njihova trenerka in takratna 
članica Ptuja je bila Anja Cvirn. Vsak 
začetek je težak in sprejeti moraš 
ogromno novih izzivov, s katerimi 
potem počasi napreduješ. Sama 
vem, da je bilo psihično in fi zično 
na začetku naporno, saj sem prišla 
v novo okolje, na katerega pa sem 
se sčasoma navadila. Začetni tre-
ningi so bili osnove odbojke, zgor-
nji in spodnji odboj, servis, napad, 
skok v blok ... Že od začetka igram 
na poziciji blokerja.«
Kaj vas je prepričalo, da ste res-
neje začeli trenirati?
K. Milošič: »Prepričal me je 
predvsem viden napredek. Vsak 
športnik ima vedno željo po več in 
boljših rezultatih, saj veš, da z željo 
in delom lahko prideš kamorkoli 
želiš. Z vsakim treningom in vsako 
trening tekmo se je povečala tudi 
želja po igranju pri članski ekipi, ki 
sem jo na začetku le občudovala in 
hodila na domače tekme. Priznam 
pa tudi, da je veliko vlogo pri tem 
imela mladinska reprezentanca. 
Tam sem imela prvič več treningov 
na dan, fi tnes, trenirala sem z naj-
boljšimi v Sloveniji (U-19). Takrat 
sem videla, kje sem in koliko bom 
še morala delati. Obenem sem tudi 
vedela, da mi bo s trdim delom 
enkrat uspelo.«
Kako dobre so bile ptujske eki-
pe v mlajših selekcijah, v katerih 
ste igrali?
K. Milošič: »Pri kadetinjah smo 
vedno igrale v B-ligi, z mladinkami 
pa smo v sezoni 2018/19 z zmago 
na območnem tekmovanju prišle 
v 1/8 fi nala državnega prvenstva. 
Nismo bile prve in najboljše v Slo-
veniji, ampak smo bile kot ekipa 
res povezane in smo uživale v igra-
nju odbojke in pridobivanju novih 
izkušenj.«
Vaše osnovno igralno mesto je 
blokerka. Kakšne vse naloge opra-
vlja blokerka?
K. Milošič: »Moja naloga je zau-
staviti nasprotne napadalke, tako 
da potisnem roke čez mrežo in 
razprem prste za čim večjo pokri-
to površino. Kot ostale napadalke 
tudi srednji blokerji igramo napad 
na mreži, ki se imenuje 'penal'. 
Ko pridemo do rotacije, kjer gre 
center na servis, odserviram in 
odigram obrambo na mestu libe-
ra, dokler ni konec akcije. Potem 
grem iz igre, ker v igro pride drugi 
center in igra naslednje tri pozicije 
na mreži.«
»Igranje ob boku Ane 
Horvat je bila velika 
odgovornost«
Hitro ste začeli trenirati tudi s 
ptujsko člansko ekipo. Kdaj se je 
to zgodilo in ali je bilo to za vas 
presenečenje?
K. Milošič: »Članicam sem se 
pridružila že v 1. letniku Gimnazije 
Ptuj, na kateri so potekali tudi tre-
ningi. Po tako kratkem času treni-
ranja je bila velika čast igrati za naj-
višji nivo ptujske odbojke. Dobila 
sem tudi veliko odgovornost, kot 
drugi center prve postave, zraven 
Ane Horvat, ki je ptujska članica še 
danes. To je bilo kar veliko in prijet-
no presenečenje, za katerim se je 
pri meni skrivalo veliko straha in 
negotovosti.«
Kdaj ste odigrali prvo tekmo za 
članice in kako vam je šlo?
K. Milošič: »Prvo ligaško tekmo 
sem odigrala 13. oktobra 2018 proti 
ekipi Nova KBM Branik II v Maribo-
ru, kjer smo slavile z zmago 3:0 (16, 
9, 14). Prvo pokalno tekmo pa ne-
kaj dni prej, 10. oktobra 2018 proti 
Braslovčam, ki smo jih prav tako 
premagale 3:1 (21, 19, -19, 20).«
Vaš članski trener je bil v glav-
nem Bojan Novak.
K. Milošič: »Vesela sem, da sem 
naletela ravno na to leto, ko je imel 
ptujske članice pod okriljem Bojan 
Novak. Kljub temu da se je celotna 
ekipa šele sestavljala in so prihaja-
le izkušene igralke iz celotne Slo-
venije, nas je na koncu popeljal do 
končnega 2. mesta v 1. B državni 
ligi, kar je za Ptuj veliko. Poudarek 
je bil na delu z mladimi, saj je velik 
del ekipe sestavljala kadetska in 
mladinska ekipa. Hvaležna sem za 
priložnost igranja na vseh tekmah 
sezone 2018/19, kjer sem se lah-
ko dokazala in počasi pridobivala 
izkušnje ter videla, kaj sploh po-
meni biti športnik. Čez leto je bilo 
veliko vzponov in padcev, tako 
kot v življenju, čez katere smo šli 
skupaj, kot ekipa. Pomembno je 
bilo zaupanje trenerju v najbolj 
odločilnih trenutkih in to, da smo 
se tako zelo povezale med seboj. 
To je tudi zelo vplivalo na naš ka-
rakter, odnos na igrišču in še večjo 
borbenost. Trener je točno vedel, 
koliko premore katera in tudi zah-
teval več, ko je videl, da se lahko 
bolj dokažemo. Naučil me je borbe 
za zmago v pomembnih trenutkih, 
kjer je lahko samo ena žoga, ena 
napaka ali ena točka odločilna. 
Igra odbojke je kot sestavljanka, ki 
potrebuje vsako igralko, vsaki mali 
delček, ki mora biti ob pravem 
času na točno določenem mestu, 
da se sestavi slika in dobimo celo-
to – zmago. Čeprav sem na igrišču 
včasih trmasta in bi marsikaj nare-
dila po svoje, sem vesela, da se je 
sestavljanka sestavila na tak način, 
kot se je.«
Pomembne 
reprezentančne 
izkušnje
Kmalu so opazili vaš talent tudi 
širše in so vas povabili v slovensko 
reprezentanco. Za katere selekcije 
Slovenije ste ali še nastopate?
K. Milošič: »V slovenski repre-
zentanci igram za mladinke do 19 
let. Vpoklicana sem bila lani v se-
zoni 2018/19 in z njimi igram tudi 
letos. Lani smo osvojile prvo mes-
to na srednjeevropskem turnirju 
Mevza, letos pa nas v februarju 
2020 čakajo kvalifi kacije na evrop-
sko prvenstvo v Italiji. Priprave so 
potekale takoj po praznikih, v za-
četku januarja 2020.«
Pred začetkom tekmovalne 
sezone 2019/20 ste se odločili za 
nov izziv, saj ste iz ptujskega klu-
ba prestopili v Nova KBM Branik. 
Zakaj ste se odločili za to potezo?
K. Milošič: »K tej veliki odločitvi 
je veliko pripomogla slovenska 
reprezentanca in priprave, ki so 
potekale proti koncu igralne sezo-
ne 2018/19. Takrat sem o odbojki 
začela razmišljati malo drugače, 
mogoče v prihodnosti celo profe-
sionalno. Zgodila se je neka pre-
lomnica, ki je zelo vplivala na to, 
kjer sem danes. Vedela sem, da 
mi manjka več stika z žogo, več 
treningov, izboljševanje tehnike, 
eksplozivnosti, kondicije, veliko 
malih stvari, ki so v športu odločil-
ne. Ogromno pomeni tudi število 
tekem, ki jih odigraš v eni sezoni 
in skoznje spoznavaš sebe kot 
športnika. Nova KBM Branik ima 
v skoraj vsaki selekciji ekipo, ki jih 
zastopa, tako da bi jaz lahko igrala 
pri mladinkah, kadetinjah, v 2. ligi, 
v 1. B-ligi in celo pri članicah. Ob 
misli na treniranje z najboljšimi v 
Sloveniji je dvom o napredku izgi-
nil. V tej sezoni so se odločili tudi 
za sodelovanje v Ligi prvakov, kar 
se večini igralcem/igralkam zgodi 
le enkrat v življenju.«
Nastopila tudi v Ligi 
prvakov
Kako je trenirati pri najboljšem 
slovenskem ženskem odbojkar-
skem klubu?
K. Milošič: »Od začetka mi je 
bilo jasno, da bodo to najlepša in 
hkrati ena izmed najtežjih let mo-
jega življenja. Zamenjala nisem 
samo kluba, ampak sem se iz Gi-
mnazije Ptuj tudi prepisala na II. 
Gimnazijo Maribor. Zdaj obiskujem 
3. letnik športnega razreda, kjer 
imam pouk in ocenjevanja prila-
gojena. Zraven ogromne količine 
dopoldanskih in popoldanskih 
treningov je malo težje uskladiti 
šolo, treninge in 'prosti čas', ki ga 
posvetiš učenju. Na teden imam 
okoli 10 treningov in včasih tudi do 
tri tekme. Zaenkrat smo na lestvici 
1. A državne lige na prvem mestu 
z 21 točkami. Sledijo nam Calcit in 
GEN-I Volley. Z mladinkami smo 22. 
decembra 2019 osvojile 3. mesto v 
državi. V čast je igrati in se učiti od 
najboljših, ki vedo, da smo njihov 
podmladek in jih bomo čez nekaj 
časa celo zamenjale.«
Koliko in na kakšnih tekmah ste 
igrali za mariborski klub do sedaj?
K. Milošič: »Priložnosti za igra-
nje je bilo veliko. Igrala sem celo 
v Ligi prvakov, v ruskem Kalinin-
gradu in na tekmi s Carigradom, ki 
je potekala v Mariboru. Februarja 
2020 gremo v Turčijo na povrat-
no tekmo. Na skoraj vseh tekmah 
članic do zdaj sem bila v igri, kot 
taktična menjava ali pa celo kot 
prva postava. Igram tudi v 2. ligi 
kot drugi center in enako pri mla-
dinkah.«
Kako vidite vašo odbojkarsko 
prihodnost?
K. Milošič: »Zaenkrat vem, da 
bi rada najprej dokončala srednjo 
šolo in trenirala pri Novi KBM Bra-
nik. Osredotočam se na treninge 
in napredovanje, nimam pa še 
planov za prihodnost, kaj bi želela, 
ker nikoli ne veš, kam te lahko pot 
zanese. Upam, da bom čez nekaj 
časa prišla v klubu še malo bolj v 
ospredje. Ostaja pa tudi skrita želja 
igrati pri članski reprezentanci Slo-
venije v prihodnosti.«
David Breznik
torek  14. januarja 2020 Šport, pogovori   15
»Na sestro sem zelo 
ponosna«
Imate mlajšo sestro Niko, 
ki zelo uspešno igra za ptu-
jski klub in gre po vaših stopi-
njah. Kako gledate na njo kot 
igralko in ali je vajina glavna 
tema pogovorov odbojka?
K. Milošič: »Zelo sem pono-
sna, da je tako zrelo in brez 
težav zamenjala moje mes-
to na centru, ko sem odšla v 
Maribor. Prvotno je bila na 
poziciji korektorja, zato je 
bila naloga še toliko težja. V 
primerjavi z lani je letošnja 
postava ptujskih članic popol-
noma drugačna. Prišlo je veli-
ko novih igralk, veliko več pri-
ložnosti pa dobivajo mlade, 
ki jih bodo v prihodnosti za-
menjale. Dokaz za to je moja 
sestra, ki letos prav tako igra 
in se dokazuje na vsaki tekmi. 
To ji je hkrati pomagalo priti 
tudi v kadetsko reprezentan-
co Slovenije do 17 let. Kljub 
temu da ne igrava več skupaj 
in bova verjetno marsikdaj 
tudi nasprotnici na igrišču, 
sva sestri in si seveda poveva 
vse. Od vsega začetka sva si 
stali ob strani, saj je odbojka 
v najino življenje prišla isto-
časno. Lepo je videti, kako se 
odbojka na Ptuju hitro razvija. 
Na domačih tekmah se zbira 
vedno več gledalcev in navija-
čev. Ustanovil se je celo Klub 
odbojke na mivki Ptuj, ki bo v 
prihajajočem letu organiziral 
takšne in drugačne turnirje.«
Odbojka  Klara Milošič, Nova KBM Branik
»Odbojka mi je popolnoma 
spremenila življenje«
Klara Milošič: »Članicam sem se pridružila že v 1. letniku Gimna-
zije Ptuj, na kateri so potekali tudi treningi. Po tako kratkem času 
treniranja je bila velika čast igrati za najvišji nivo ptujske odbojke. 
Dobila sem tudi veliko odgovornost.«
Klara Milošič: »Priložnosti za igranje je bilo veliko. Igrala sem celo 
v Ligi prvakov, v ruskem Kaliningradu in na tekmi s Carigradom, ki 
je potekala v Mariboru. Februarja 2020 gremo v Turčijo na povrat-
no tekmo. Na skoraj vseh tekmah članic do zdaj sem bila v igri, kot 
taktična menjava ali pa celo kot prva postava.«
najboljši rezultat v sezoni in se 
po osvojenem bronu na predho-
dnem turnirju veselil drugega po-
samičnega odličja v sezoni. Zelo 
dobro streljanje sta s končnim 
rezultatom 368 krogov pokazala 
tudi mladi Ptujčan Marsel Kranj 
in juršinski strelec Ivan Druzovič, 
uspešnejši pa je bil tokrat Ptujčan, 
ki je dvoboj odločil sebi v prid šele 
po boljšem seštevku notranjih 
desetic (6:4) in se veselil svojega 
drugega zaporednega srebrne-
ga odličja. Prvič v sezoni je brez 
odličja na 4. mestu ostal vodilni v 
skupnem seštevku posameznikov 
– Mariborčan Nikola Ranilovič 
(366). S povprečnim rezultatom 
vsaj devetice na vsak strel sta tek-
mo na 7. in 8. mestu končala Jur-
šinčan David Kekec (361) in Ptu-
jčanka Mateja Pešaković (360) 
– državna prvakinja v letu 2018. Le 
dva oziroma tri kroge slabši pa je 
bil Ormožan Teodor Pevec (358), 
ki je osvojil 10. mesto ter se uvrstil 
pred tretjega Ptujčana Roka Ver-
šiča (357), ki je bil enajsti. Najmlaj-
ši juršinski strelec Valter Drašler 
je prav tako z dobrim streljanjem 
in novim konstantnim rezultatom 
349 krogov osvojil 15. mesto. Ena-
indvajseta je bila druga Ormožan-
ka Vesna Mele (335).
2. DL pištola S-SV:
Ekipno 4. turnir: 
1. PTUJ II 1085 4300 40
2. JURŠINCI II 1078 4173 22
3. MURSKA SOBOTA 1059 4175 23
4. SVEČINA 1030 4212 29
5. IMPOL SL. BISTRICA 1020 4081 18
6. 1PB RUŠE 1007 3882 10
7. ELEKTRO MARIBOR 1003 3969 10
8. ČRENŠOVCI 704 2782 4
Posamezno skupni seštevek, 
povpr.:
1. Nikola Ranilovič, Elektro, 366 86 367.0
2. David Kekec, Juršinci,  361 66 362.3
3. Peter Golob, Svečina,  349 66 358.0
4. Mateja Pešaković, Ptuj II, 360 64 362.3
5. Jure Vidmar, Impol,  355 62 357.8
6. Sašo Porok, Ruše II,  372 54 367.0
7. Valentin Luževič, Ptuj II,  / 54 354.7
8. Rok Veršič, Ptuj II,  357 53 354.8
9. Marsel Kranjc, Ptuj II,  368 52 365.0
17. Valter Drašler, Juršinci,  349 41 350.3
21. Ivan Druzovič, Juršinci,  368 24 368.0
25. Nina Pavlin, Juršinci,  / 20 329.5
26. Teodor Pevec, TSO,  358 16 358.0
31. Vesna Mele, TSO,  335 5 335.0
Simeon Gönc
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 16
Tomaž Šic bar – FC Litija 
8:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Kos (9.), 2:0 M. Se-
nekovič (15.), 3:0 Dragosavac (18.), 
4:0 Dragosavac (19.), 5:0 Klanjšek 
(21.), 6:0 M. Senekovič (23.), 7:0 
Dragosavac (24.), 8:0 Gašparič (32.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pri-
jol; Klanjšek, Marot, Kos, Goričan, 
Gašparič, M. Senekovič, Dragosa-
vac, U. Senekovič. Trener: Matej 
Gajser.
Petelini iz Svetega Tomaža so v 
zadnjih sedmih tekmah v odlični 
formi. Štiri zmage (Sevnica, Bronx, 
Stripy, Litija), dva remija (Ptuj, Sili-
ko) in le en poraz (Dobovec) je izku-
piček čete trenerja Mateja Gajserja 
v zadnjih dveh mesecih. Na zadnjih 
treh domačih tekmah je Tomaž „po-
vozil“ Sevnico (4:0), Bronx (8:3) in 
nazadnje še Litijo (8:0). 
Zmaga nad Litijo je prva v zgodo-
vini kluba iz Svetega Tomaža. Tudi 
slabši poznavalci futsala v Sloveni-
ji vedo, kaj pomeni Litija v našem 
prostoru. Gre za ekipo, ki je kar de-
setkrat v 24-letni zgodovini 1. SFL 
osvojila lovoriko državnega prvaka. 
Prav to Litijo, ki je pred tekmo zase-
dala 2. mesto na lestvici, so Petelini 
ponižali v Ljutomeru in jim nasuli 
kar osem zadetkov. Roko na srce: 
gostje v osrčje Prlekije niso prispeli 
v popolni zasedbi, a to ne more biti 
izgovor za takšen potop. Jasno je, 
da je Litija trenutno v krizi, kar do-
kazujejo tudi rezultati na zadnjih 
šestih tekmah, kjer so zabeležili le 
eno zmago (Ptuj), dva remija in tri 
poraze. Na drugi strani igra Toma-
ža iz tekme v tekmo dobiva želeno 
podobo in s takšno igro bodo Prleki 
zelo nevaren tekmec v končnici dr-
žavnega prvenstva. 
Že do odmora je gostiteljem us-
pelo mrežo Litije zatresti štirikrat. 
Gostom enostavno niso pustili niti 
kančka prostora, kjer bi lahko ne-
koliko resneje ogrozili vrata Tadeja 
Romiha. Slednji je mrežo Tomaža 
do 30. minute pustil nedotaknjeno, 
nato je priložnost v golu dobil Miha 
Prijol, ki se vrača na parket po hujši 
poškodbi. Tudi slednjemu je uspelo 
končati tekmo brez prejetega za-
detka, v nekaj primerih mu je po-
magal tudi okvir vrat. Navijače To-
maža veseli, da počasi pravo strel-
sko formo lovi Darijo Dragosavac, 
ki je bil lani najboljši strelec 2. SFL. Z 
novimi tremi zadetki je Dragosavac 
trenutno pri številki osem doseže-
nih golov. Še vedno je z desetimi 
goli prvi strelec ekipe Aleš Marot, 
ki je bil tudi tokrat pravi vodja eki-
pe Tomaža. Novo odlično predsta-
vo sta ponudila brata Senekovič, 
Urban in Marko, ki mu je mrežo 
nasprotnika uspelo zatresti dvak-
rat. Za najlepši zadetek na tekmi je 
poskrbel Domen Klanjšek, ki je po 
dolgi podaji iz kota Marota zadel iz 
voleja za 5:0. V tekmi mačke z miš-
jo je končen izid 8:0 postavil Mitja 
Gašparič, mladi 22-letni up toma-
ževskega futsala. 
V petek, 17. januarja, je ob 20.30 
pred Tomažem v Ljutomeru po-
membna povratna tekma Pokala 
Terme Olimia. Nasprotnik bo Op-
last, ki iz Kobarida prihaja z minimal-
no prednostjo enega zadetka (2:1). 
Zmagovalec te tekme bo napredo-
val na zaključni turnir pokalnega 
tekmovanja in lahko pričakujemo 
pravo futsal poslastico v ljutomerski 
športni lepotici.
Uroš Krstič
En gol bi lahko vse 
spremenil, a ga ni 
bilo …: KMN Bronx 
Škofi je – FC Hiša daril 
Ptuj 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Miloševič (10., ag.), 
2:0 Bojkič (11.), Kolar (36.), Bojkič 
(40.).
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, 
Domjan, Caf; Nedižavec, Gajser, 
Krajnc, Pihler, Kotnik, Miloševič, 
Ramadani, Tkalčič, Pauko, Letonja. 
Trener: Simon Šabeder.
RDEČI KARTON: Krajnc (FC Ptuj, 
35.).
Nogometaši ekipe FC Hiša daril 
so se optimistično podali na najdalj-
še gostovanje v sezoni, v Škofi je. 
Ptujčani so se med prazniki neko-
liko odpočili, nato pa s povečanim 
številom treningov pod vodstvom 
novega trenerja Simona Šabedra 
iskali pravo formo za drugi del sezo-
ne. Glavna naloga novega trenerja 
je bila izboljšati psihološko stanje 
ekipe, ki je po seriji porazov precej 
slabo. Ekipi sta se v premoru priklju-
čila Aleksander Nedižavec in David 
Pauko, tokrat pa je manjkal Jurček 
Klinc. 
Po dogovoru so Štajerci na Obali 
začeli podjetno, vrstili so napad za 
napadom, opazna je bila velika želja 
igralcev po pozitivnem rezultatu. 
Primorci se v takšni agresivni igri 
niso najbolje znašli, a jih je iz šte-
vilnih težkih situacij reševal vratar 
Alen Mordej. Ta je tudi najzasluž-
nejši, da so domačini zdržali uvodni 
pritisk brez prejetega gola.
Sledila je nesrečna 10. minuta, ko 
se je žoga po čudnem odbitku od 
Vita Miloševiča znašla za hrbtom 
vratarja Miha Zdovca – 1:0. Le minu-
to kasneje so Primorci izkoristili šok 
v vrstah gostov in z golom Dejana 
Bojkiča povečali vodstvo – 2:0. To 
je bil tudi rezultat polčasa, saj v nas-
lednjih devetih minutah kljub pobu-
di ptujske ekipe ni bilo sprememb.
V slačilnici so se Ptujčani dogovo-
rili za popolno tveganje in presing 
po celotnem igrišču. Domačine so 
povsem potisnili na njihovo polovi-
co in nizali napade kot po tekočem 
traku. Pri tem so si ustvarjali številne 
priložnosti, pod najlepši sta se pod-
pisala David Pauko in Aleksander 
Nedižavec, a tako omenjena dvojica 
kot vsi preostali igralci Ptuja niso 
našli poti do gola. Čeprav domačini 
v celotnem drugem polčasu prak-
tično sploh niso usmerili žoge proti 
golu, so v 35. minuti dobili izjemno 
priložnost za dosego tretjega za-
detka. Kapetan Žan Krajnc je prejel 
rdeči karton, domačini so imeli ob 
tem kazenski strel iz šestih metrov. 
Vratar Zdovc se je izkazal in strel ub-
ranil, a so nekaj trenutkov pozneje 
domačini vendarle žogo spravili za 
njegov hrbet – 3:0. Tekma je bila s 
tem praktično odločena …
V naslednjem krogu bodo Ptu-
jčani v domači dvorani Ljudski vrt 
gostili najboljše slovensko in eno 
najboljših evropskih moštev, ekipo 
Dobovec Pivovarna Kozel. Tekma 
bo na sporedu v sredo, 22. januarja.
JM
Sobota in nedelja sta prinesli dva 
kroga lige malega nogometa, ki sta 
se pod okriljem MNZ Ptuj odigrala 
v športni dvorani Ljudski vrt. Oba 
dneva sta prinesla nekaj odličnih in 
napetih tekem, ki so dale zanimive 
končne razplete. 
V boju za končnico sta dve po-
membni zmagi dosegli ekipi Sela-
na in Poetovia. Slednja se očitno 
dviguje v formi in bo znova iskala 
pot med najboljše tri ekipe ob kon-
cu rednega dela. Dobre možnosti 
za končnico ima tudi ekipa Rima, 
v boju za prva tri mesta pa sta še 
ekipi Trcka in KMN Draženci. Trcko 
si je proti Poetovii z napadalno igro 
v končnici tekme naredil medvedjo 
uslugo, na naiven način so zapravi-
li vodstvo 2:1 in ogrozili uvrstitev v 
končnico.
7. krog: Trcko previsoka 
ovira za Ptujsko Goro
RC Trcko – Ptujska Gora 
3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Brest (6.), 2:0 Hliš 
(20.), 3:0 Šalamun (30.)
RC TRCKO: Pšajd, Kukovec, Vaj-
da, Brest, Lovenjak, Šalamun, Hliš
PTUJSKA GORA: Križanec, Petek, 
Fišer, Pepelnik M., Pepelnik T., Mez-
narič, Avguštin, Nahberger, Kropec, 
Peklič.
Favorizirana, a kadrovsko šibka 
ekipa RC Trcko je rutinirano opra-
vila nalogo s Ptujsko Goro. Mlada 
ekipa je takoj prevzela pobudo in 
z organizirano igro, ki jo je vodil in 
usmerjal Matevž Kukovec, prihajala 
do priložnosti in zaključnih strelov. 
Mlada igralca ptujske Drave Niko 
Šalamun in Marko Brest sta zreži-
rala prvi zadetek, potem ko je prvi 
podal s strani, drugi pa je v padcu 
potisnil žogo v gol. Po vodstvu so 
zadeli še vratnico in prečko, med-
tem ko je v končnici prvega polča-
sa imel zrelo priložnost za Ptujsko 
Goro Blaž Fišer. 
Drugi polčas je bil v igri in prilo-
žnostih bolj izenačen, saj so oboji 
zapravili dve ali tri obetavne situ-
acije za zadetek. So pa nato dva 
za čisto zmago s 3:0 dosegli igralci 
Trcka. Razpoloženi Blaž Lovenjak je 
po prodoru po desni strani idealno 
našel Žana Hliša, ki je neoviran zadel 
s petih metrov, v zadnji minuti tek-
me pa je z roba kazenskega pros-
tora Niko Šalamun postavil končni 
rezultat.
8. krog: Gerečnik z 
dvema goloma odločil 
derbi
ŠD Rim Rekruter – ŠD Selan 
1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (15.), 1:1 Se-
nekovič M. (19.), 1:2 Gerečnik (30.)
ŠD RIM REKRUTER: Ploj, T. Gaj-
ser, M. Gajser, Goričan, U. Seneko-
vič, M. Senekovič, Klajnšek, Gašpa-
rič.
ŠD SELAN: A. Plajnšek, Ž. Plajn-
šek, Vajda, Dobnik, Cafuta, Krajnc, 
Gerečnik.
Vodilni ekipi lige sta odigrali 
dva različna polčasa: prvi je bil 
dokaj umirjen, z malim številom 
lepih priložnosti, drugi pa je bil ve-
liko bolj aktiven, na trenutke tudi 
zelo živčen, gledalci so videli tudi 
bistveno več nevarnih zaključnih 
strelov. 
V prvem polčasu je bil Rim več 
pri žogi in je tudi usmerjal igro. Naj-
bližje zadetku so bili v 7. minuti, ko 
je Marko Senekovič zadel vratnico. 
Na drugi strani so se igralci Selana 
organizirano branili in izkoristili 
edino pravo priložnost. Ob izteku 
igralnega časa je po podaji z desne 
strani s petih metrov spretno žogo 
zabil v gol Sašo Gerečnik. To srečno 
vodstvo bi lahko ekipa Selan (zanjo 
igrajo v glavnem igralci NK Videm, 
op. a.) v nadaljevanju hitro povi-
šala, saj so imeli njihovi igralci dve 
stoodstotni priložnosti. A športni 
rek pravi, da kdor zadetka ne da, 
ta ga dobi. Tudi tokrat se je uresni-
čil … Po kratko izvedem prostem 
strelu je vratar Aljaž Dobnik žogo na 
kratko odbil, a direktno do Marka 
Senekoviča, ki je darilo spremenil v 
izenačenje. Do konca tekme sta obe 
ekipi napadali in iskali zmagovalni 
zadetek, dosegla pa ga je ekipa Se-
lan. Zadetek je s strelom s približno 
dvanajstih metrov dosegel junak 
tekme Sašo Gerečnik, ki je sprožil 
pravo bombo v vratarjev bližnji kot 
in zatresel mrežo za zmago 2:1. 
Člani
REZULTATI 7. KROGA: RC Trcko – 
ŠD Ptujska Gora 3:0, KMN Draženci 
– ŠD Rim Rekruter 1:2, ŠD Draženci 
– ŠD Trniče 6:6, FC Virtuozi Destrnik 
– Poetovio Plindom 080 73 00 0:3 
(b. b.), ŠD Selan – Team BB 6:1, EHM 
Team – KMN Vijolice 3:0 (b. b.).
REZULTATI 8. KROGA: ŠD Trniče 
– FC Virtuozi Destrnik 3:0 (b. b.), Po-
etovio Plindom 080 73 00 – RC Trc-
ko 3:2, ŠD Ptujska Gora – KMN Dra-
ženci 1.4, EHM Team – ŠD Draženci 
2:5, ŠD Rim Rekruter – ŠD Selan 1:2, 
KMN Vijolice – Team BB 0:3 (b. b.).
1. ŠD SELAN 8 6 1 1 33:10 19
2. ŠD RIM REKRUTER 8 6 0 2 34:17 18
3. POETOVIO PLINDOM 8 5 1 2 46:20 16
4. RC TRCKO 8 5 1 2 31:17 16
5. KMN DRAŽENCI 8 5 1 2 23:12 16
6. TEAM BB 8 5 0 3 31:27 15
7. ŠD TRNIČE 8 3 2 3 26:29 11
8. EHM TEAM 8 3 2 3 24:28 11
9. ŠD DRAŽENCI 8 2 1 5 24:44 7
10. VIRTUOZI DESTRNIK 8 1 2 5 11:31 5
11. ŠD PTUJSKA GORA 8 1  1 6 16:26 4
12. KMN VIJOLICE 8 0 0 8 5:43 0
Veterani
4. KROG: Ormož – Slomaster AS 
hibridi 0:0, Vitomarci – Markovci 
6:2. Prosta je bila ekipa Club 13.
1. CLUB 3 3 0 0 14:5 9
2. SLOMASTER AS 4 2 1 1 11:4 7
3. ORMOŽ 3 1 1 1 7:10 4
4. VITOMARCI 3 1 0 2 12:10 3
5. MARKOVCI 3 0 0 3 6:21 0
David Breznik
Aleksander Furek, pomočnik trenerja Simona Šabedra: »Hudo nam 
je zaradi tega poraza, saj smo bili boljši v sami igri od tekmecev, ki jih 
je na mogoče in nemogoče načine reševal vratar Mordej. Nam v odlo-
čilnih trenutkih manjkajo prvoligaške izkušnje, potrebovali bi igralca z 
mirnostjo in kakovostjo, ki bi nas v takšnih trenutkih potegnil naprej. 
Drugi polčas lahko opišem z besedo fantastičen, res smo povsem one-
mogočili domačine, a smo na žalost ostali brez učinkovitega zaključka. 
Če bi v času popolne prevlade zadeli samo enkrat, sem prepričan, da 
bi tekmo lahko tudi dobili. A nismo imeli niti kančka sreče in poraz je bil 
neizbežen. Prepričan pa sem, da bomo do konca sezone še presenetili 
kakšno ekipo in povečali točkovni zbir.«
Matej Gajser, trener ekipe Tomaž Šic bar: „Ne glede na težave Litije, 
ki se bo v nadaljevanju prvenstva okrepila s tujimi futsalerji, smo lahko 
zadovoljni s svojo predstavo. Prvič v zgodovini smo ugnali Litijane in 
to povsem zasluženo, saj smo jih nadigrali v vseh elementih igre. Zado-
voljen sem s pristopom igralcev, ki so vse zamisli s treningov uresničili 
tudi na tekmi. Zmaga nad Litijo nas ne sme uspavati, saj so pred nami 
nove težke tekme. Sledi pokalna tekma proti Oplastu, ki je v tem kro-
gu dosegel zmago v Ško i Loki in dokazal, da se vrača v formo. Imamo 
lepo priložnost, da ob dobri predstavi dosežemo zmago in se uvrstimo 
na zaključni turnir najboljše četverice pokalnega tekmovanja. Tam To-
maž še ni bil in motiv po uvrstitvi na Final 4 bo z naše strani zagotovo 
zelo velik. Vabim gledalce, da napolnijo dvorano in nam pomagajo na 
poti k novemu zgodovinskemu dogodku.“
torek  14. januarja 2020Šport, rekreacija16
ONL Videm
Člani
REZULTATI 6. KROGA: ŠD Be-
lavšek – NK Tržec R21 2:7, ŠD Zg. Pri-
stava – ŠD Lancova vas 8:4, ŠD As 
– KMN Majolka 3:2, ŠD Selan – ŠD 
Pobrežje 0:3.
1. ŠD AS 6 5 0 1 34:19 15
2. ŠD SELAN 6 5 0 1 22:16 15
3. ZG. PRISTAVA 6 3 2 1 29:22 11
4. KMN MAJOLKA 6 2 2 2 22:19 8
5. LANCOVA VAS 6 2 1 3 24:25 7
6. NK TRŽEC R21  6 2 0 4 18:26 6
7 ŠD POBREŽJE 6 1 1 4 14:24 4
8. ŠD BELAVŠEK (-1) 6 1 0 5 15:27      2
Veterani
REZULTATI 6. KROGA: Pizzeria 
Andiamo – Bar Videm 10:3, KMN 
Majolka – NK Tržec 3:0 (b. b.), ŠD 
Lancova vas – Pizzeria Andiamo 
4:12, ŠD Pobrežje – ŠD Selan Gostil-
na Kozel 2:5.
1. PIZZERIA ANDIAMO 6 5 1 0 50:14 16
2. ŠD SELAN KOZEL  6 5 0 1 27:11 15
3. KMN MAJOLKA 5 3 1 1 26:9 10
4. ŠD POBREŽJE 5 3 0 2 11:17 9
5. BAR VIDEM 6 2 0 4 21:21 6
6. ŠD LANCOVA VAS 5 0 0 5 10:42 0
7. NK TRŽEC (-1) 5 0 0 5 5:36      -1
Darko Lah
1. SFL
REZULTATI 13. KROGA: KMN 
Tomaž Šic bar – FC Litija 8:0, KMN 
Bronx Škofi je – FC Hiša daril Ptuj 
4:0, Dobovec Pivovarna Kozel – 
KMN Sevnica 10:1, FSK Stripy – KMN 
Oplast Kobarid 4:6. 
1. DOBOVEC P. KOZEL 11 10 1 0 64:19 31
2. FSK STRIPY 12 6 1 5 46:41 19
3. FC LITIJA 12 5 2 5 35:36 17
4. SILIKO 11 3 7 1 23:25 16
5. TOMAŽ ŠIC BAR 12 4 3 5 45:35 15
6. BRONX ŠKOFIJE 11 5 0 6 29:37 15
7. OPLAST KOBARID 12 3 3 6 28:35 12
8. KMN SEVNICA (-1) 12 4 1 7 19:35 12
9. FC HIŠA DARIL PTUJ 11 2 2 7 17:43 8
Foto: Črtomir Goznik
Dario Dragosavac (Tomaž Šic bar, rumeni dres)
Foto: Črtomir Goznik
Derbi vodilnih ekip lige je dobila ekipa ŠD Selan, ŠD Rim jim je posledično moral prepustiti vodilno 
pozicijo. 
Futsal  1. SFL, 13. krog
Petelini ponižali Litijo
Mali nogomet  Zimska liga MNZ Ptuj
Vedno bolj zanimivo in izenačeno na vrhu
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 17
torek  14. januarja 2020 Od tod in tam   17
Tik pred iztekom minulega leta 
sta Marija (roj. Metličar) in Janez 
Markovič obeležila pol stoletja 
skupnega življenja. Ta jubilej sta 
proslavila v cerkvi sv. Martina na 
Hajdini, kjer sta civilni obred opra-
vila župan Stanislav Glažar in po-
džupan Franc Krajnc, cerkvenega 
pa farni župnik Marijan Fesel.
Pri sklepanju zakona pred 50 leti 
je bil nevestina priča Maks Metli-
čar, ženinov Janez Kekec. Tokrat 
sta to čast dobila vnuka Alen Mar-
kovič Ogrizek in David Peer.
Zlatoporočencema so se v za-
konu rodile tri hčere, Marija, Janja 
in Natalija, ki so poskrbele, da se 
je družina z leti še razširila. Danes 
sta Markovičeva ponosna babica 
in dedek petim vnukinjam in vnu-
kom: Alenu, Davidu, Minei, Sari in 
Tjaši. V domače ognjišče, v Hajdo-
še, kjer stanujeta zlatoporočenca, 
se tako njuni otroci kot vnuki z 
veseljem vračajo. „Skrb za otroke, 
vama je zapolnila vajino vsakdanje 
življenje. Dala sta jim vse tisto, za 
kar sta bila marsikdaj sama prikraj-
šana. Kot skrbna in danes upravi-
čeno zlata starša ter zakonca bdita 
nad svojimi mladimi, ki vama skrb 
in toplino z veseljem vračajo,“ jima 
je ob slavnostnem obredu dejal 
hajdinski župan.
Uradnemu delu je sledilo pri-
jetno druženje, za spomin na ta 
dogodek pa je Glažar zlatoporo-
čencema v imenu občine Hajdina 
poklonil sliko.
Dornava  Zlati da zakoncev Šoštarič 
Še posebej ponosna 
nevestina mama
Konec minulega leta sta v romarski cerkvi na Polenšaku po 
50 letih zakona ponovno stopila pred duhovnika zakonca 
Dragica in Slavko Šoštarič iz Slomov.
Cerkveni obred je opravil župnik Dušan Todorovič, obogatili pa so ga 
člani ansambla Šarmerji in tamkajšnji mladinski cerkveni pevski zbor. 
Slavnostno zaobljubo sta izrekla v družbi številnih sorodnikov in prija-
teljev. Na zlatoporočenca je bila še posebej ponosna 93-letna Dragičina 
mama Marija.  Zlata nevesta Dragica in ženin Slavko prihajata iz iste vasi 
in se poznata že vse svoje življenje. Dragica se je preselila na Slavkovo 
domačijo, kjer sta si ustvarila prijeten dom. Poleg sina Slavka in hčerke 
Suzane danes uživata v družbi snahe Natalije in zeta Saša ter vnukov 
Leona, Valentine, Sergeja in Lare. Čeprav sta bila oba zaposlena, sta 
vedno zelo rada delala na kmetiji. V največje veselje pa jima je bil vinog-
rad v Gradiščaku. Oba sta vključena tudi v društveno življenje njihovega 
kraja. Slavko je vrsto let igral v dornavski godbi, oba pa sta zelo aktivna 
v Turističnem društvu Polenšak in v Društvu upokojencev Polenšak. Še 
vedno sta zelo družabna in rada potujeta, vedno pa sta pripravljena tudi 
pomagati sočloveku v stiski.  
Foto: osebni arhiv
Zlatoporočenca Dragica in Slavko Šoštarič iz Slomov 6
Hajdina  Zlata poroka Markovič
Ljubezen je premagala vse ovire
Iz ljubezni Marije in Janeza Markoviča se je v 50 letih skupnega življenja rodila marsikatera 
pomembna zgodba. Med drugim sta zakon okronala s tremi hčerami, ki so družino razširile s še 
petimi vnuki.
Foto: Silvestra Brodnjak
Zlata poroka zakoncev Markovič je bila 28. decembra 2019 v cerkvi sv. Martina na Hajdini. 
BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, 
2 DNI ODHOD – 21. marec 2020
BENETKE  
VERONO
VERONA
, 
, , 
152 € CENA IZLETA 
Podravje  Božični kino – dan Energije plus
Brezplačni ogled dveh 
kino predstav za več 
kot 650 otrok
Podjetje Energija plus, d. o. o., iz Maribora je v sodelovanju 
z 12 Centri za socialno delo severovzhodne Slovenije ter par-
tnerji Maribox, Marprom, Pekarna Hlebček in NK Maribor 
že četrto leto zapored organiziralo ogled dveh kino predstav 
za več kot 650 otrok iz socialno ogroženih družin. 
Tradicionalni dobrodelni projekt pod imenom »Božični kino dan Ener-
gije plus« poleg ogleda dveh predstav vključuje tudi brezplačni prevoz, 
prigrizek, animacijo in seveda nepogrešljivo pokovko za več kot 650 ot-
rok s spremljevalci iz celotne severovzhodne Slovenije. Otroci so so se 
lahko tudi fotografi rali z nogometašema NK Maribor, Martinom Milcem 
in Aleksom Pihler jem, pozabavali pa so se tudi ob animaciji s Super Plin-
kotom in Super Strelo. »V naši družbi sodi družbeno odgovorno ravnanje 
med ključne vrednote. Dogodek, ki ga s partnerji organiziramo že četrto 
leto zapored, je zgolj ena izmed oblik. Na leto v Energiji plus namenimo za 
različne podobne projekte 20.000 evrov v prepričanju, da na ta način po-
lepšamo kakšen dan v sicer ne preveč lahkem življenju« je poudaril Bojan 
Horvat, direktor podjetja Energija plus, d. o. o.  
Foto: Arhiv Energija plus
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 18
torek  14. januarja 2020Na sceni18
Ansambel Banovšek je začel delo-
vati leta 2014 na pobudo vodje an-
sambla Mateja Banovška in njegove 
sestre Venese. Njuna želja je bila, da 
bi nadaljevali pot staršev, ki sta prav 
tako imela svoj ansambel. Prvič so na-
stopili na srečanju muzikantov v Zre-
čah, ki ga vsako leto organizira Avgust 
Skaza. Kljub tremi so se dobro odre-
zali. Pozitivne kritike so kar deževale, 
dale so jim poseben zagon za naprej.
Vodja ansambla je harmonikar 
Matej Banovšek, ki je tudi odličen 
mentor številnim mladim glasbeni-
kom na harmoniki. Pevko Veneso 
Brglez glasba spremlja že od zgodnje-
ga otroštva, svojo glasbeno pot pa je 
začela nekoliko kasneje. Najprej se 
je posvetila študiju in družini. Pevcu 
Roku Zbičajniku nikoli ne zmanjka 
besed, zato tudi povezuje program 
na njihovih nastopih. Pevka Barbara 
Leber Turinek ob vseh drugih opra-
vilih v ansamblu skrbi tudi za to, da 
jim nikoli ne zmanjka sladkih dobrot. 
Kitarist Matej Turinek se poklicno 
ukvarja z glasbo, je tudi učitelj in 
mentor mladim glasbenikom, ki šele 
spoznavajo glasbeni svet. Zaupali so 
mu tudi posle tonskega tehnika v 
ansamblu. Basist Andrej Sušec (tudi 
bariton, kontrabas, bas kitara) se z 
glasbo ukvarja že 20 let, 18 let pa je 
tudi že član pihalnega orkestra Slo-
venj Gradec. Ansamblu Banovšek se 
je pridružil decembra 2017, pred tem 
je 15 let igral v ansamblu Juhej.
Banovški izvajajo narodno-zabav-
no in tudi zabavno glasbo. Najbolj 
ustvarjalni so pri narodno-zabavni 
glasbi, še posebej vodja ansambla 
Matej Banovšek in njegova mama, ki 
sta zaslužna za številne nove skladbe. 
Zelo so ponosni, da so vse avtorske 
skladbe njihovo delo. Med bolj po-
znanimi je zagotovo njihov zadnji 
valček z naslovom Kar zgodilo se je. 
Poslužujejo pa se tudi poustvarjanja 
že narejenih skladb znanih avtorjev. 
Od drugih ansamblov se razlikujejo 
že zaradi same sestave, zato se posle-
dično tudi njihova glasba razlikuje od 
druge narodno-zabavne glasbe. Kot 
trio s pevskim tercetom so namreč 
edini tovrstni ansambel v Sloveniji.
„Slovenska narodno-zabavna sce-
na gre vedno v pravo smer. Mi si jo 
predstavljamo kot drevo, ki raste in 
se debeli. Vsake toliko časa to drevo 
požene kakšno novo vejo, ki je malo 
drugačna, posebna. Iz omenjenega 
drevesa je zraslo že veliko vej in ne-
katere še rastejo naprej, nekatere so 
se posušile, vsekakor pa nobena od 
njih ne more postati novo drevo. Za 
domačo slovensko glasbo ni straha, 
ljudje jo imajo radi in zato je večna,“ 
v imenu članov ansambla Banovšek 
pove Matej Banovšek. Narodno-za-
bavna glasba zanje pomeni spošto-
vanje nečesa, kar je že ustvarjeno, in 
hkrati tudi zaupanje, da to ponesejo 
naprej.
Svoje mesto in posledično tudi 
stranke si danes ansambli iščejo na 
facebooku, instagramu, youtubu, in 
ne toliko več na festivalih. Danes je že 
tako, da festivali potrebujejo ansam-
ble. Minili so časi, ko so bili festivali 
glavna odskočna deska za ansamble. 
Za prihodnost imajo člani Ansambla 
Banovšek veliko idej in načrtov, samo 
odločiti se morajo, kako in kaj. Za 
nemško govoreče območje bodo maja 
2020 izdali nov cd. Pripravljajo pa se 
tudi na 4. Večer z Banovški, skladajo 
nove pesmi in pripravljajo repertoar 
za nove nastope doma in v tujini, s 
katerimi želijo razveseliti ljubitelje 
narodno-zabavne glasbe. Večinoma 
nastopajo doma, občasno tudi na 
nemško govorečem območju. Najbolj 
pa se jim je v spomin vtisnil njihov 
zadnji koncert Večer z Banovški. Zelo 
so ponosni, da je koncert predvajala 
tudi RTV Slovenija.
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —   Ansambel Banovšek
Edinstveni trio s pevskim tercetom
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Banovšek
Že v osnovni šoli je veliko 
risal, risbe so ostale v šoli, nikoli 
jih ni niti iskal, da bi jih lahko 
danes razstavljal. Tudi oče je bil 
kulturnik, ljubiteljski slikar, ki se je 
tudi ukvarjal s hipnozo, se družil s 
svetovno znanimi hipnotizerji, kot 
je bil Svengali.
Otroška leta v Litiji je 
zaznamovalo kopanje v kristalno 
čisti Savi, nabiranje borovnic za 
prodajo, predvsem pa mnogo 
nepozabnih ustvarjalnih ur v 
ateljeju akademske slikarke Mire 
Pregelj. V takratnem Strnišču 
sta si oče in mama postavila 
skromno hiško v upanju, da bosta 
dobila službo v Tovarni glinice in 
aluminija. Očetu je kmalu uspelo, 
mama pa si je še dolgo služila 
denar s šivanjem oz. krojaštvom. 
V tistem času ni bilo plesa v 
kidričevski dvorani, na katerem 
ne bi bilo vsaj deset ali petnajst 
žensk oblečenih v kreacije 
Vladove mame. Tudi direktor 
Franjo Grunfeld in sin generala 
Maistra sta nosila srajce, ki jih ona 
sešila. Osnovno šolo je obiskoval 
v Kidričevem in Lovrencu na 
Dravskem polju. Spomini niso 
najlepši, oče ju je zapustil, 
pogosto sta bila več lačna kot sita. 
Od doma je odšel samovoljno, 
le s kovčkom v roki, ki ga 
je prelepil s plakatom Luisa 
Armstronga. Lepšo prihodnost 
zase in za mamo je šel iskat v 
Maribor. V Železniško-industrijski 
šoli se je zanj, ki zaradi hude 
sklepne revme ni imel dokončane 
osnovne šole, našlo le mesto 
za mizarja. Prva mala zmaga 
pa je bila, ko je uspešno končal 
prvi letnik mizarske šole in 
opravil izpite za osmi razred 
osnovne šole. V tem času je začel 
trenirati boks in judo ter postal 
jadralni pilot v Aeroklubu Ptuju. 
V Tamu, kjer je končal tečaj za 
avtokleparja, je organiziral prvo 
pravo stavko delavcev, s čimer 
si je prislužil prve črne pike pri 
oblasti. V Kidričem je ustanovil 
Hortikulturno društvo, ki se 
je proslavilo s petimi velikimi 
cvetličnimi razstavami. 
Že od nekdaj je rad gledal slike, 
že od nekdaj si je želel postati 
galerist. Slike je začel kupovati, 
ko je kot mizar delal v ptujskem 
Gradisu. Ljubljana, kjer je na 
FSPN študiral sociologijo kot 
Titov štipendist, je bila posejana 
z galerijami. Hodil je od ene 
do druge, spoznaval slikarje in 
umetnike. Med letoma 1990 in 
2000 se je preizkušal tudi kot 
samostojni podjetnik z mizarsko 
dejavnostjo. Z likovno dejavnostjo 
se je začel ukvarjati po končani 
podjetniški zgodbi. V podjetju 
Tenzor je organiziral in vodil 
galerijo, v okviru katere je postavil 
45 razstav domačih in tujih 
umetnikov. Ko je bila na vrhuncu, 
so jo lastniki zaprli. Ustanovil je 
društvo Art Stays, skupaj s sinom 
Jernejem sta nadaljevala galerijsko 
in razstavno dejavnost. Sprva v 
malem prostoru v Prešernovi ulici, 
nato nekaj časa tudi v MG Ptuj 
in nazadnje v nekdanji mizarski 
delavnici v Strnišču. Do leta 2019 
sta postavila preko 100 razstav 
na Ptuju in v Strnišču ter v okviru 
društva 17 festivalov sodobne 
umetnosti, preko katerih sta 
na Ptuj pripeljala več kot 800 
umetnikov iz celega sveta. Po 
dolgih letih prizadevanj je društvu 
Art Stays končno uspelo dobiti 
prostor na Slovenskem trgu 1, ki 
je galerija in hkrati informacijska 
točka festivala sodobne 
umetnosti Art Stays. Vedno si je 
tudi želel, da bi Ptuj dobil mestno 
galerijo, kot kaže, pa je še dolgo 
ne bo imel. Prostor so sicer našli, a 
še vedno nima vsebine, pove. 
Namesto za tržnico, 
za ureditev ulic 
in fasad
„Nič ni narobe, da Ptuj 
ponovno kandidira za Evropsko 
prestolnica kulture, ker je že sama 
kandidatura promocija za mesto. 
Če pa kdo misli, da bomo uspeli 
s kandidaturo, potem ne ve, kaj 
je kultura. Pred prestolnico mora 
Ptuj urediti ulice, pločnike, da se 
ljudje ne bodo spotikali, fasade, ki 
so prav tako nevarne, ker odpada 
omet. Prava katastrofa pa so 
neurejena mestna dvorišča. Prav 
dvorišča v starih mestnih jedrih so 
turistično najbolj zanimiva v celi 
Evropi. Škoda je, da se je toliko 
denarja vrglo v ureditev tržnice. 
S tem denarjem bi lahko uredili 
najmanj deset ulic in 50 fasad. Ptuj 
bi s tem mnogo več pridobil, kot 
bo sedaj z ureditvijo tržnice. Malo 
mesto, kot je Ptuj, ne potrebuje 
tako velikega prireditvenega 
prostora. Potrebuje zgolj poletni 
oder, ki smo ga naredili, a ga 
odgovorni niso prepoznali,“ 
sklene Vlado Forbici.
Ptuj  Vlado Forbici v Kavarni pod odrom
Že od nekdaj je rad gledal slike
Gost predzadnjega četrtka Voja Veličkovića v letu 2019 v The Legend Pubu je bil Vlado Forbici. Predstavil je svojo življenjsko in delovno pot, pogled na stanje v kulturi, festi-
valsko in drugo dogajanje, tudi v povezavi z novim spogledovanjem Ptuja, da postane Evropska prestolnica kulture 2025. Vlado Forbici je namreč ob vsem, kar je v življenju 
delal, v prvi vrsti kulturnik, to je v svojih genih prinesel že na svet. 
Foto: Črtomir Goznik
Vojo Veličković in Vlado Forbici v Kavarni pod odrom
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 19
torek  14. januarja 2020 Nasveti   19
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: 6 (9) lisčev testa za lazanjo (za pekač približno 17 x 27 cm); bešamel: 50 g masla, 50 g moke, 0,5 l 
toplega mleka, 1 ščepec soli, 1 ščepec popra, 1 ščepec mletega muškatnega oreščka; mesni nadev: 300 g mletega 
mesa, 50 g slanine, 50 g masla, 1 čebula, 1 korenček, 1 vejica zelene, 1 lovorjev list, 300 g pretlačenega paradižni-
ka, 2 žlici paradižnikove mezge, 2 dl rdečega vina; 3 žlice naribanega sira, 1 ščepec soli, 1 ščepec popra; maslo 
za pekač.
Za mesni nadev – bolonjsko omako v ponvi stalimo maslo, na njem popražimo nakockano slanino, dodamo se-
seskljano čebulo, sesekljano zeleno in nariban korenček. Ko čebula porjavi, dodamo mleto meso in začimbe, dobro 
prepražimo in prilijemo vino. Ko to izpari, dodamo pretlačen paradižnik in v vodi raztopljeno mezgo. Dušimo kako 
uro. Za bešamel omako v kozici stalimo maslo in vanj razmešamo moko (da ni grudic). Med stalnim mešanjem prili-
vamo toplo mleko. Solimo, popramo, odišavimo z muškatnim oreščkom in pet minut kuhamo nad šibkim ognjem. V 
vroči vodi namočimo lisče za lazanjo, da se zmehčajo. Odcedimo jih. Dno pekača premažemo z nekaj bešamela in 
ga prekrijemo s tremi lisči testa. Po njem podevamo mesno omako, jo prelijemo z bešamelom, potresemo s sirom 
in prekrijemo z novo plastjo testa. (Če želite večnadstropno lazanjo, uporabite več plas testa, mesno omako in pa 
bešamel razdelite na več delov. Ampak je ena plast za normalne jedce čisto dovolj.) Zgornjo plast testa prelijemo z 
bešamelom in potresemo s sirom. Lazanjo damo v pečico in pečemo pol ure pri 180 stopinjah Celzija in še 5 do 10 
minut pri 200 stopinjah Celzija, da se sir lepo zapeče. Lažje jo režemo nekoliko ohlajeno.
TOREK SREDA ČETRTEK
segedin golaž, 
krompir v kosih, 
jabolčni kompot
zelenjavna juha, 
pleskavica, 
džuveč riž, radič, 
zdrobove kocke z 
jabolki
prežganka, jetrca 
v omaki, polenta, 
sadje
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
fižolova kremna 
juha, ocvrt oslič 
po dunajsko, 
krompirjeva sola-
ta, rižev narastek
milijonska juha, 
lazanja, rdeča 
pesa v solati, 
jogurtova strjenka 
z malinami
goveja juha, 
pečena rebra, 
pražen krompir, 
motovilec, 
princeske
juha, dušena 
špinača, pire 
krompir, hrenovke, 
puding
Lazanja
Zdrobove kocke z jabolki in orehi
Zemlja je živ organizem
Zakaj ne smemo hoditi po zemlji, čeprav je zmrznjena in zgleda, kot da škode s tem ne delamo? Zem-
lja, rodovitna prst, v kateri rastejo rastline in so od nje odvisne, nastaja kar nekaj deset ali pogosto celo 
nekaj 100 let. Osnova je matična podlaga, torej kamnina, ki je globoko pod nami. Ta določa, ali je naša 
zemlja naravno kisla ali bazična, iz kako velikih delcev je sestavljena, klima, relief pa, kako hitro se drobi 
in prepereva in kako globoko pod nami je. Torej matična kamnina pod nami določa osnovne lastnosti 
mrtvega, mineralnega dela prsti – teksture zemlje. Po drugi strani pa na površini zemlje vedno nekaj raste, 
listje, odpada, organizmi propadajo in s tem ustvarjajo organsko snov. Ta še ni humus. S pomočjo mikro-
organizmov, v naravi seveda velikega in pestrega števila le-teh, z mešanjem s preperelim mineralnim delom 
matične kamnine nastaja to, čemur rečemo rodovitna prst. Del te rodovitnosti pa so tudi vsi živi organizmi, 
ki so v zemlji, mikro- in tudi makroorganizmi. Opisani procesi se ves čas dogajajo, zemlja se obnavlja samo 
s pomočjo mikroorganizmov.
Zelo pomembno je torej, kakšna je struktura naše zemlje
Strukturni skupki ali agregati so torej strukture, v katerih najdemo od narave (reliefa) dane mineralne 
delce – pesek, glina … in lepilo, ki je organska snov in izločki mikroorganizmov ter korenin rastlin. Če 
so ti skupki v obliki obročev (na sliki), potem se zemlja poleti (pa tudi pozimi) ne zbija oziroma se zbija 
manj, na organske dele skupkov se vežejo hranila in voda tako rahlo, da ostajajo v območju korenin, a so 
rastlinam lahko dostopni. Ti obroči so torej izredno pomembni za rodovitno in zdravo prst. Da nastanejo, 
pa seveda potrebujemo mikroorganizme in globoke, močne korenine rastlin. Zato je tudi kolobar zelo 
pomemben, saj vse vrtnine (na primer solata, motovilec ...) takih korenin nimajo. 
Zeleni nasveti
Začetek leta še ne pomeni 
začetek dela na vrtu
Najprej vam vsem voščim uspešno in produktivno leto 2020. Za nami je najlepši 
družinski praznik, o delu na vrtu, v naravi pa nismo razmišljali. A zdaj bo mnoge 
spet hitro zmamilo na vrt. Zapomnite si, da zemlja prav tako potrebuje počitek, 
kakor ga vsak dan potrebujemo mi. Še enkrat ponovim, naj se vam z delom na 
vrtu ne mudi. Zunaj na prostem samo pobiramo pridelek z gredic in pri tem 
skušamo po zemlji hoditi čim manj.
Foto: Miša Pušenjak
Sestavine: 250 g pšeničnega zdroba, 150 g mleh orehov, 3 večja jabolka, 1 žlica limoninega soka, 150 g sladkorja, 
100 g olja, 100 g mleka, 3 jajca, 1 pecilni prašek, 1 žlička cimeta; čokoladna glazura: 100 g čokolade, 2 žlici masla.
Pekač (30 x 20 cm) namažemo in pomokamo (ali obložimo s papirjem za peko). Jajca in sladkor stepamo 3–4 minute, 
da dobimo penasto, bledo zmes. Stepeni jajčni mešanici po vrs primešamo: olje, mleko, pšenični zdrob in pecilni 
prašek. Nazadnje dodamo še mlete orehe, naribana jabolka, ki smo jih pokapljali z limoninim sokom, in cimet. Vse 
skupaj na hitro zmešamo še enkrat.Testo nalijemo v pekač, po vrhu ga poravnamo in pekač položimo v pečico, 
segreto na 180 stopinj Celzija. Pečemo 30–35 minut. Pečen kolač nekoliko ohladimo. Za glazuro v kozici pristavimo 
nadrobljeno čokolado in maslo. Počasi segrevamo in med mešanjem stalimo. Glazuro enakomerno polijemo po 
kolaču in ohladimo pri sobni temperaturi, lahko pa ga položimo še v hladilnik za 30–60 minut.
Zakaj se po zamrznjeni zemlji ne sme hoditi
Ta obroč se seveda stre, polomi, razpade, če zemljo preveč obremenjujemo. Čeprav ni strokovno, pa 
vseeno rada te obroče primerjam z odpadlim listjem jeseni. Če je list vlažen, stopimo na nanj, se upogne, se 
pa ne zlomi in tudi ne zlepi. Če je suh, se zdrobi na nešteto koščkov. Če je premoker, se zlepi skupaj. Če je 
zamrznjen, gre prav tako že ob najmanjšem dotiku, že ko ga primemo v roke, na drobtinice. Enako velja za 
presuho (poleti), premokro (spomladi, jeseni, poleti) ali zamrznjeno zemljo. S hojo in seveda tudi obdelavo 
premokre, presuhe ali zamrznjene (tudi zasnežene) zemlje lomimo, uničujemo te strukturne agregate, s tem 
pa slabšamo rastne pogoje tudi vrtninam, seveda tudi drugim rastlinam. Potem pa se ukvarjamo z zbito, 
presuho zemljo, ki je ni možno namočiti, pretežko zemljo in seveda z lačnimi vrtninami.
Zdaj še ne obrezujemo, ne sadimo v zemljo na prostem in tudi 
ne sejemo plodovk
Zdaj še ne obrezujemo, čeprav so vsi profesionalni sadjarji in vinogradniki že v svojih sadovnjakih in 
vinogradih. Pri obrezovanju namreč veliko hodite tudi po zelenici. S tem uničite že tako nekoliko slabšo 
strukturo tal, ki je vedno v trajnih nasadih. Posledica tega je, da trava pomladi propade, namesto nje se na-
selijo pleveli ali prav v slabo strukturni (zračni) zemlji mah. Ker maha ne marate, boste uporabili različna, 
najpogosteje kemična sredstva, da se ga znebite. Pa gre ekologija rakom žvižgat.
Enako pa seveda velja na vrtu, saj z obdelavo zamrznjene zemlje delamo veliko škode bodočim vrtninam 
na gredicah. 
Prezgodaj še je tudi za setev plodovk. Primerno veliko sadiko paradižnika naredimo v 8 tednih, papriko 
v 10 tednih, jajčevec potrebuje še nekaj več časa, kumare in buče pa samo tri tedne, lubenice in melone 
pa nekje do 5 tednov, da vzgojimo zdrave in odlične sadike. Če računate, da paradižnika, kumar in buč ne 
sadimo na prosto pred prvim majem, v neogrevane rastlinjake pa v najboljših vremenskih pogojih nekje 
v začetku aprila, lahko takoj izračunate, da je še krepko prezgodaj za setev. Torej, plodovk še ne sejemo za 
sadike. Sejemo pa lahko letne sorte solat, posebej mehkolistnih sort, večino zelišč, nekatere cvetlice, listnati 
peteršilj, zeleno, por in po želji tudi čebulo, lahko pa tudi grah in bob, pa tudi motovilec, špinačo in blitvo, 
pa tudi rukolo za sadike seveda. Po lastni presoji in stanjem v vaših rastlinjakih pa lahko v zemljo sejete 
bob in grah, z nekaj tveganja pa tudi mesečno redkvico. Tudi motovilec, špinača in rukola bodo že kalili v 
večini rastlinjakov, če se tako vreme nadaljuje.
Torej, potrpežljivost bo zdaj nekaj mesecev prvo sredstvo za varstvo rastlin.
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 20
V pismu, ki se bere kot rubrika 
Saj ni res, pa je, mu je namreč neki 
gospod, ni jasno, ali gre za občana 
ali ne, opisal obisk pokopališča v 
Sveti Trojici. Kot piše, je tja prišel v 
spremstvu; ko se je poklonil spomi-
nu tam pokopanemu svojcu oziro-
ma prijatelju, ga je pritisnilo na malo 
potrebo, zato je iskal stranišče. To 
je, kot na večini manjših pokopališč, 
dostopno le v stavbi mrliške veži-
ce, ki pa je odprta le, kadar jo kdo 
najame. Sila je morala biti huda, saj 
možakar ni imel časa iskati drugih 
sanitarij oziroma »ni videl druge re-
šitve«, ampak se je olajšal kar pri za-
bojniku za odpadne sveče. Gotovo 
ni ne prvi ne zadnji, ki je uriniral na 
javnem mestu, je pa zanimivo, kako 
se je pokesal in opravičil za storjeno 
ter županu celo poslal dvajsetaka 
za plačilo tistemu, ki bo moral po-
čistiti za njim. 
Skupaj s sodelavci občinske upra-
ve se je David Klobasa neverjetni 
zgodbi najprej pošteno nasmejal: 
»Dvakrat sem moral prebrati, da 
sem dojel. Seveda ni prav, kar je 
torek  14. januarja 2020Križemkražem20
ANIARA - prva opera z elektronsko glasbo, ARNI - azijski vodni bivol, DISL, Uschi - nekdanja nemška biatlonka, večkratna svetovna 
prvakinja in olimpijska zmagovalka
Tokrat stereogram skriva prizor iz športa. Glejte brez nepotrebnega napenjanja oči ali škiljenja (čeprav je podobno). 
Približajte jo nosu, sproščeno glejte, kot bi zrli nekam v daljavo za sliko, in jo počasi oddaljujte. 
Na razdalji približno 30 cm bi se morala prikazati. Izberite si dve enaki podrobnosti blizu skupaj, 
ki se morata združiti v eno. Gledanje je podobno kot, ko vam oči lezejo skupaj in se vam prikaže dvojna slika.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (37)
Čeprav me množična 
izdelava portretov pogosto 
utruja, tega ne bi mogla 
reči za fotografsko odkriva-
nje skritih kotičkov sveta, 
posnetkov vsakega kamna, 
ki malenkost izstopa, in fo-
tografi j pristnega vsakdana 
domačinov.
Zame ena najbolj fotografsko 
zanimivih evropskih prestolnic, 
Barcelona, poka po šivih od živ-
ljenja. Katalonska prestolnica je 
z več kot trideset milijoni turi-
stov letno eno najbolje obiska-
nih evropskih mest. Medtem ko 
turizem prinaša gospodarske ko-
risti, je mesto prekrito s hordami 
turistov. Privabljajo jih predvsem 
arhitekturna čudesa domačega 
arhitekta Gaudija, sončne plaže 
in šik trgovski centri. In seveda 
nogomet. Ne verjamem, da je 
v glavni sezoni mestno jedro 
priljubljena destinacija med do-
mačini – gneča zaduši vonj po 
Španiji. Nekaj ulic od poplavlje-
ne glavne promenade La Ram-
bla se odpre drug svet. Svet, 
kjer lastnik kavarne poseda na 
drobni terasi in opazuje otroka, 
ki vreščeče skakljata po pesku, 
nasutem ob visoki hiši – pristno 
življenje. Dom.
Spomnim se, da me do Ptuja 
loči še šest tednov jalovega kro-
ženja po Sredozemskem morju. 
Šest svečanih sobotnih večerov 
ob svežih valovih enotedenskih 
gostov. In vsaj petnajst tisoč pri-
tiskov na sprožilec fotoaparata. 
Čez čas zmore človek v vsakem 
delu, četudi ga ne mara, najti ne-
kaj pozitivnega, pomembnega. 
Nekdo, veliko mlajši od mene, me 
je nedavno presenetil s to tezo. 
Bolj kot razmišljam, bolj vidim, 
da ima prav. Brez težkega dela na 
ladji, popotovanja po krajih ne bi 
bila tako živa, zvoki in barve tako 
siloviti, boj za izkoristek prostih 
trenutkov pa tako silen.
Foto: Mateja Toplak
Barcelona, Španija
Sveta Trojica  Pismo, kot ga ne pričakuje noben župan
Opravičilo za lulanje na pokopališču
Presenečenje ob pogledu na 20 evrov v ovojnici, ki jo je takoj po novem letu prejel trojiški žu-
pan David Klobasa, ni bilo nič v primerjavi z vsebino priloženega pisma.
Foto: 
Faksimile pisma, ki ga je skupaj z bankovcem za 20 evrov prejel trojiški 
župan David Klobasa.
gospod storil, lahko bi na primer 
poiskal kakšen lokal in tam opravil 
svoje, pa vendar je malo takšnih, ki 
bi se za to opravičili in celo poslali 
denar za odškodnino. Zato sem vse 
skupaj vzel s pozitivne plati in tudi 
objavil na družbenih omrežjih.«
Kidričevo  Urejanje vrtičkov
Nove utice, kompostniki, 
zbiralniki deževnice
Med projekti, ki jih občina Kidričevo izvaja s pomočjo evrop-
skih sredstev (LAS), je tudi urejanje vrtov na jugovzhodnem 
delu naselja Kidričevo, med Njivercami in cesto, ki vodi proti 
železniški postaji.
Skoraj tri hektarje veliko območje je že bilo namenjeno vrtičkarstvu, ob-
čina ga je sedaj še dodatno uredila in opremila. V okviru projekta so izdelali 
idejno zasnovo za prostorsko in programsko ureditev, organizirali so pet 
strokovnih delavnic na temo vrtnarjenja in delovne akcije, na katerih so 
območje počistili, na novo zakoličili, uredili okolico in zasadili stara avtoh-
tona drevesa. V sklopu projekta bodo oziroma so že nabavili vrtne lope za 
hrambo orodja, zbiralnike deževnice in kompostnike. »Območje vrtičkov 
je bilo doslej neurejeno, neugledno. Uporabniki so obdelovali posamezne 
gredice, vmes so bili postavljeni hišice, ute, lope, ograje, zbiralniki deževni-
ce, posode za odpadke … Vse to je bilo zgrajeno in postavljeno improvizi-
rano, sestavljeno iz različnih materialov, tudi odpadnih. Ker tovrstna ure-
ditev prostorsko in okoljsko ni bila sprejemljiva, smo se odločili območje 
urediti. Zavedamo se tudi, da so uporabniki na vrtove izjemno navezani, 
zato smo jim šli naproti. S projektom podpiramo dejavnost samooskrbe 
in ljudi spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu. Izboljšali smo tudi 
izgled območja,« so o projektu, ki je veljal dobrih 41.000 evrov, povedali na 
občini Kidričevo. Od tega je 27.000 evrov prispevala EU, 14.000 pa občina 
Kidričevo.  
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 21
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku  Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka 
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem 
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 20. januarja 2020.
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven  ☺☺ € 
Bik  ☺☺☺ €€ 
Dvojcka  ☺ €€€ 
Rak  ☺☺☺ €€ 
Lev  ☺ €€€ 
Devica  ☺☺ € 
Tehtnica  ☺ €€€ 
Škorpijon  ☺☺☺ € 
Strelec  ☺☺ €€€ 
Kozorog  ☺ € 
Vodnar  ☺☺☺ €€€ 
Ribi  ☺ €€ 
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko 
s svojimi podatki pošljite na naslov 
Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 
2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. januarja. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: 
Živa Kramaršek, Starše.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Torek, 14. januar
16:00 Ptuj, Furstova hiša, Delavnica: Računovodstvo za društva, 
delavnica za osvežitev znanja pred pripravo letnih poročil
16:00 Zgornje Partinje, kmetija Kraner:  prikaz peke kruha in 
pogač
17:00 Spuhlja, večnamenska dvorana, izmenjava domačih semen
17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, delavnica polstenja 
pod vodstvom Silve Kelemina
18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Cikel čuječnosti: 
čuječnost kot učinkovito orodje pri soočanju s stresom
Sreda, 15. januar
09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Kreativnica za seniorje, 
risati zna vsak
09:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje 
Kaj vse se skriva na spletu, primeri iz prakse Luke Kušarja 
(Arnes)
11:00 Ptuj, Volkmerjeva c. 25, trgovina Ptujski škrnicl, nekdanji 
Bratje Reš – Žerak, odprtje trgovine s ponudbo izdelkov in 
pridelkov slovenskih kmetij in predmetov centra ponovne 
rabe
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Amaterji, za izven
Četrtek, 16. januar
16:00 Kog, prostori KS, Antonovanje na Kogu, čurke in vino 2020, 
ob 9. uri ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo 
potrošnikov
17:00 Knjižnica Ormož, predavanje o navadni čigri, varstveni 
ornitolog Tilen Basle iz DOPPS-a bo predstavil ogroženo 
vrsto ptice navadno čigro, ki gnezdi na Ptujskem in 
Ormoškem jezeru
Petek, 17. januar
09:00 Kog, prostori KS, Antonovanje na Kogu, Antonov pikado z 
lokalno ponudbo na stojnicah
15:00 Ptuj, ob bloku na Osojnikovi c. 21, odprtje parka za prosto 
sprehajanje psov
18:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica, predstava Medeni tedni
19:00 Grajena, kulturni dom, predstava Gospod poslanec
19:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Amaterji, za izven
Mestni kino Ptuj
Torek, 14. januar: 17:00 Vrtec za starše: Vzgoja in možgani, 
predava nevrolog dr. Blaž Koritnik.
Sreda, 15. januar: 20:00 Nevidno življenje Evridike.
Četrtek, 16. januar: 19:00 Pogovor ob fi lmu Zgodbe iz kostanjevih 
gozdov.
Petek, 17. januar: 16:00 Dolittle; 18:00 Polsestre; 20:00 Moj 
najboljši profi l.
Prireditvenik 
Foto: ČG
5 6
1 2
8 7 4 9
9 1 7
7 3 8 2 6 5
2 1 7
7 2 6 4
2 1
9 3
torek  14. januarja 2020 Za kratek čas   21
Je tudi vas presenetilo, s kakšno 
lahkotnostjo je ameriški predsednik 
pred nekaj dnevi svetovni javno-
sti – in sočasno vsem ameriškim 
prijateljskim državam, med katere 
naši politiki prištevajo tudi Sloveni-
jo – razložil, da je velika Amerikana 
nekem povsem drugem koncu sveta 
z vrhunsko tehnologijo vrhunsko 
natančno ubila nekega generala. 
Ker pač v tisti državi nočejo ple-
sati po ameriških ritmih, pač pa 
po svoje.
Že res, da je človeški spo-
min kratkega veka, zato pa 
obstajajo viri, v katerih je 
zapisano, kolikokrat doslej 
se je to že zgodilo. Da je 
namreč Amerika meni nič tebi 
nič uporabila vrhunsko tehnologijo 
za doseganje svojih vrhunskih ciljev. 
Pa če se je preostali svet postavil na 
glavo. Običajno se sicer ni, ker je 
ameriških političnih podrepnikov, 
kakršni so na primer tudi naši, po 
vsem svetu preveč. In ti so 
zaploskali. Kot doslej v obdob-
ju po drugi svetovni vojni že 
48-krat ob ameriških posku-
sih spremembe političnih 
režimov v različnih državah 
sveta. Ali v dobrih 30 vojnah, 
raztresenih po vsem svetu, v 
katerih so po letu 1945 sodelo-
vale ZDA. Tako pač kažejo viri 
na spletu. Čeprav vam bodo 
ameriški viri zatrdili, da so 
od ustanovitve naprej ZDA 
sodelovale le v enajstih 
vojnah. Toliko jih je na-
mreč potrdil nji-
hov kongres od 
leta 1776 naprej. 
So vse ostale 
vojne torej igrice 
ameriških predsedni-
kov? »Kaj bi pa danes počel? 
Igral tetris? Šel na golf? 
Ne, igrajmo se vojno. 
Na primer v Libiji. Ali 
bi raje v Iraku? Vietnamu? V 
Srbiji? Bosni?« In Nato soigral-
cem se zasvetijo oči. Spet se bo 
prodaja orožja povečala.
Le kaj se v teh primerih po-
veča našim politikom? Njihov 
ugled gotovo ne, ker to doka-
zujejo vsakih nekaj let manj 
obiskane volitve.
Slovenski slovar takole 
razlaga besedo terorist: kdor 
uporablja nasilje, ustrahovanje, 
zlasti proti idejnim, političnim 
nasprotnikom, da bi dosegel 
zastavljene (politične) cilje, 
spremembe; kdor uporablja 
nasilje, ustrahovanje, s katerim 
hoče doseči, da si kdo ne upa 
ravnati, kot hoče, želi.
Pa naj človek to razume.
‚Pax et bonum!‘ – Mir in 
dobro! je geslo, ki ga pozna ves 
krščanski svet. A ga nihče ne 
upošteva.
Za šankom
Kdo je tu zdaj terorist?
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  14. januarja 2020Poslovna in druga sporočila22
• 20% popust pri malih oglasih
• revija STOP (spored)
• brezplačne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske
počitnice, Gremo na počitnice, Stotin,
Kronika leta ...)
• poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s
Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NARO ILNICA ZAČ
Ime in priimek: ______________________
Naslov: _____________________________
Pošta: ______________________________
Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _
Telefon: ____________________
Datum naročila: _____________
Podpis: _____________________
RADIO TEDNIK Ptuj
2250 Ptuj
d.o.o.
Osojnikova c. 3
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VSAK
petek
VEDNO
POLNA 
DOBRIH 
IDEJ
PALEO DIETA: V NEKAJ DNEH DO
15 STRANI ZANIMIVIH
IN ENOSTAVNIH RECEPTOV
ANA KALIN
ZGODOVINA
ZA VSAKOGAR
Revijo lahko naročite 
na: 080 4321
ali na: www.trafika24.si/narocanje/history
Železnica smrti
S sedmimi oskarji nagrajeni film Most na reki Kwai iz 
leta 1957 prikazuje zgodbo skupine ameriških vojnih 
ujetnikov drugi svetovni vojni, ki so morali zgraditi most 
v mjanmarski (tedaj še burmanski) džungli. V resnici so 
Japonci svoje vojne ujetnike izkoristili za gradnjo več kot 
600 mostov.
Svet iz opek
Babilonski templji, rimski Kolosej in srednjeveške 
katedrale so zrasli samo zato, ker so bistroumni graditelji 
dojeli, kako je glino mogoče uporabiti za stvaritev najbolj 
priljubljenih zidakov na svetu. 
DARILO
OB NAROČILU
brezžične slušalke
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKEPOLITIKA
Tomaž Gantar o vojni v Desusu: 
Karlu Erjavcu gre za stolček, ne za upokojence
EKSKLUZIVNO
100 tisoč evrov odškodnine zaradi neustreznega zdravljenja
AFERA
Kako so Slovenki na Malti nezakonito zasegli jahto 
REPORTAŽA
Pri koroškem Slovencu, ki je trn v peti županu Žitare vasi
Festival slovenske narodno-zabavne glasbe na Ptuju ima eno pomembnejših vlog v slovenski narodni glasbi, saj je 
skozi zgodovino obstoja ansamblom omogočal ustvarjanje prepoznavnosti, ob tem pa skrbel, da se je na državni ravni 
narodno-zabavna glasba razvijala, da se je ohranjalo kakovostno glasbeno izražanje. To je ob zadnjem festivalu, ko je 
ta praznoval 50 let, prepoznala tudi Republika Slovenija: družba Radio-Tednik Ptuj je prejela odlikovanje predsednika 
države Boruta Pahorja.
Prvi razkrivamo program festivalskega dogajanja na Ptuju za leto 2020. Tridnevno dogajanje bo postreglo s petkovim 
programom, 28. avgusta, ko se bodo predstavili ansambli, ki se niso uvrstili v fi nale in bodo imeli možnost, da se 
bodo lahko kot »srečni izbranec« občinstva vseeno udeležili velikega fi nala 51. Festivala slovenske narodno-zabavne 
glasbe Ptuj 2020, ki bo v nedeljo, 30. avgusta. Vse preostale »potnike« na festival bo izbrala komisija na predizboru, 
ki tradicionalno poteka ob dnevih dobrot slovenskih kmetij spomladi na Ptuju.
Družba Radio-Tednik, d. o. o., razpisuje
51. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE 
PTUJ 2020, 
ki bo v nedeljo, 30. avgusta 2020, ob 19. uri na Ptuju.
Pri pripravi in izvedbi festivala poleg družbe RADIO-TEDNIK, d. o. o., sodelujejo RTV Slovenija – Regionalni center 
Maribor (Radio Maribor, Televizija Maribor), Media24, RTV Veseljak in revija Muzika. 
Razpisna pravila in pogoji:
1. Na festivalu lahko sodelujejo avtorji in ansambli iz Slovenije in zamejstva, ki gojijo to glasbeno zvrst. Na festi-
valu lahko sodelujejo ansambli, ki imajo za to glasbo značilne instrumente (uporaba elektronskih instrumentov, 
bobnov in računalniških programov ni dovoljena) in katerih člani so starejši od 15 let. 
2. Ansambli bodo na festivalu nastopili v dveh kategorijah: v kategoriji klasičnih kvintetov (harmonika, trobenta, 
klarinet, kitara, bas) in v kategoriji drugih zasedb.
3. Vsak ansambel oziroma avtor lahko na razpisu sodeluje z eno ali več novimi skladbami. Na festivalu vsak 
ansambel sodeluje le z eno novo tekmovalno skladbo. Prijava mora vsebovati demo ali že dokončan posnetek 
prijavljene skladbe in besedilo v treh izvodih. Dolžina skladb je lahko največ tri minute in pol. 
4. Za nastop na festivalu bodo ansambli sprejeti na osnovi odločitve strokovne komisije, ki jih bo ocenila na javni 
avdiciji v nedeljo, 17. maja 2020, v popoldanskem času na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Strokov-
no komisijo imenuje organizator festivala. Končni izbor ansamblov in skladb bo komisija opravila do 23. maja 
2020 in bo dokončen. Potrjeni ansambli ne morejo odpovedati sodelovanja.
5. Vsi na festival sprejeti ansambli morajo najpozneje do konca maja 2020 organizatorju dostaviti za festivalsko 
zgoščenko dokončan studijski posnetek tekmovalne skladbe.
6. S sodelovanjem na razpisu ansambli in avtorji soglašajo, da se njihova dela snemajo za radijski in televizijski 
program, predvajajo in izdajo na nosilcih zvoka in slike oziroma da sodelujejo na festivalu v skladu z njegovimi 
pravili.
Izvedbo, skladbe in besedila bodo na festivalu ocenjevali strokovna žirija in komisija za besedila, ki ju imenuje orga-
nizator, ter občinstvo. Denarne nagrade so v bruto zneskih. Razpisane nagrade so: 
• strokovne komisije izberejo: 
- najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti – nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel)
- najboljši ansambel med drugimi zasedbami – nagrada ORFEJ in denarna nagrada (ansambel)
- najboljše besedilo – denarna nagrada (avtor besedila)
- najboljšo vokalno izvedbo – Korenova plaketa (pevec, pevka ali pevci)
• obiskovalci na prireditvi izberejo: 
- najboljšo skladbo festivala – denarna nagrada (nagrado si delijo avtor glasbe, avtor besedila in avtor aran-
žmaja)
Ansambli se prijavijo za nastop na festivalu najpozneje do ponedeljka, 30. marca 2020, na naslov: RADIO-TEDNIK, 
d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 PTUJ, s pripisom »Za festival«. 
Dodatne informacije so na voljo pri direktorju festivala DRAGU SLAMERŠAKU (e-mail: drago.slamersak@radio-tednik.
si, tel. 031 681 253) ali pri uredniku festivala DOMNU HRENU (e-mail: domen.hren@radio-tednik.si, tel. 030 33 55 
55).
Ansambli se prijavljajo na ptujski festival pisno: zapišejo podatke o ansamblu (kateri instrument igra posameznik na 
festivalu in kdo vse poje), o vodji ansambla, skladbi in njenih avtorjih. Prijava mora vsebovati še reklamni material 
ansambla (fotografi jo), nekaj informacij o delu ansambla, njegovih morebitnih uspehih in diskografi jo. Prijavnico na 
festival podpiše vodja ansambla, ki zagotavlja resničnost vpisanih podatkov.
Z vsemi ansambli, ki bodo nastopili na festivalu, bo organizator sklenil pogodbo, ki bo določala preostale medsebojne 
obveznosti in pravice.
Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  14. januarja 2020 Oglasi in objave   23
Vsako
sredo
ZA ZVEZDE
KUPIMO traktorje IMT, Deutz, To-
mo Vinkovič ter traktorje ostalih 
znamk. Kupimo tudi kmetijske 
priključke v kateremkoli stanju. Te-
lefon 070 519 447. GVTRAK Gre-
gor Voga, s. p, Turno 11, Gorica 
pri Slivnici.
SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO
PREDNOSTI ZA VAS:
neodvisnost,
10- letne izkušnje,
plačate le razliko 
Made in EU,
preprosta in hitra izvedba.
PREDNOSTI ZA VAS:
zadovoljni kupci,
monolitna
 20 - letne izkušnje,
poštena cena in kvaliteta,
Made in Germany,
35 let garancije.
Cerkevnjak
Generalni pokrovitelj
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova 
drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi-
no ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM belo mešano vino. Tel. 031 
503 142.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne-
snostjo, naročila sprejemajo po tel. 040 
531 246 ali 02 688 13 81. Rešek, Star-
še 23.
BREZPLAČNO dam v najem 14 arov nji-
ve, lokacija Ptuj – Grajena. Tel. 031 829 
984.
Veronika Mikolič, roj. Vrabič, Podlože 71a, roj. 1932 – umrla 27. decem-
bra 2019; Venčeslav Ivančič, Lovrenc na Dr. polju 28, roj. 1950 – umrl 
27. decembra 2019; Nikola Ivezić, Ptuj, Trubarjeva ul. 7, roj. 1936 – 
umrl 27. decembra 2019; Franc Mlinarič, Štuki 35, roj. 1940 – umrl 28. 
decembra 2019; Katarina Vrabič, roj. Kokol, Ptuj, Ul. Vide Alič 16, roj. 
1921 – umrla 28. decembra 2019; Terezija Lukman, roj. Igerc, Dobrava 
17, Ormož, roj. 1925 – umrla 29. decembra 2019; Franc Fras, Dornava 
94a, roj. 1945 – umrl 30. decembra 2019; Matilda Štrucl, roj. Kaisers-
berger, Kungota 32, roj. 1930 – umrla 30. decembra 2019; Janez Čuš, 
Bratislavci 45, roj. 1948 – umrl 31. decembra 2019; Anton Repec, Haj-
doše 95, roj. 1939 – umrl 1. januarja 2020; Rozalija Zorec, roj. Zorec, 
Drstelja 49, roj. 1947 – umrla 2. januarja 2020; Jožef Drevenšek, Žetale 
108, roj. 1944 – umrl 2. januarja 2020; Aljoša Zupanič, Pobrežje 166, roj. 
1970 – umrl 2. januarja 2020; Jožefa Krepek, roj. Mesarič, Starošince 
20, roj. 1964 – umrla 3. januarja 2020; Roman Tomanič, Lovrenc na Dra-
vskem polju 23c, roj. 1952 – umrl 3. januarja 2020; Martin Panikvar, 
Kungota pri Ptuju 88, roj. 1936 – umrl 4. januarja 2020; Alojz Šegula, 
Ptuj, Mejna c. 12, roj. 1935 – umrl 5. januarja 2020; Danica Sok, roj. 
Sok, Mezgovci ob Pesnici 31, roj. 1949 – umrla 6. januarja 2020; Drago 
Bohinec, Ivanjkovci 64, roj. 1953 – umrl 7. januarja 2020; Gera Štagar, 
roj. Emeršič, Zamušani 21a, roj. 1923 – umrla 27. decembra 2019.
Umrli so 
PRODAM belo sortno vino, mešano vino 
in rdeče. Tel. 031 771 935.
PRODAM prašiče od 50 do 85 kg. Tel. 
051 42 32 60.
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 
Lepi spomini ne bledijo!
w
w
w
.te
d
n
ik
.s
i
Štajerski TEDNIK torek, 14. 1. 2020     COLOR CMYK stran 24
Danes bo na Primorskem in 
Notranjskem pretežno oblačno, 
drugod bo precej jasno. Zjutraj 
bo po nižinah severne in osre-
dnje Slovenije nekaj megle. 
Čez dan bo začel pihati jugoza-
hodni veter. Jutranje tempera-
ture bodo od -5 do 0, ob morju 
okoli 4, najvišje dnevne od 5 do 
11 °C.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Rojstva: Anja Prelog, Zagojiči 20a, Gorišnica – 
deček Anže; Vesna Majerič, Sagadinova ulica 13, 
Ptuj – deček Luka; Tina Ferjančič, Ulica Antona 
Janše 6, Slovenske Konjice – deklica Ana; Tina 
Klasinc, Apače 185c, Lovrenc na Dravskem polju 
– deček Jaša; Barbara Polajžar, Nadole 49, Žetale 
– deklica Tea; Maja Kocuvan, Rjavci 8, Vitomarci 
– deček Lukas; Klaudija Kozel – deček; Mojca Rus 
– deček Teo; Urška Šiško – deklica Julija; Dragana 
Buvač – deklica Sofi ja.
Modri odsevniki so bili v Slo-
veniji prvič testno nameščeni že 
avgusta 2016, tedaj se je v prvih 
mesecih po namestitvi število 
povožene parkljaste divjadi v pri-
merjavi s primerljivimi obdobji v 
preteklih letih pomembno zmanj-
šalo (za okrog 30 %), v daljšem ča-
sovnem obdobju dveh let je bilo 
zabeleženih za malo manj kot 10 
% manj trkov. »Učinka nameščenih 
odvračal v lanskem letu še ne mo-
remo oceniti, bo pa v letih 2020 
in 2021 potekal tudi monitoring 
učinkovitosti,« je povedal Boštjan 
Pokorny, dekan Visoke šole za 
varstvo okolja. 
Že sedaj pa upravljavci lovišč, 
torej lovci, opažajo, da je pravilo-
ma manj povoza kot prej. To ne 
pomeni, da do trkov ne prihaja. 
»Noben odvračalni ukrep, kar 
velja tudi za modre odsevnike in 
zvočna odvračala, ne more biti 
popolnoma učinkovit, zato bo do 
trka z divjadjo še vedno prihajalo 
– sploh tam, kjer je velik nemir,« 
opozarja Pokorny. Nadzor pre-
hajanj živali prek cest je namreč 
potrdil, da so potepuški psi zelo 
pomemben dejavnik tveganja. 
»Pogosto psi priženejo živali, npr. 
srne, prav pod kolesa.« 
V življenjski prostor divjadi mo-
teče posegajo tudi ljudje s svojimi 
aktivnostmi. »Omeniti velja rekre-
ativce, ki sredi noči čutijo potrebo 
z baterijskimi svetilkami zahajati 
v življenjski prostor divjadi ter jo 
neposredno in neprestano vzne-
mirjajo, ter vse neodgovorne in 
pogosto povsem nepotrebne 
oblike rekreacije, kot so vožnja 
z motornimi kolesi, štirikolesniki 
ali pogosto tudi gorskimi kolesi v 
naravnem okolju. Drastična ome-
jitev nemira v življenjskem okolju 
divjadi (zlasti v bližini prometnic) 
bi zagotovo imela zelo pozitiven 
vpliv na zmanjšanje števila trkov 
oz. povoza prostoživečih živali,« 
je kritičen Pokorny.
Modri odsevniki 
zgovorno opozorilo 
tudi voznikom
Modri odsevniki pa niso name-
njeni le živalim, so pomemben 
znak tudi za voznike. »Prav sle-
herni šofer se mora zavedati, da 
so odsevniki nameščeni na zelo 
problematične odseke cest, kjer 
je velika nevarnost, da pred naše 
vozilo zaide divjad.« 
Odsevniki so bili namreč na-
meščeni na odsekih, kjer so lovci 
zabeležili največ povozov divja-
di. Direkcija za infrastrukturo je 
v letih 2018–2020 namestila več 
kot 28.300 svetlobnih odvračal 
na 353,85 kilometra cest oz. 374 
cestnih odsekov. Za ta ukrep je 
predvidela 356.326 evrov, ob tem 
pa še nekaj manj kot 96.000 evrov 
za zvočna odvračala. Slednja naj 
bi bila nameščena na 10 kilome-
trov slovenskih cest.
V Podravju največ trkov 
s srnjadjo
Med velikimi sesalci je srnjad 
tista vrsta, ki je daleč najbolj iz-
postavljena smrtnosti na cestah 
(izmed vseh povoženih prosto-
živečih parkljarjev je kar v 95 % 
primerih to srnjad). In ravno na 
območju Podravja je daleč največ 
trkov s srnjadjo, je poudaril Pokor-
ny. Zaradi tega je bilo v letu 2019 
nameščanje odvračal zelo inten-
zivno prav na našem območju. 
»Modre odsevnike smo namestili 
na 35 odsekov (v skupni dolžini 
26,2 km) v slovenskogoriškem 
lovskem upravljavskem območju 
(LUO) in na 34 odsekov (41,8 km) 
v ptujsko-ormoškem LOU.« Na 
splošno je največ trkov s to vrsto 
v celotni severovzhodni Sloveniji, 
v nižjih predelih Gorenjske, Koro-
ške, jugovzhodne Slovenije in v 
Ljubljanski kotlini. Največ jelenjadi 
je povožene v južni Sloveniji, naj-
več divjih prašičev pa na Primor-
skem.
Naj bodo vozniki 
razumna bitja
Ukrepov za preprečevanje trkov 
vozil z divjadjo je več, od odvračal 
(svetlobnih, zvočnih, kemičnih) do 
ograj. Cilj vseh pa je, da se živalim 
prepreči prečkanje ceste oziroma 
se to odloži na trenutek, ko zanje 
ni nevarnosti. »Čeprav so ti ukrepi 
najbolj neposredni in najlažje opa-
zni oziroma razumljivi, pa se mora-
mo zavedati, da je divjad le eden 
izmed udeležencev v prometnih 
nesrečah. Drugi udeleženec, ki je 
praviloma povzročitelj, smo ljud-
je – vozniki. V nasprotju z živalmi 
smo mi razumna bitja, ki bi morala 
biti sposobna učenja in predvide-
vanja,« je sklenil Pokorny.
Slovenija, Podravje  Modri odsevniki za manj poginov in večjo prometno varnost
V 10 letih na slovenskih cestah poginilo 
skoraj 100.000 živali 
Vsako leto na cestah pogine več kot 6.000 živali, največ srnjadi in lisic. Da bi bilo poginov živali zaradi trka z vozilom čim manj, na drugi 
strani pa zato, da bi se povečala varnost udeležencev v cestnem prometu, so na direkciji za infrastrukturo do konca lanskega oktobra s 
skoraj 21.000 modrimi odsevniki opremili 316 km odsekov. Prve ugotovitve že kažejo, da je povoza živali manj.
Črtomir Goznik
Povožena divjad 
na cestah v 
Sloveniji v 
obdobju 2010–
2019
Vrsta divjadi Skupaj
Srnjad 76.117
Jelenjad 1.845
Divji prašiči 1.396
Lisice 12.709
Jazbeci 6.103
Vir: Oslis, 2019
Povožena divjadi na cestah v ptujsko-ormoškem 
in slovenskogoriškem LUO v obdobju 2010–2019
Vrsta Skupaj 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010
Ptujsko-ormoško LUO
Srnjad 8.011 413 551 548 505 577 562 582 578 578 593
Jelenjad 43 2 2 8 4 1 4 1 7 2 1
D. prašič 31 - 2 - - 2 1 2 6 2 1
Lisica 1.042 80 61 78 92 69 71 77 87 86 60
Jazbec 443 35 26 42 51 40 37 39 34 23 32
Slovenskogoriško LUO
Srnjad 6.208 300 362 393 341 361 426 467 497 468 472
Jelenjad 12 - 2 2 - 1 - - 1 - 1
D. prašič 33 6 - 6 3 - 4 - 3 3 3
Lisica 474 54 44 51 38 23 33 27 37 30 19
Jazbec 213 12 16 22 17 19 20 9 12 9 23
Vir: Oslis, 2019 Foto: Avtoinfo.com
Kako delujejo modri odsevniki
Modri odsevniki so odvračalna sredstva, ki naj bi odvračala 
živali, da prečkajo cesto v zanje najbolj nevarnem trenutku, to 
je, ko se mestu prečkanja približuje vozilo. Delovanje je Boštjan 
Pokorny, dekan Visoke šole za varstvo okolja, opisal: »V trenutku, 
ko so odsevniki osvetljeni z žarometi bližajočega se vozila, se 
zaradi odboja svetlobe pravokotno na cestišče ustvari neke vrste 
svetlobna (optična) ograja, ki v tistem trenutku živali odvrača od 
prečkanja ceste. Ko pa na cesti ni vozila, ne ustvarjajo motnje oz. 
svetlobne ograje, zato je za živali cesta tedaj normalno prehodna. 
Tovrstna odvračala torej ne preprečujejo prečkanja živali prek 
cest, temveč ga le odložijo na varen trenutek, ko na cestišču ni 
vozil oz. odsevniki niso osvetljeni.«