Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
Cena posamezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obtk 'c<*
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D,
45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v L|Uo.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 7. marca 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 28.:
Naša pogajanja v Firenci.
O razvoju pogajanj, ki se vršijo v Firenci med našo in italijansko delegacijo, se skoraj ničesar ne sliši. Šablonski napadi na našo delegacijo, ki jih prinaša od časa do časa ta ali oni list in ki so pri nas že skoro običajni, kratki in suhoparni demanti s strani vlade, to je vse, kar smo do sedaj slišali o pogajanjih v Benetkah. Da bi mogla podrobna diskusija v časopisju o vseh vprašanjih, ki se razpravljajo na konferenci, razvoju pogajanj večkrat škodovati, je ob kočljivosti vprašanj, ki se razpravljajo na tej konferenci, vsekakor res. Res je pa tudi, da bi se moglo s tem, da bi se
—	ako se že noče sodelovanja gospodarskih krogov — tudi samo z ofici-jelnimi komunikeji informiralo javnost o poteku pogajanj, moglo izogniti marsikateremu napadu na našo delegacijo, katere naloga brez dvoma ni lahka, in ki bi potrebovala največje moralne zaslombe in zaupanja celokupne javnosti.
Prva konkretnejša poročila, ki jih je dal, kakor se piše, član naše delegacije dopisniku »Z. T.vsebujejo
o	konferenci sledeče važnejše podatke:
Ker se je pokazalo, da so določila priloge »B« rimskega dogovora deloma pomanjkljiva, deloma za jugoslo-venski promet naravnost škodljiva, je jugoslovenska delegacija na beneški konferenci, ko je italijanska delegacija sprožila gotova tarifna vprašanja porabila priliko, da bi dosegla iz-premembo nekaterih določb rimskega dogovora v naš prid. Po dolgih in težavnih pogajanjih se je na beneški konferenci izdelal načrt sporazuma, ki ga je tudi naša vlada odobrila in ki obsega: 1. Prometno službo. 2. Vozovni promet. 3. Tarife. 4. Komerci-jelno službo. 5. Službo v bazenu »Thaon de Revel«.
Kar se tiče posameznih točk, se je predvsem v poglavju o prometni službo mnogo bolj jasno in pravično uredilo vprašanje odgovornosti za nezgode in druge dogodke na reškem glavnem kolodvoru. Natančnejše in razmeram primernejše so se izpolnili tudi predpisi o razdelitvi službe ter o občevanju naše prometne delegacije z italijanskim kolodvorskim osobjem. Nadalje se določa, za ugotovitev škod
vzpostavitev mešane komisije, ki se ima sestati najpozneje 14 dni po storjeni škodi in končno se je tudi določilo posebno razsodišče, ne tarife s tarifnimi olajšavami, ki veljajo za promet s Sušakom. K temu je treba prišteti še na 1 km odpadajočo vsoto prevoznine. Za naš izvoz in uvoz preko Sušak, pa nam je rezervirana po dogovoru tarifna svoboda.
Kar se tiče komercijelne službe se nam poleg naše železniške delegacije na reškem glavnem kolodvoru dovoljuje tudi ustanovitev ekspedicijskega urada za odpošiljalno službo v bazenu »Thaon de Revel«, ki bo oskrboval tam vso blagovno službo in sicer v mednarodnem prometu preko : Bakra—Postojne in Podbrda.
Da bi se moglo uspešno pobijati tihotapstvo v Mrtvem kanalu«, se je | sporazumno določilo, da smejo osta-
i	jati ladje tam največ 15 dni, čolni se pa v tem kanalu sploh ne smejo muditi. 1 udi stroški za popravljanje in vzdrževanje so se pravičnejše razdelili. Tudi se je v beneškem sporazumu določilo, da se uredi možnost uporabe kreditov za blago, določeno za bazen »Thaon de Revel« na ta način, da uživa blago iste kreditne ugodnosti, kakor blago določeno za italijanski del luke. V svrho onemogočenja konkurence med obema državama se bodo določile v skladiščni tarifi za tranzitno blago sporazumno tarifne postavke.
Pogajanja, ki se sedaj vrše v Firenci, imajo namen, da natančneje ure-
dijo posamezna vprašanja, ki so ostala v gornjem sporazumu še odprta, kakor tudi drugo važno vprašanje, kakor vprašanje glede rezerv socijalne-ga zavarovanja, narodnih manjšin, odvetnikov na Reki in v Dalmaciji, državljanstva, opcijskega prava, javnih dolgov, odškodnine za rekvezicije itd.
Z beneškim sporazumom so se tudi izpremenila določila rimskega pakta
o	uporabi in povračilu vagonov ene ali druge države na način, ki upošteva naše potrebe, predvsem pa pomanjkanje vagonov pri nas.
Velikega pomena so tudi tarifna določila. Tekom treh mesecev po podpisu beneškega dogovora morata obe državi določiti direktne tarife za promet med svojimi najvažnejšimi železniškimi postajami ter jadranskimi pristanišči. Italija pa je medtem dolžna znižati na progi Postojna—Trst—Reka za 30% lokalno tarifo za lesne transporte Trst, na Reko in Sušak. Istotako mora Jugoslavija priznati 30% znižanje normalnih tarif za lesne transporte na svojih progah. Za vse drugo blago iz naše države preko Postojne—št. Peter—Sušak ter obratno, je Italija obvezana priznati, da svoje normalne lokalne tarife z vsemi olajšavami, ki veljajo za transporte na progi Reka—Postojna (loco ali pristanišče, vštevši bazen »Thaon de Revel). Na drugi strani priznavamo mi za promet via Bakar—Reka (loco ali pristanišče, vštevši »Thaon de Revel) ali obratno naše normalne lokal-
Krši netočno plačevanje res vedno načelo zaupanja in poštenega trgovskega poslovanja?
Stavbno podjetje je sklenilo 20. junija 1922 z opekarno pogodbo za več tisoč kosov zidne opeke, ki jo je bilo dobaviti v treh obrokih in sicer v juliju, avgustu in septembru. Koncem vsakega dobavnega meseca se je moralo obračunati in plačati dobavljeno opeko pri banki A. najkasneje v štirinajstih dneh. Toženka je prva dva roka v juliju in avgustu dobavila opeko, za september pa je dobava izostala. Tožeče podjetje jo je opomnilo 16. novembra, drugič kmalu za tem in končno 29. februarja z naknadnim rokom enega tedna za izpolnitev in j z zapretilom, da se sicer drugod krije in | da bode zahtevalo odškodnino. Toženka >
je pa s pismom 1. decembra odgovorila, da opeke ne dobi. Zato je bila tožena za razliko med pogojeno ceno in ceno opeki za časa nadomestitve za obrok kot odškodnino.
Toženka je prigovarjala, da tožeča stranka dne 15. avgusta in 15. septembra zapadlih kupnin za dobavljena dva obroka opeke ni plačala na dan dospetka, marveč plačala še-le na opetovane opomine z izdatno zamudo dva večja deleža 9. oktobra in 28. oktobra, a je ostala kljub temu nadaljnemu opominu z dne
24.	novembra ostanek 9.530 K še dolžna do 5. decembra, ta dan pa plača tudi samo 3.274 K. Radi te velike in trajne
zamude in po nastopu zimskega, za do: bro opeko neugodnega časa, je smatrala toženka prvotno pogodbo dejansko za razveljavljeno samo ob sebi. Ko pa je tožeča stranka z dopisi 16. in 29. novembra zahtevala dobavo tretjega obroka, ji je 1. decembra odgovorila, da te opeko ne dobavi več, češ, da je pogodba razrušena, ker jo je kršila tožeča stranka, ki je s svojo trajno zamudo pokazala, da se je ne drži in ne mara več držati-. V septembru je tožeči stranki bila opeka na razpolago, seveda preti plačilu v zmislu dogovora. V novembru pa so se razmere glede valute in dobavnih stroškov spremenile: valuta je padla in stroški proizvodu so se brezprimerno zvišali, tako da je postala prvotna doba naknadno nerazmerna, gospodarsko nemogoča in z ozirom na kršitev pogodbe po tožeči stranki nedopustna.
Tožeča stranka temu nasproti zatrjuje, da je toženki takoj izrekla svoje pomisleke, češ, da ji je težko zaključiti kupčijo v talcem obsegu, ker radi pomanjkanja gotovine pri denarnih zavodih ni moči jamčiti za takojšnje plačilo. Toženka pa se je opetovano izjavila, da ne gre takoj za denar, ki da nanj lahko čaka, če treba, tudi dva meseca. Glede na to zagotovilo se je tožeča stranka potem odločila za pogodbo.
Pravdno sedišče je ugodilo tožbenemu zahtevku. Izreklo je, da toženka sicer oblikovno ni pravilno naznanila svojega odstopa od pogodbe v zmislu čl. 364, 365. trg. zak., tako da bi si s tem formalnim načinom bila pridobila pravico poljubnega odstopa od ostale pogodbe. Vendar je v tem pj-imeru še posebej razmotrivati, dali vkljub temu odstopu razmotrivati, dali vkljub temu odstop ni opravičen vsaj v drugem stvarnem ozira.
V	trgovskih odnošajih — in tudi v tem primeru gre vsaj na strani tožeče stranke za trgovinski posel, — velja načelo zaupanja in poštenega poslovanja v prometu, t. j. načelo prometne zanesljivosti. Nikakor se pa o tožeči stranki ne more reči, da je bila pri izplačevanju kupnine zanesljiva; saj je zavlačevala plačilo za več nego tri mesece in pol in zavlekla prvotno pogodbo v t. zv. mrtvo zimsko sezono. Ti stvarni odnošaji so torej taki, da je mogla tožeča stranka opravičeno odstopiti od pogodbe, oziroma smatrati pogodbo na obeh straneh samo ob sebi dejansko in pravno za razrušeno. Kajti toženka zaradi nastale mrtve sezone in izredno spremenjenih raz-
Iz predloga zakona o neposrednih davkih.
(Konec.)
Na podlagi davčnih prijav, občinskih popisov in drugih podatkov sestavlja davčno ob-lastvo »raspored« davka za vse davčne zavezance ene davčne upravne enote in za vse davčne vrste, ki se odmerjajo dvoletno.
V »rasporedu« odmerja davčno oblastvo vse davke, za katere ni potrebna ocena davčnega odbora.
»Raspored-t se razgrne v občinski hiši na javni vpogled za dobo osmih dni.
Davčni odbori.
Davčni odbori se postavijo v vsakem političnem okraju in v vseh krajih, ki imajo nad
20.000 prebivalcev. V okrajih, ki imajo nad
30.000 prebivalcev, sme minister za finance postaviti tudi več davčnih odborov.
Davčni odbor sestoji iz predsednika in njegovega namestnika ter iz 12 ali 6 članov in iz namestnikov. Število se ravna po tem, ali posluje odbor za okraj, ki ima več ali manj nego 30.000 prebivalcev.
Polovico Članov določijo občinski odbori in to dve tretjini iz stanu poljedelcev, hišnih posestnikov in intelektualcev, M pa iz stanu trgovcev, industrijcev in obrtnikov. Ako obstoji za mesto poseben davčni odbor, morate biti dve tretjini članov trgovcev, industrijcev in obrtnikov, a K iz ostalih davkoplačevalcev.
Ako so posamezni poklici organizirani, se izbirajo člani izmed oseb, ki jih dotična organizacija predlaga v dvojnem številu.
K obravnavam davčnih odborov odpošlje vsaka politična občina na dan, ko se obda-čujejo davkoplačevalci iz dotične občine, dva zastopnika, ki imata v odboru posvetovalen glas.
Predsednika, njegovega namestnika in drugo polovico članov davčnega odbora imenuje minister za finance, odnosno oblastvo, ki se za to imenovanje pooblasti.
Poslovna doba davčnih odborov traja dve leti.
Davčni odbor pravomočno sklepa, ako so navzoči vsi člani, odnosno njihovi namestniki, ki se izbero po potrebi tudi iz vrst davkoplačevalcev.
Poslovni red za davčni odbor predpiše minister za finance.
Seje davčnega odbora so tajne. Poleg članov jim sme prisostvovati tudi davčni zavezanec ali njegov zastopnik, za čigar oceno gre. Na zahtevo kateregakoli člana pa se mora davčni zavezanec vsaj začasno odstraniti iz sejnega lokala.
Davčni odbor je dolžan vsak predmet vestno obravnavati. V kolikor smatra, da kakšna zadeva ni povoljno pojasnjena, sme zaslišati vsakogar, o komur domneva, da so mu dotične okolnosti znane, kot pričo ali izvedenca. Sme pa tudi zahtevati od davčnega zavezanca pismeno pojasnilo in odrediti vpogled v trgovske knjige, ako davčni zavezanec to dovoli. Način vpogleda v trgovske
knjige predpiše finančni minister s posebnim pravilnikom. Ako davčni zavezanec ne da zahtevanega pojasnila ali ako ne dovoli vpo-gleda v trgovske knjige, se mora v sporni zadevi smatrati, da je trditev državnega za-a <n n P°P°ln°nia dokazana.
Odločbe davčnega odbora proglaša pred-sediuk na seji sami. Ob tej priliki sta dolžna tako navzoči davčni zavezanec kakor državni izjaviti, ali se zadovoljavatn z odločbo ali prijavljata priziv. Priziv je vložiti v roku 15 dni po seji, v kateri se je odločba proglasila. Kadar davčni zavezanec ob proglasitvi odločbe ni navzoč, se mora o odločbi pismeno obvestiti. V tem primera ima davčni zavezanec pravico, da vloži priziv tekom i,(*n’ .P° vročitvi odločbe.
I ravico do pritožbe ima tudi državni za-fopnik, za čigar priziv je pa rok za 8 dni {j . ,n<Tf° 7-a priziv davkoplačevalca.
1 rizivi nimajo odložilne moči. O prizivih odloča reklamacijski odbor, ki se postavi za Področje cele oblasti razen mest z več nego
50.000	prebivalci, za katere se postavijo posebni reklamacijski odbori. Reklamacijski odbor šteje šteje 12 članov in ravnotoliko namestnikov. Polovico izvoli oblastna skupščina, oziroma mestni odbor, drago polovico pa postavlja finančni minister. Proti odlokom reklamacijskega odbora se sme vložiti pritožba na upravno sodišče v roku 15 dni.
Kazili.
(Načrt čl. 131-134.)
Kdor ne vloži prijave na predpisan način, plača poleg rednega davka še kazenski davek
10—25%, ako je nepismen in ne predloži občini podatkov za odmero davkov, 15—30%, ako je pismen, in 25—30%, ako gre za podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Kazenskega zneska se oprosti, kdor dokaže, da ga ne zadene nobena krivda, da ni predložil napovedi.
Davčni zavezanci in vse ostale osebe, ki so po zakonu dolžne, da predložijo podatke, potrebne za odmero davka, odnosno jih dvač-no oblastvo, davčni odbor ali reklamacijski odbor pozove, da se izjavijo v kateremkoli svojstvu, plačajo kazen 100—1000 Din, ako se pozivu ne odzovejo ali izkušajo preprečiti vročitev poziva.
Davčne prikrajšbe se kaznujejo s štiri- do osemkratnim davkom, za katerega bi bila država prikrajšana, ako bi se utajbe ne ugotovilo.
Zastarelost.
(Načrt čl. 135—138.)
Pravica države do davka zastara v 6 letih, računši od 1. januarja onega leta, v katerem je davčna dolžuost nastala. Zastarelost se prekine z vsakim aktom davčnega oblastva. s katerim se poživlja davčnega zavezanca, da zadosti svoji davčni dolžnosti. Pravica države do izterjanja odmerjenega davka zastara v 5 letih.
Pravica države na izrekanje kazni vsled davčnih prikrajšb zastara v 3 letih, pravica za izterjanje kazni pa v 5 letih izza dne naložitve kazni.	i
mer ni mogla misliti na to, da bode tožeča stranka sploh še vztrajala pri izpolnitvi pogodbe glede preostalega dela in izpolnitev zahtevala tako pozno, celo še po 5. decembru, potem ko je bila sama v stalni zamudi s plačilom za dobavljeni prvi in drugi obrok, prav do 5. decem-hra in deloma še sedaj, kar je moglo povzročiti in tudi povzročilo znaten nered v poslih tožene stranke. Vse to izhaja zlasti tudi še iz navedb tožeče stranke, ki se pri tem poziva na solidnost svojega gospodarstva, vendar s pristavkom, da ni mogla dobiti denarja pri banki X., do katere se je bila obrnila. Nadalje je njeno stališče, češ da je z golim odstopom protivrednosti za dobavljeno opeko po toženki banki A. bila naenkrat prosta vseh obveznosti nasproti toženki, sicer prav udobno, ni pa nikakor pravilno. To stališče stoji marveč v nasprotjo s trgovsko - poslovnim zaupanjem v prometu in bi moglo upropastiti vsakega pogodbenega nasprotnika. Tudi je tožničino stališče nedosledno, če se j po eni strani pritožuje nad toženko, češ da je zahrbtno odstopila protivrednost k voj e dobavne kupnine banki A., po drugi strani pa skuša izrabiti prav to v svojo korist. Tudi s tem je izkazano, da je ložeča stranka s svojo zamudo sama povzročila dejansko in tiho razdružitev to-ženkine zaveze za ostalo dobavo opeke.
Prizivno sodišče je to sodbo razveljavilo ter vrnilo stvar prvemu sodišču, da dopolni razpravo in na novo razsodi, izvajajoč:
Prvostopna sodba utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka s tem, da se je tožeča stranka pregrešila zoper načelo zaupanja in poštenega poslovanja v trgovskem prometu, zavlačujoč plačilo kupnine za opeko, dostaljeno meseca julija in avgusta, radi česar da je bila toženka dne 1. decembra 1922 upravičena, da odstopi od pogodbe.	j
Kupnina pa zapade v plačilo po čl. i 3?6. trg. zak. takoj ob predaji blaga, če ! ni bilo pogodbeno nič določeno in če ni po danih okolnostih ali po trgovskih i običajih sklepati drugače. V zamudi je ! pa kupec s plačilom kupnine po čl. 1-554. trg. zak. le tedaj in more torej prodaja- j lec svoje pravice iz tega člena mi način, 1 predpisan v čl. 356 trg. zak., uveljaviti j le tedaj, če je za plačilo sporazumno do- j ločeni rok ali dan brezuspešno potekel; sicer pa še-le, ako je bil kupec pozvan, naj plača, in se pozivu ni odzval. Zapadlost kupnine sama na sebi namreč ne ustvarja že zamude po čl. 354. trg. zak., tla bo pa možno presojati, ali je tožitelji-ra res netrgovsko zavlačevala plačilo kupnine in je toženkinemu odstopu od pogodbe z dne 1. decembra 1922 pripisovati pravilo učinkovitost čl. 354., 356. ali je marveč bila s plačilom ostanka kupnine dne 5. decembra 1922 po toženki odpravljena njena zamuda, je treba razpravljati in ugotoviti še naslednje trditve strank.
Tožiteljica navaja, da ji je ob sklepanju kupčije na njeno opozoritev, da zaradi pomanjkanja denarja pri bankah ne more jamčiti za takojšnjo plačilo, tožen-ka zatrjevala, da ne gre za denar, na katerega lahko čaka tud'l dva meseca ter da se ji ni treba bati, da bo banka A., ki ji je bila kupnina cedirana po toženki, delala radi plačila sitnosti, ker bode dala banki nalog, da se za primer netočnega plačila ne delajo sitnosti, da se rok plačila podaljša, kakor sta se bili stranki dogovorili. — Ce bi bila ta toženkina obljuba dokazana, potem se ne bi dalo trditi, da je tožiteljica kršila trgovsko zaupanje in poštenost, oziroma da je plačilo kupnine po zinislu prvostopne sodbe zavlačevala, marveč bi obratno bilo sklepati, da je zaupajoč toženkini obljubi računala z olajšavo pri plačevanju kupnine; zlasti ne bi bilo očitati to-žnici zamude plačila in prvo dobavo iz meseca julija in bi ji bilo priznati popravo zamude, ker je ta kupnina takoj po dveh mesecih bila krita in je banka io plačilo sprejela; ne da bi toženka iz zakasnitve zatrjevala ali celo izvajala posledice zamude. Z istih vidikov bi bilo presojati do 1. novembra 1922 zamudo plačila dobave iz meseca avgusta. — ■Glede, nadaljnje zamude je trdila toženka* da je raje tega dne 1. decembra 1922 ^odstopila od pogodbe, ker ji je bila tožiteljica na kupnini še dolžna 9750 K, kar deloma še vedno dolguje. Če bi to Jbilo dokazano, potem bi bil odBtop
opravičen po trgovskem zakonu, toda to-živeljica navaja temu nasproti, da je v primernem roku čl. 35 b trg. zak. plačala dne 5. dec. 1922 to, kar je bila baje dejanski dolžna, to je 3274 K, češ, d*t razlike med tem zneskom in onim 9750 K, nastavljenem po tožencu, ni dolžna, ker po pogodbi ni vezana plačati banki visoko zaračunane provizije niti obresti. Če se izkaže, da je tožiteljičina tiditev utemeljena, bi bila svojo zamudo odpravila v primernem roku čl. 356 trg. zak. — Sicer ji toženka v svojem pismenem odstopu od pogodbe dne 1. decembra 1922 ni določila primernega roka za naknadno izpolnitev. Toda izrečne določitve naknadnega roka čl. 356 trg. zak. ne podpisuje, temveč zadošča,
da upravičenec primeren čas še počaka, Ce bo zamudnik svojo dolžnost izpolnil. Če je tožiteljica četrti dan po odstopu od pogodbe ostanek plačala, je to storila glede na notranje poslovanje trgovskih družb še v primernem roku in je bil to-ženkiu odstop brez pravnega učinka. — Seveda je razpravljati tudi še o nasprotnih trditvah toženke, da je bilo ob sklepanju pogodbe izrečno dogovorjeno, da ji ne bode treba izvršiti posameznih obročnih dajatev, ako se nasprotna stranka ne bo držala točno pogodbe in zlasti, ako pride v zamudo s plačilom, dokler ne bode plačan prejšnji obrok, in da je pogodba v tem primeru razrušena brez pravice do kake odškodnine.	—rst.
Amerika in gospodarska konsolidacija Evrope.
G. Majer, ravnatelj ameriškega tre-sora je dal jako zanimiv intervju dopisniku londonskega »Tempsa«, ki se glasi:
Gibanje tečaja angleškega funta je zasledoval ravnotako Newyork kakor Washington z neobičajnim zanimanjem. Splošno se misli, da pomenja naraščanje funta v času, ko je izvoz bombaževine na vrhuncu, znak velike lastne sile in boljšanja angleških financ in angleške trgovine.
Zadnja leta je Amerika uživala veliko prednost, ker je bila edina velika nacija, ki je skozi vso dobo obdržala zlati standard. Posledica stabilnosti valute je bil velik dotok kapitala v Ameriko za različne investicije, ki bi gotovo odšel v predvojnih razmerah v London.
Naravno se je važnost Amerike kot finančnega centra ojačila in razven tega je imela Amerika tudi precejšnje koristi radi uspeha na valutnem trgu tudi v trgovini.
Ko se je nemško bankarstvo reorganiziralo na zlati podlagi in ko je bila s tem dosežena večja stabilnost tečajev, je bilo za Anglijo lažje in obenem potrebno, da se povrne k zlatemu standardu.
širša javnost po navadi dobro ve, kako velike vsote je posodila Amerika drugim državam, ker to izhaja iz časopisov. Toda o velikih svotah, ki jih je še investiral tuji kapital v vrednostnih papir jih, ki donaša jo obresti v ameriški zlati veljavi, javnost ni poučena. Te investicije so popolnoma privatnega značaja in se odtezajo v pogledu širše javnosti. Značilno pa je, da so udeležene pri teh investicijah po večini države, ki so najele posojila
v	Ameriki.
Splošno se misli, da pride s stabilizacijo valutnih razmer v Evropi do močnejše industrijske in trgovinske konkurence z Ameriko in da slednja ne bo mogla uživati še nadalje gotove gospodarske prednosti, ki jih je imela v zadnjem času.
Treba je priznati, da pozdravlja gospodarski svet Amerike gornji pojav, ker predstavlja, po njegovem mnenju, poboljšanje gospodarskih razmer Evrope, povratek k normalnim gospodarskim in sccijalnim razmeram sveta, kar je za svet mnogo večje važnosti, kot pa začasna gospodarska premoč Amerike, ki izvira le od slučajne slabosti drugih držav.
Splošno so nacijonalni ekonomi mnenja, da nastopi z vedno večjo stabilizacijo valut znaten odtok zlata iz Amerike. Ta pojav se le pozdravlja, ker je v interesu celokupnega svetovnega gospodarstva.
Dejstvo je, da je zadržanje Amerike napram svojim upnikom liberalno in velikodušno. Lahko se trdi, da je to njen lasten interes.
Je mnogo takih, ki mislijo, da bo Evropa koncem konca s svojo zrelostjo in polno razvito gospodarsko organizacijo v najkrajšem času zopet prevzela funkcije zbiranja kapitala in njegovega investiranja v vsa mogoča podjetja in na vse mogoče strani, kakor je to delala pred vojno in da se bo morala Amerika postopno umakniti z evropskih investicij.
Mnogi so prepričani, vzlic izkustvom Amerike, katera niso v prilog sledečemu pravilu, da mora nacija
—	upnik končno postati za to razliko uvozna in obratno, da nacija — dolž-
nik mora postati izvozna, kar se tiče blaga in proizvodov.
Toda zadnja leta so pokazala veliko kontradikcijo k gornjemu gospodarskemu pravilu. Amerika je bila nacija — upnik in obenem narod z velikim viškom izvoza nad uvozom. Naravno, da je ta gospodarski fenomen za dalje časa nemogoč.
Možno je, da se s stabilizacijo evropskih valut, gospodarski položaj Amerike znatno menja.
Lahko, da prestane Amerika z in-vestijami njenega kapitala v Evropi in to povsem.
Moč Amerike je ležala v prošlosti
v velikem izvozu sirovin, s katerimi je zalagala Evropo. Od sirovin je bil najvažnejši izvozni predmet bombaž, ki še dandanes predstavlja po vrednosti dvajset odstotkov celokupnega ameriškega letnega izvoza.
V	interesu velikega dela naših producentov bombaža je, da se obdrži izvoz bombaža v Angleško, da se tam predela in izvaža po vsem svetu.
Slično je z bakrom, katerega proizvajajo na Angleške države za izvoz skoraj v istem razmerju kot bombaž. Oba proizvoda se bo izvozilo v veliko večji meri, če se vpostavi stabilnost kurzov, kot je bilo to običajno v zadnjih letih.
Amerika se ravna po pravilu: >Ži-
vi in pusti, da drugi žive!«
Nikdar niso bile Zedinjene države napram Evropi bolj prijateljsko razpoložene, kot so danes in to vzlic temu, da je Amerika odločena, kakor še nikoli, da se ne meša aktivno v evropske probleme, za katere se tu čuti, da Amerika nima neposrednih interesov.
Savič:
Naša industrija in obrt
(Nadaljevanje.)
Tretja vrsta tega sloga je vezenje z zlatom in srebrom na lesu. To je stroka novejše dobe, ki se je udomačila v Livnu, odkoder je prešla v Sarajevo, kjer se je prilično razvila ter ima i zglede, da se bo še nadalje razvila. O tem poslu morem povedati le to, da je stroka lepa in da se neguje tudi v državni šoli za umetniške obrti.«
Zlatarska obrt je zastopana v vseh večjih krajih Južne Srbije, in sicer s 85 delavnicami v Novem Pazaru, s 4 v Plevlju, s 3 v Mitroviči, s 7 v Prištini, z 9 v Tetovu, s 4 v Velesu itd.
Najboljši izdelki se dobivajo v Bito1 ju, kjer so jih po potrebi izvažali tudi v Carigrad in Smirno. Nekaj malega se je izvažalo tudi iz Skoplja in Prizrena. Največ pokupijo teh izdelkov Turki, osobito verižice za ure, revolverje, ustnike, tobačnice, pipe itd.
Ti i zdelki se bodo tamkaj mogli prodajati, dokler ne prodre tudi tje-kaj evropski okus.
V	Bosni in Hercegovini je ta obrt v izumiranju, ravnotako v Dalmaciji in v Črni gori. V ostalih krajih se bavi samo s popravilnimi deli.
Znatna in važna hišna industrija je v Janjevu, kjer se 50 hiš bavi z izdelovanjem prstanov, križev, kadilnih potrebščin itd. iz mesinga in pakfona in to običajno slabo posrebrenih. Poleg teh 50 hiš je tudi 5 obrtnikov, ki imajo prodajalne. Ta hišna industrija je prešla popolnoma v trgovske roke,
ker prodaja vse izdelke takoj dvema ali trem trgovcem, kateri jih tudi takoj oddajo preprodajalcem, da jih prodajajo po sejmovih. Preprodajalci zamenjujejo to blago po sejmih in po selih navadno za stare srebrne in zlate predmete, katere donašgjo zopet trgovcem v nakup, ki jih prodajo naprej ali zbiralcem starin ali zlatarjem v Prizrenu, Prištini, Skoplju itd. — Ostale izdelke prodajajo po Rumuniji, Bolgarski, Srbiji, bivši evropski Turčiji in deloma, a redkeje v Grčiji. Zlatarji sami so materijelno slabo situirani, a preprodajalci, ki obiskujejo sejme, nekoliko boljše, ker so običajno posestniki. Vsled takega izrabljanja so se začeli zlatarji izseljevati v Ameriko, a še pri tem jih odirajo, ker zahtevajo za 20 napoleondorov kot obresti na leto nadaljnjih 20 napoleondorov.
Zlatarska stroka zasluži, da bi se jo detajlno proučilo, a za sedaj, kolikor je mogoče ugotoviti, je potrebno, tako v interesu zlatarjev samih, kakor v interesu ohranitve, zboljšanja in razvoja zlatarske stroke: 1. da se tem obrtnikom denarno odpomore, da se rešijo oderuhov, 2. pomagati jim z boljšim zlatom, da bodo mogli izdelovati tudi modernejše stvari, in 3. poslati vajence iz Jan jeva v strokovne šole, da se priuče modernemu 'načinu dela. Da bi bilo vse to v interesu mesta Janjeva, je brezdvomno.
Zlatarska obrt, ki je bila v Srbiji nekdaj jako lepo razvita in na višku tehnike, je sedaj na robu propasti. Z zlatarsko stroko propada tudi tehnična umetnost vezenja z zlatom in srebrom po jeklu, kakor tudi srebrno vezenje po lesu.
Najprej so zlatarji izgubili puškarje kot svoje naročnike za okraske po puški, izgubili so tudi cerkev, kjer se vedno bolj pojavljajo izdelki iz kina srebra, z ginjevanjem narodne noše po mestih so izgubili tudi naročnike iz mest za okraske na oblekah, pozneje so izgubili naročnike za okrašeno posodo, katera se nadomešča s tovarniškim blagom. Končno so izgubili Seljake, ki ne nosijo več pasov, ki so se najizdatnejše okraševali.
(Dalje sledi.)
Trgovina.
II.	kožni sejem v Ljubljani se je vršil dne 4. marca t. 1. v velesejmskih prostorih. Po svojem obsegu je bil manjši kot prvi dne 19. januarja t. 1. Namen te prireditve je bil, vnovčiti še preostale
•	kože divjačine, ki se je postrelila v zad-
1	njih dveh mesecih. Cene so se gibale v ( približno istem okvirju kot zadnjič, opa-; zil se je padec kun in dvig zajcev. Nudilo se je za približno 400.000 Din blaga, tendenca je bila dobra, končen potek zadovoljiv.
Češkoslovaški nacijonalui »komite mednarodne trgovske zbornice v Parim je imel svojo redno sejo koncem meseca januarja v Pragi. Bavil se je pred vsem s pripravami za kongres, ki se bo vršil od 21. do 28. julija t. 1. v Bruslju in ki bo razpravljal o izenačenju čekovne zakonodaje, o reformi koledarja, o zaščiti uvoznikov in konsumentov proti slabi kvaliteti importiranega blaga. Glede čekovne zakonodaje je komite sklenil, da se razpošljejo vsem članom vprašalne pole, glede reforme koledarja se je sklenilo, da bi se z reformo koledarja doseglo to, da vsak datum pade na isti dan v tednu, a odklanja preložitev novega leta na 22. decembra in delitev leta na 13 niesecev. Za preprečitev uvoza blaga slabe kakovosti, se namerava imenovati strokovnjake in preiskovalce, kateri bi morali blago preiskati in izdajati potrdila
o	njegovi kakovosti. Komite smatra, da je reelna trgovina živo interesiraha na tem, da se ta projekt uresniči, in je sklenil, da bo ta upravičena načela podpiral. (Mi nimamo še nacijonalnega komiteta, vendar je upati, da bo sarajevski gospodarski kongres pripomogel k temu, da se komitet čimpireje ustanovi. C)p. ur.)
Kongres trgovcev v Zagrebu. Na plenarni seji Saveza trgovcev Hrvaške in Slavonije, ki se je vršila dne 2. t. m., se je napravil soglasni sklepi da se vrši dne 26. in 27. aprila t. L v Zagrebu kongres trgovskih korporacij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na kongresu bodo prisostvovali vsi trgovski savezi in'
udruženja in je to prvi kongres te vrste izza ujedinjenja. Kongres se otvori obenem, ko se otvori zagrebški sejem in bodo vsi udeležniki kongresa prisostvovali tudi svečani otvoritvi zagrebškega sejma. Glavni namen kongresa je, da se ustvari močna organizacija trgovskih korporacij, da bi bil trgovski stan organiziran v enotni korporaciji, a da bi se pri tem nikakor ne omejilo obstoječe samostojnosti trgovskih korporacij. Program kongresa je, kakor piše »Jugoslo-vehski Lloyd« že natančno izdelan in se bodo te dni razposlali pozivi na vse trgovske korporacije v državi.
Stavka na italijanskih borzah. Odlok
o	omejitvi svobode kupčij na borzah, ki je bil objavljen v italijanskem uradnem listu preteklo soboto, je povzročil med tržaškimi borznimi mešetarji nejevoljo, ki se je izpremenila v pravo stavkovno ogibanje. Na torkovem borznem trgu v Trstu je bilo opažati, da so se vse druge kupčije razen z državnimi vrednotami popolnoma bojkotirale. Zato vsebuje torkovo borzno naznanilo le sledeče navedbe: VA%na renta 83.25, konsolidiran dol. 89.50, sedemletni boni 103.85, benečijske obveznice 81.60, devetletni boni 104.fS0. Kupčijska stavka se izvaja Po poročilih tudi na vseh drugih borzah kraljevine. Stavka tržaških borznih me-setarjev je bila sklenjena na torkovem zborovanju mešetarjev, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija: »Borzni agenti, ki so se sestali ob 14. uri pod Predsedništvom g. Menotti-ja Morpurgo ^ sklenili, da ustavijo vse nadaljne kupčije z vrednotami, dokler jim ne pride od predsedstva gremija poziv, naj nadaljujejo svoje delovanje.« Cilj stavke na orzah je, da se doseže preklic uvodoma omenjenega odloka o omejitvi svobode borznih kupčij.
Dražba konjskega gnoja se bo vršila “1)e ‘-1. marca t. 1. pri intendanturi favske divizijske oblasti v Ljubljani, redmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na Vpogled. '
Prodaja prekajenega mesa. Centralna Tnlekarna drž. imanja »Belje« v Belem Manastiru ima na prodaj 20 q prekajenega mesa od mladih svinj. Povprečna -cena 30 Din za kg.
Poravnalno postopanje. Uvedlo se je Vnaln° postopanje o imovini Fran-m.ke Rozmanove v Ljubljani, Zidovska 8 (>za. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 140, dne ‘. a^ba 1^25 ob desetih. Dalje o imo-uu Stojana Jenka, trgovca in posestni-a-jubljani, Valjavčeva ulica 23. Na-’ za 8klepanje poravnave pri imeno-vsobi št- 124, dne 1. mar-Ferinn °	ter o imovini Nandeta
lavnih	a	^r' 'lanka Pretnarja kot
Pora v	r,	nik°v. Narok za sklepanje
sohi x”a,\e t)r* imenovanem sodišču v m st. 124 dne 7. aprila 1925 ob desetih. Sn°Tanie	naše pooblaščene trgovin-
tro	v Amsterdamu. Ministrstvo
v me in industrije je odobrilo osno-^cn:’.e Pooblaščene trgovske agencije st8	SHS v Amsterdamu pod vod-
*	g' Vladislava Zabukovca, trgovca '■ eograda. Ta agencija ne bo uživala nobene državne subvencije.
Industrija.
Kitajska naročila r Češkoslovaški.
G ornice Škoda v Plznu so dobile iz Ki-|ajske in Japonske večja naročila za že-teso in v obče za kovinske predmete. J v,ornice lokomotiv in avtomobilov ima-10 tudi znatno število naročil.
Davki in takse.
Drnri!*T P^ih devetih mesecih. V. dev«rh m letu 1924/1925 je v prvih . in mesecih dosegla trošarina 512 ; don®y 485-625 Din napram 456 mili-§|^v 9^3.601 Din v enakem času pro-P8ie Proračun-skega leta. Predvideno več ♦ v10 8amo 451-5 milijona Din. Naj-Tnilt,- 0sarine je dal sladkor in sicer 258.8 "““ionov Din.
x Denarstvo.
8«	nilaTa obrestno mero ca vlo-
jej0 ^strijske banke in hranilnice plaču-4“ od *Vi°^e Pfuti takojšnjemu izplačilu see j ^totkov, za vloge vezane na 1 me-mes °“stotkov in za vloge vezane na 2 je aJ2. Hotkov. Vezava na 3 mese-]|jena Se“a.! od bank in hranilnic odprav-
Povišanje obrestne mere angleške banke. Angleška banka je napovedala povišanje obrestne mere od 4.5 na 5.5%, to je posledica newyorškega zvišanja obrestne mere.
Javna dražba 227.372 ogrskih delnic v Parizu. Keparacijska komisija objavlja: Dne 13. marca ob 10.30 bo priredil finančni urad reparacijske komisije v hotelu »Astoria« v Parizu javno dražbo 227.372 ogrskih železniških delnic, ki jih je izročila nemška vlada reparacijski komisiji, kakor to določa čl. 260 ver-saillske pogodbe.
Promet
Direktna železniška tarifa med Avstrijo in Madžarsko. Pogajanja, ki so se vr- ! šila med zastopniki avstrijskih in madžarskih državnih železnic glede določitve direktnih enotnih tarif v prometu med Avstrijo in Madžarsko so se zaključila s povoljnim rezultatom. Nove tarife so že s 1. t. m. stopile v veljavo.
Nove madžarske - jadranske tarife. Madžarski mlini so v zvezi z madžarsko-jugoslovenskimi tarifnimi pogajanji zahtevali pri jugoslovenski vladi, da se ji priznajo tarifne olajšave v prometu z jadranskimi pristanišči. Navedli so, da uživata, kakor Češkoslovaška tako tudi Avstrija, take tarifne olajšave, da je pre-vot od Trsta do Dunaja znatno ceneji kakor od Trsta do Budimpešte, dasi je oddaljenost ista, doslej še ni prišlo do sporazuma, ker so zavzele madžarske
železnice odklonilno stališče in niso hotele povišati že dosedaj obstoječe 35% popuste. Pogajanja, ki so se vodila doslej, so imela vendar ta uspeh, da so se v madžarski relaciji določile nove jadranske tarife. Pogodba bo kmalu podpisana in kakor se čuje bodo te tarife stopile v veljavo še isti dan, ko se pogodba podpiše. Tarife bodo znašale od madžarske meje do Budimpešte 39 tisoč (doslej se je računalo 70 tisoč ogrskih kron), avstrijske tarife beležijo v isti relaciji 29 tisoč ogrskih kron, tako, da madžarski mlini morajo še vedno plačati za 10 tisoč kron več nego avstrijski in češkoslovaški.
Trgovski register.
Vpisale so se nastopne firme: Al.
Peče, trg. z mešanim blagom, Crna pri Prevaljah, Janko Grašek, trg. z meš. bi., Kamnik, A. Kadivec, trgovina z usnjem, Ljubljana, Prešernova ul., Anton Ma-cun, prej Adolf Schramke, trg. z meš. bi., Ptuj, Bor. Sbil, trg. z meš. bi., Podub, Stari trg pri Rakeku, Merkur M. Kardi-nar, trg. z meš. bi., Sv. Marjeta na Dravskem polju, Gonyk, družba z o. z., Ljubljana, »Orione, izdelovanje in prodaja klobukov, družba z o. z., Ljubljana, Prekmurska banka, d. d., Murska Sobota, Termotehnički zavodi, d. d., Račje pri Mariboru. Izbrisali sta se nastopni firmi: Frančiška Zor, trg. z. meš. bi., Novo mesto, Adolf Schramke, trgovina z manufakturo, Ptuj.
3 velike! IradiiMfi
/mo
r
/
X
K^PENTIN MIIOI
1.) Izborna kakovost
2.) Hitra razprodaja.
3.) Zadovoljnost odjemalcov.
' Razno.
Prevzetje svobodnega pristanišča v Solunu. Dne 5. L m. so podpisali jugoslovanski delegati v Solunu z grškimi delegati zapisnik o definitivnem prevzetju solunske cone v ontotnem pristanišču.
Brzojavni naslov z« prejšnjo južno železnico. Generalna direkcija železnic društva Donava - Sava - Adrija je registrirala za svojo centralno upravo skrajšani brzojavni naslov »Siid-dosag«. Kot naslov za brzojavke centralni upravi je tedaj zadostno, alco se napiše: Siid-do-sag-Wien.
Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za domo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so:, starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo ljudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za. vstop v. šalo s 1. noveip-. brom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane, s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpri-čevalom o nravnosti, je poslati do 20.
e-issis	saaesmmmsssm •
>3UDDHA< I   	.	■-1
marca 1925 ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
Posetnikom Praških velesejmov (od 22. do 29. marca t. 1.). Uprava Praških mednarodnih vzorčnih velesejmov naznanja vsem zainteresiranim krogom, da poleg 50% popusta na železnicah v CSR imajo posetniki tudi 33% popusta na kralj. SHS železnicah za sve potniške in brzovlake. Na ta način so stroški združeni s posetom omenjenega veleseinnja minimalni. Pričakuje se vsled tega, da bede udeležba tuk. strokovnega sveta na Praškem sejmu najobilnejša.
»Trgovski tovariše. Izšla je druga številka »Trgovskega tovariša« z naslednjo vsebino: Škodljiva počasnost izvršilnega postopanja v trgovskih pravdah — Jos. J. Kavčič. Starostno zavarovanje trgovcev — Fran Ižanec. Borzni nalogi — Dr. M. Dobrila. Ponudba, zahteva, cena
—	Fran Zelenik. Na Rotu po Alzaciji — Benon Gregorič. Ogled Kolinske tovarne kavnih primesi v Ljubljani. Kažipot itd. Naroča se v Ljubljani, Gradišče 17/1. in stap^zu, celo leta.Pjn.Sfi^,	v
Pasivnost nemške zunanje trgovine v januarju t, 1. Nemški usoz je znašaj* v januarju t. 1, 1,37 milijard mark naprahv 1,30 milijard piark v decembru Rt J. Iz* voz je znašal 697,4 milijone .inftpram 739.7 milijonov mark v decembru p. I. Pasivnost je potemtakem v januarju do-sedla 674 milijonov mark.
" _________________________
Vas*
i#2
TRADE MARK C
.BUDM-i
l*.
* KUPUJMO IN PODPIRAJMO *
izvrstno ,
Kolinsko cikorijo
m	daatN	izdelek.	m
Ljubljanska borza.
dne 6. marca 1925.
Blago: Plohi, 40 mm, konični, I., II.,,
III., fco Postojna 3 vag. den. 580, bi. 580, zaklj. 580, bordonali smrekovi in jelovi, 6—9 m, 9—12, 30/30 <, fco Postojna den. 450, lipovi hlodi od 2.50 m dolž. naprej, 25 cm naprej, fco naklad, postaja bi. 190, hrastovi plohi od 2.65 m dolž., 30, 40, 50, I. in II., fco meja den. 1250, bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco meja den 23, bukovo oglje vilano, la, fco meja 115, pšenica sremska, 75 kg, par. Ljubljana zaklj. 500, pšenica domača, fco Ljubljana bi. 450, zaklj. 485, otrobi pšenični, debeli, fco slav. post. zaklj. 225, otrobi pšenični, drobni, fco juta vreče, loco Ljubljana zaklj. 215, odpadek pšen., fco medjimur. post zaklj. 300, koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. zaklj. 257.60, koruza nova, do-bavitev marec, fco sremska postaja zaklj. 210, koruza nova, dobavitev marec, fco slavonska postaja zaklj. 215, koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja zaklj. 220, oves bački, rešetan, fco'Ljubljana zaklj. 360, laneno seme zimsko, fco Ljubljana bi. 700, konoplja, b/n, fco Ko-toriba tranz. zaklj. 650, krompir rdečkast, semenjaki, fco štaj. postaja zaklj. 182, krompir beli, fco štajerska postaja zaklj. 158, krompir rumeni, fco štajerska postaja zaklj. 142, fižol ribničan, či-ščen, fco Ljubljana bi. 320, fižol koks, čiščen, fco Ljubljana bi. 340, fižol beli, fco vag. slavonska postaja zaklj. 410, orehi, fco vagon hrvatska postaja zaklj. 850, jabolka izbrana, fco štaj. postaja zaklj. 275, modra galica, 98/99, fco Postojna tranz. zaklj. 639.
Vrednote:	7%	investicijsko	posojilo
iz leta 1921 den. 65, bi. 68, 4% Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 bi. 22, 4% % Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 bL 22%, 4)4% Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917 bi. 22, Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 214, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 235, Merkantilna banka, Kočevje den. 104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 945, bi. 955, Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 190, bi. 200, Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 135, Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana bi. 430, Združene papirniče Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split den. 1200, bi. 1250, »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 275, bi. 285.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOK«
ANGLEŠKI PREMOG, SLBZUSKM
BRIKETE dobavlja
JDUMJA-, Ljubljano
KRALJA PETRA TRG 8. TeleLSR 3**" Plačila tudi aa ebrekel '•C
Tržna poročila.
Tržne cene za. meso t Ljubljani. (2.
marca.) Govedina: V mesnicah po mestu 20—23. Na trgu: 1 kg govejega niesa I. 18—22, IL 15—18, vampov 10—12, pljuč 8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 27—50, II. 23—25, jeter 30, pljuč 24. Svinjina: 1 kg prašičega mesa I. 25, II. 20, pljuč 12, jeter 25, ledic 23, slanine trebušne 22.50, slanine ribe in sala 28 slanine mešane.&5, slanine na .debelo 25, ma^ti 32, šunke (gnjati) 40, p rdi kajenega niesa 1. 37:50, IL 23.50—3% Drobnica: 1 kg-koeiruhevega 18, jagnje! tine 25, kozliče^ine 25~*27.,Klobase: 4 kg krak ovakih 45, deBrpcinških 45, hre* u novk 40, posebnih 40, tlačenk 35, pd| £ prekajenih kranjskih .£2,.. suhih, kranjskih 40, prekajene slanine 35. Perutnt-! na: 1 kokoš 40—50,1 petelin 40-45, nei pitana gos 70—80, domač zajec manjši 10, večji 15. 1 liter mleka 3—3.50, 1 kg surovega masla 45, čajnega masla 60-*-65, masla 45, bohinjskega sira 60, slrik* 10, eno jajce 1—1.25.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani.
(2. marca.) 1 kg kave Portoriko 76—84, Santos 52—60, Rio 44—50, pražene kave I. 96—100, II. 76—80, III. 60—64, kri- j stalnega sladkorja 14.50, sladkorja v kockah 15.50, kavne primesi 24, riža J. 10—12, II. 8—10, 1 liter namiznega olja
25,	1 liter jedilnega 22, 1 kg- soli, fina tu- | ja 4.50, 1 kg riževega škroba 18, pšenič- j nega 14, koruznega 12, testenin I. 18, j II. 12.
Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani. j
(2. marca.) 1 kg moke št. 0 8, za kuho j
7.50, bele krušne moke 7, črne krušne moke 6, kaše 6, ješprenja 7, otrobov 3, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 8, ajdove moke I. 9, II. 8.
Tržne cene za meso v Mariboru. (1. marca.) Govedina: 1 kg mesa I. 20, II. 16—16.50, III. 15, vampov 10—12, pljuča 7—12. Teletina: 1 kg teletine I. 20—
22.50, II. 17.50, jetra 20, pljuča 15. Svinjina:	1	kg prašičjega mesa 15—30,
pljuča 10—12. jetra 18—20, slanine sveže 22.50—30,, papricirane 30—35, prekajene 33—35, mast 30—35, prekajeno meso 25—35, šunke 38—42. Klobase:
1	kg krakovskih 34—40, debrecinskih 84—42, brunšviških 20—25, pariških 28 do 32, posebnih 28—32, hrenovk 34—35, kranjskih 34—40, 1 kom. prekajenih 5 —7 dinarjev. Perutnina: 1 piščanec majhen 17.50—20, večji 32—45, kokoš 35— 50, raca 35—50, gosi 70—100, purani 70 —425, zajec domač majhen 10—20, večji 25—50, 1 liter mleka 3—3.50, smetane 12—16, 1 kg surovega masla 40—44, kuhanega 50—54, ementalskega sira 150, polementalskega 80, trapistnega 30—35,
grojskega 40, tilsitskega 40, parmazana 125, kos sirčka 5—10, eno jajce 75— 1.25 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Mariboru.
(1. marca.) 1 kg kave I. 70—80, II. 45— 60, pražene kave I. 80—100, II. 50—75,
1	kg soli 3.50—4, testenin 11—20, sladkorja v prahu 17, v kristalu 15, v kockah 17, škroba pšenica 18, riževa 25—30, riža 7—20, olja namiznega 25—30, bučnega 25—32 Din.
Mlevski izdelki na trgu v Mariboru. (6. marca.) 1 kg pšenične moke št. »0« 8, št. >2« 7.50, št. »5« 7, št. »6« 6.25, št. >7« 5, prosene kaše 6, ješprenj 8—16, otrobov 2.50, koruzne moke 4.50—6, koruznega zdroba 5—6, pšeničnega zdroba
8.50,	ajdove moke št. >1« 8, št. »2« 7, kaše 6—6.50 Din.
Cene na tržaškem trgu. (Cene se razumejo v lirah za 100 kg.) Česen 800— 1000, pomaranče 80—160, kislo zelje 130—165, karfijol 100—110, kapus 90— 100, verzote 70, čebula 130—140, fige (suhe) 220—400, solata 20—310, limone (100 komadov) 5—7„ jabolka 80—300, krompir 65—90. hruške 100—380, paradižniki 280, radič 200—360, radič (rdeč) 220—360, špinača 120—250.
Dunajska borza za kmetijske produkte. (4. t. m.) Po najnovejših publikacijah kmetijskega zavoda v Rimu se zadnja žetev ceni kot zadostna za svetovno preskrbo. Zato cene na ameriških borzah ne skačejo. Evropski trgi so zaradi neprestanih valovanj na ameriških trgih brez kupčije. Enak je položaj na dunajskem trgu, na katerega vpliva nekoliko tudi ugodno poročilo o stanju
posevkov v Avstriji. N otirajo vključno blagovnoprom. davek brez carine v Šilingih za 100 kg: pšenica: domača 55.50 —56.50, madžarska s Potisja (nom.) 62 —63, jugoslovenska (nom.) 60—61, Manitoba II. 67—68, IV. 63—63.50, Ro-safe 61.50—62; rž: domača 50—52; ječmen: domači 51—55; turščica: 30.50— 31; oves: rumunski 40.50—41.50; pšenični zdrob: 96—97; pšenična moka »Os:: domača 93—95, madžarska 90—94, jugoslovenska 89—91; krušna moka: 67—70; pšenični otrobi: 25—25.50 šilinga.
AVTO
bencin, pnevmatiko olje, most, vse popravala in vožnja, te prvovrstne biego m delo po solidnih cenah nudi laoo-Avtn, d z o z v Ljubljani
Dobava, prodaja.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave raznih kirurgičnih instrumentov in obveznega materijala.
—	Vršile se bosta naslednji ofertalni jj-citaciji: Dne 2. aprila t. 1. pri upravi dr-
žavnih monopolov v Beogradu glede dobave kartona. — Dne 3. aprila t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave žebljev.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 zavornjakov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. marca t. 1. pri direkciji državnih železnih v Subotici glede oddaje vodopostajne zgradbe v Vršcu. — Dne
26. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave jekla, glede dobave barv, glede dobave grafitnega materijala, glede dobave stekla ter glede dobave variva (Schlaglot). — Dne
27. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave volnenih mazalic, glede dobave zakovic, glede dobave bombaževine za čiščenje lokomotiv ter glede dobave mazalic. — Dne 31. marca t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 290.000 kg ovsa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne pločevine in svinca, glede dobave desk ter glede dobave zakovic.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške-zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Cen. trgovcem
vljudno naznanjam, da sem ofvoril na Sv. Petra cesti št. 01 lastno pleskarsko in ličarsko obrt. Dolgoletne Jizkušnje ter praksa jamčijo, da bodem vsa dela izvrševal neprekosljivo dobro in v cenah brezkonkurenčno. P. n. frgovcenvse za^cen. naročila vljudno priporočam /v-CtlkTlT C CC T * UT 17 m TOkT V. pleskar in ličar, ljub!|ana
il	IVAJl,. Sv. Pel ra cesta Si. <51
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. as. se o. se., ki posluje v novopreurefenlh prostorih
v Ljubljani, Mestni trej Ut. ©.
H) nul ne vloge in vloge na tekoči rnfua obrestuje najugodneje ter jlli izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. D»je tudi TRGOVSKE KREDITE utr sprejema • jnkaso tak mre in cest je terjatev.
NajboljSi
llvalnl stroj J« edino le
Josip
Peteiinc-a
znamk«
Oritzner i« Adler
18 rodbino, obrt in Industrijo
Ljubljana
9>.uk ( niuiin kroxst«2«a. V.tletfl« garancija Delavnlcn so popravil« 4* vsiiko	Tatdton	S13	Na	mnin
Veletrgovina
n. imun
v Ljubljani
prtporoCn
Špecerij sko blago
rosno vrstno žganje moko in dešelne pridelke rnanovrstno
rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo In mlin za ai~ Sov« s elelctriCnim obratom.
MA RAZPOLAGO 1
TVRDKA
LJUBLJANA ^
Veletrgovina žita in mlevsklh izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke Telet on~itev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE !
3«C
SC
>C
SC
>C
>c
X
>c
>c
X
>c
Sr
5iC
X
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
Josip Peteline, Ljubljana
N« v«Ukol (hiba Prcionovogo ipaolkij Ob VOdl N« malo!
Priporoča potraMOns m UvUJ«, kroJaCe, Čevljarje, sedlarje, ■orhM blago, pletenine, lagaa robca. S Četice, aakaaee, toaletno blngo. Tclafoa Hi Z	Telefon	W
Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v
ztatu.
JUGOSLAVIJA*1
splošna zavarovalna družba. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa : 1. požarna zavarovanla, 2. ilvljenake zavarovanja, 5. nezgodna in jamstvena zavarovanja. 4. zavarovanja proti škodam vsled talinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — Najvecji tu delujoči zavod. Družba te prevzela od ,,Graške vzajemne zavarovalnice" In od zavarovalnih družb ..Feniks (požarni oddelek) In ,.Franko-Hongroise" ves njihov kupčijskl obstoj v naši državi. — Naj-nlžje tarife. Takošnja plačila škod. - Glasom navedbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe „jlIGOSLAVllE ženitvene kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta 15
Telefon 57.
Tvrdka
nasledniki
v Ljubljani
Glavna zaloga Ciril Meiodovih vžigalic.
Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah.
Zahtevajte cenike!
Tiskarna
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13
Telefon štev. 552
se priporoCa
za naročila vseh v njeno stroko spadajolih del.
Lastna knjigoveznica. Izvršitev točna in solidna!
TRGOVSKO BANKA D. D, UUBUANA
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec.
Dunajska c. 4. (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE Din 10,000.000—.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje In naj kulantneje.
Brzojavi: TRGOVSKA
Telefoni: 139, 1-16,
Ekspozitura:
Prevalje
»»»A'
d. d. Debli™. - U^ddlk dr. I. PLESS. - Odlomi lodrik F. «««■ Tl* tiakarne .Horkurr, pgo.Ui.lddu.WI*. d. *■