LETO IL, št. 24 PTUJ, 13. junija 1996 CENA 110 tolarjev Od 12. do 16. junija bo v šotoru na parlvagna, ki jih je vodil direk- tor sektorja nabave Joerg Hasenfuss, ponovno v Lenartu. Og- ledali so si proizvodnjo v novih prostorih na Kidričevi 14 v Le- nartu, ki jo je Joerg Hasenfuss tudi simbolično odprl. To je rezultat lanskih dogo- vorov in plod uspešnega sode- lovanja med Preventom in TBP, ki sta v sorazmerno krat- kem času rešila prostorski problem za novo proizvodnjo, v kateri zdaj dela 120 ljudi. Od avgusta lani do letos se je števi- lo zaposlenih povečalo z 80 na 120, kmalu pa bo avtomobils- ke prevleke šivalo že 150 dela- vcev, to pa je za lenarške raz- mere veliko, JiJaložba je veljala milijon DEM. Prevent iz Slo- venj Gradca in TBP iz Lenarta sta v izjemno kratkem času za- gotovila popolno samostojnost proizvodnje avtomobilskih prevlek, saj so ustanovili novo firmo PREVENT-HALOG, v kateri sta poslovna partnerja HALOG in TBP solastnika in s franzšizing pogodbo poveza- na z glavnim slovenskim proizvajalcem avtomobilskih prevlek Preventom iz Slovenj Gradca. Zdaj dnevno h|, 1000 kompletov p. Ick, Začeto sodelovanje se je torej izjemno utrdilo, TBP Lenart pa uspešno sledi razvojnim prizadevanjem na lem področju. Med obiskom visokih predstavnikov Volkswagna pod vodstvom Joerga Hasen- fussa in Prevent-Handela iz Wolfsurga pod vodstvom Nija- za Hastorja so se pogovarjali o razvojnih načrtih in sodelo- vanju TBP s koncernom Volkswagen. Z zadovoljstvom so ugotovili, da je sodelovanje uspešno in da se proizvodnja avtomobilskih prevlek neneh- no povečuje. M. Teš PTUJ / NA PREPIHU DELITVENA BILANCA Da sprejem delitvene bilance, s katero se bo delilo nekdanje pre- moženje bivše občine Ptuj po stanju 31.12 1994, ne bo niti najmanj lahak, je bilo zaznati že na pni obravnavi te bilance 5. junija, ki so seje udeležili župani in predsedniki svetov novih občin na območju bivše občine Ptuj. Za nove občine bi bilo najboljše, če bi bilanco čim prej sprejeli, ker bi lahko pričele samostojno poslovati, razpo- lagati s svojim premoženjem in tudi najemati kredite. Sedaj pa za vsako odločitev potrebujejo soglasje vseh. Delitvena bilanca je pripravljena na osnovi kriterijev, ki so jih v enakem besedilu spre- jeli vsi sveti devetih občin. Z njo se delijo nepremičnine, premično premoženje, ustanoviteljske pravice, kapitalski upravljalski deleži, denar, terjatve in obveznosti. Da bi bila delitev premoženja bivše občine Ptuj med nove čim bolj pravična, je v prehodnih določbah bilance zapisano, da imajo le-te še dve leti po spreje- mu možnost, da sprožijo zah- tevke za ponovno presojo odločitev, če so ugotovile, da v njej manjka kakšen pomemben del premoženja ali pa da so bile z delitveno bilanco bistveno oško- dovane. Največ so župani govo- rili o ustanoviteljskih pravicah (nekatere namreč moti, da so vnaprej določene), o pogojih za ustanovitev lastnih vrtcev v posameznih občinah in o delitvi premoženja gasilske zveze Ptuj, ki jih v tem trenutku najbolj za- nima, ter o nekaterih drugih vprašanjih, ki so prav tako pred- met delitvene bilance. Gotovo pa jih bodo še več imeli sveti posa- meznih občin, ko bodo na svojih sejah že v kratkem odločali o sprejemu delitvene bilance, pri tem pa najbrž tudi ugotovili, da določeno premoženje bivše občine Ptuj v delitveni bialnci tudi še ni zajeto. Župani novih občin so že na prvem seznanjan- ju z delitveno bilanco ugotovili, da v njej ni seznamov cest, kar je gotovo posledica dosedanje slabe evidence; to vprašanje bodo pač morale nove občine za svoja območja same urediti. Najbrž pa bo držalo, da z delitveno bilanco ne bodo vsi zadovoljni, saj kot je izjavil župan mestne občine dr. Miroslav Luci, za vse ne bo pra- vična. Želeli pa bi, da bi jo spre- jeli čim prej, da bi se tudi lahko pričeli pogovarjati o tem, kaj pa je tisto, kar nove občine še veže in da bi na tem pričeli graditi nove oblike sodelovanja. Do sprejema se bodo gotovo še večkrat srečali in skušali odprte zadeve čim bolje rešiti. Predvsem pri sredstvih so še ne- katere obveznosti, ki jih bo potrebno skupno rešiti. Akt de- litvene bilance je osnova za vpis v zemljiško knjigo. Stanovanja, ki sodijo med nep- remičnine, se bodo delila po kri- teriju lege nepremičnine. Prav tako bo ta kriterij delitve veljal tudi za stavbna zemljišča, kme- tijska, gozdove, športne objekte, kulturne spomenike. Knjižna vrednost stanovanj v bivši mestni občini Ptuj je 2.694.270.248 tolarjev, vseh sta- novanj je 1043. Knjižna vrednost poslovnih prostorov in garaž je bila zadnji dan leta 1994 1.472.190.113 tolarjev in se po legi nepremičnine delijo med vse občine. V drugih osmih občinah je 186 stanovanj in 40 poslovnih prostorov. V mestni občini je vseh poslovnih prosto- rov 253. Občine si bodo ustano- viteljske pravice predvidoma de- lile pri naslednjih javnih zavo- dih: osnovnih šolah, posebni šoli, glasbeni šoli, ljudski un- vierzi, centru interesnih de- javnostih, vzgojno-varstvenem zavodu, zdravstvenem domu, 1^' karni, knjižnici, zgodovinskem arhivu, pokrajinskem muzeju in športnem zavodu. Kapitalski upravljalski deleži, ki so prav tako predmet delitve in jih imela bivša občina Ptuj v javnih gospodarskih družbah, so: Ko- munalno podjetje Ptuj 6' odstotkov, Cestno podjetje Mestna plinarna Maribor 7,96' Stavbna zemljišča ležijo le območju mestne občine Ptu'' Majšperka in Kidričevega. Nj'' hova vrednost je 3.121.544.472 tolarjev. Nekaj manj kot miUjo" nemških mark so vredne vse občinske stavbe, kanalizacijska omrežje, ki se pretežno naha)^ na območju bivše občine Ptuj I' po knjigovodski vrednosti oce"' jeno na 179 milijonov tolarje^' čistilna naprava v mestnem log^ pa manj kot 700 milijonov tola"" jev. V Ptuju pa je na primer še 4^ stavb, ki so v denacionaliz^' cijskem postopku, gotovo pa ^ bo katera od njih še znašla občinskem premoženju. ^6 PTUJ / EMONA-MERKUR, DELNIŠKA DRUŽBA Pozna sey da se denamke tanjšajol Trgovsko podjetie Emona-Merkur se je skladno s programom lastninjenja preoblikovalo vi delniško družbo. 286 delničaijev so zaposleni, bivši delavci, upokojenci, skladi in zunanji partnerji, s katerimi je pod^jetje poslovno povezano. Čakajo le še na vpis v register. Direktor Marjan Ostroško je povedal, da se v tem trenutku največ ukvarjajo z notranjo orga- nizacijo in tehnologijo prodaje - z dejavnostmi, ki sicer niso tako vidne, služijo pa izboljšanju poslovanja in kvalitete ponudbe. Pripravljajo investicijske programe oziroma projekte, s ka- terimi so že precej daleč, vezani pa so v glavnem na gradnjo lastnih prostorov, saj jim visoke na- jemnine onemogočajo doseganje boljših poslov- nih rezultatov. Do konca leta bodo programi že konkretnejši, veliko je odvisno od poteka prido- bivanja projektne dokumentacije, največ pa od finančne konstrukcije. Prav kmalu bodo iz se- danjih prostorov v Murkovi izselili tekstilno hišo, kar bo seveda eden od konkretnih pris- pevkov k racionalizaciji poslovanja in korak bliže k uresničevanju nekaterih investicijskih načrtov. Izselitev tekstilne hiše pa bo prav goto- vo osiromašila trgovsko ponudbo tega dela sta- rega mestnega jedra, ki naj bi bil izrazito trgovski. Trenutno delijo usodo z drugo slovensko trgovino, čeprav nekateri kazalci kažejo, da ptujska trgovina dela v slabših razmerah kot drugje v Sloveniji, saj kupna moč prebivalstva zaradi stečajev velikih sistemov vse bolj pada. Podravje je poglavje zase, to območje kaže tudi na izrazito brezpravnost v primerjavi z drugimi območji v državi, ki se v glavnem izraža v davčni politiki, prodaji zunaj zakona o trgovini ipd. Ne glede na to se trudijo, da bi bili dobri trgovci, da bi bili kupci z njimi zadovoljni in bi v njihove trgovine radi zahajali. Petkovo tretje tradicionalno srečanje s kupci v Kidričevem je že bilo naravnano na ta prizadevanja. MG TEDKIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj teta 1948. Izdaja RADtO • TEDNIK, d.o.o., Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor tn glavni urednik), Ludvik Katar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože Bračtč, Ivo Ciani, Majda Goznik. Viki Klemenčič, Martin Ozmec. Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Tehnični urednik: Slavko Ribarič Oblikovanje strani, računalniška grafika in stavek: Slavko Ribarič PROPAGANDA: Oliver Težak, •» 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Ratčeva 6, 2250 Ptuj: s (062) 771-261. 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja Iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. E ■ poŠta: ptednik@kdm-ptuj.si ^0pN 1 Četrtek, 13. junij 1996 3 POKOCAMO, KOMENTIRAMO UPRAVA iWOTA PTUJ TUDI NADZIRA Ma seji sosveta načelnika upravne enote Ptuj so se pogovarjali tudi o sredstvih za demografijo. Letos so občine z območja bivše občine Ptuj prijavile 44 projektov v vrednosti 527 milijonov tolarjev, kar je polovica vseh sredstev, ki so na voljo za te programe v celi Slo- veniji, Lani je bilo zahtevkov za 595 milijonov tolarjev, občine pa so prejele le dvanajst odstotkov zahtevanega denarja. Po novem bo up- rflvna enota prevzela tudi nadzor nad izvajanjem investicij, ki se so- financirajo iz sredstev za demografsko ogrožene. v SATANISTOV NI BliO Tudi v ptujski porodnišnici so 6. junija (po vsej verjetnosti zaradi domnevne napovedi satanistov, da bodo ugrabili 6. junija roje- nega novorojenčka) omejili dostop do porodnic. Obiskovalci so se lahko z njimi pogovarjali v dnevnem prostoru, ne pa tudi v sobah. Vstop so nadzorovali varnostniki. JUNIJSKA OBRTNIŠKA OBVESTIJA Junijska obrtniška obvestila, ki jih za svoje člane izdaja Območna obrtna zbornica Ptuj, prinašajo več pomembnih sporočil. Tako so med drugim pričeli zbirati prijave za tradicionalni mednarodni obrtni sejem v Celju, ki bo od 13. do 22. septembra. ii. MEDNARODNI OTROŠKI FOLiCLORNi FESTIVAl Jutri se bo sestal odbor II. mednarodnega festivala otroških folklor- nih skupin, ki je v začetku maja pripravil odmevno prireditev - srečanje mladih folkloristov štirih dežel. Podal bo zaključno oceno letošnje priredite in sprejel dogovor za naprej. Prireditev naj bi bila tradicionalna, in če bo podpora, naj bi jo v Ptuju pripravljali vsako leto. DEJAVNI UPOKOJENCI ROSOIilCE Po uspešno opravljeni letni konferenci članov Društva upokojen- cev Rogoznica za območje Podvincev se je 9. junija sestala kon- ferenca za območje Kicarja, Pacinj in Spodnjega Velovleka. Letna konferenca za območje Nove vasi pri Ptuju, Rogoznice in Zabjaka bo 23. junija. Člani društva na svojih konferencah ocenjujejo op- ravljeno delo in finančno poslovanje ter sprejemajo programske us- meritve za delo in finnančno poslovanje za bodoče delovanje. V teh dneh so končali tudi zbiranje prijav za udeležbo na sečanju slovens- kih upokojencev, ki bo danes v Planici in se ga bo udeležilo 50 čla- nov. Trenutno šte|e Društvo upokojencev Rogoznica 450 članov. V SOBOTO NA iPTUJSKi TELEVIZIJI Vsobotni oddaji si bomo lahko ogledali več zanimivih prispevkov. Osrednji je vezan na 1 1 0-letnico turističnega društva Ptuj, v Ptuju so 12. junija odprli 4. razstavo izdelkov in storitev obrti, 8. junija je bila tradicionalna, 21. ribičiada, pri Slodnjakovih v Bodkovcih so odprli zanimiv turistično-rekreativni center s ponudbo športnega ri- bolova in domačih jedi, zgodil se je otroški živžav, v ptujskem gleda- lišču so nastopili mladi plesalci v okviru plesnega mozaika, najmlajši iz vrtca so tekli svoj tradicionalni pomladanski kros, svoja dela pa je no ogled postavil znani ptujski ljubiteljski slikar Maks Menoni. Pripravila: MG HRASTOVEC / SPOMENIK ŽRTVAM NARED lenarškem občinskem svetu že dalj časa deluje posebni Odbor za postavitev spominskega obeležja žrtvam povojnega 'zbirnega taborišča na gradu Hrastovec. Taborišče je bilo us- tanovljeno v drugi polovici maja 1945 in je delovalo do 'začetka septembra 1945. Veliko ljudi je zaradi slabih bival- nih razmer umrlo, med njimi otroci, ženske in starci, nekaj Pa so jih tudi ustrelili. Med njimi je bila večja skupina 'domačinov iz Lenarta, ki so bili po pričevanjih ustreljeni na "»estu sedanjega ribnika nad grajskim poslopjem, v katerem ^ času ustrelitve ni bilo vode. Člani odbora so v bistvu prevzeli delo bivše komisije za Proučevanje povojnih pobojev "I pravno dvomljivih procesov, )e delovala pri bivši občinski ^l^upščini Lenart. Pripravila je '2črpno poročilo o dogajanju na gradu Hrastovec poleti 1945 (v Pjižnji prihodnosti bomo v '^dniku objavili nekaj novih Pričevanj in dogajanj v taborišču hrastovec), na osnovi katerega člani odbora za postavitev spominskega obeležja pripravili "širno poročilo. Že lani so na- meravali odkriti spomenik, ven- dar so se dela zavlekla, tako da bo slovesna otvoritev predvido- ma konec junija. Spomenik je postavilo zidarstvo Bernjak iz Benedikta, na njem pa bo napis, ki ga je pomagal oblikovati dr. Bruno Hartman iz Maribora. Glasil se bo: "Sila spomina, prečisti nam duha." Ob tej pri- ložnosti bodo pripravili posebno spominsko slovesnost z mašo zadušnico in kulturnim progra- mom. MT VITOMARCI, JURŠINCI / DO KDAJ SPORI V LOVSKIH KROGIH? ArhanioAiosiv ^ lelmi Imriovšimi Potem ko je bil še zadnji lovski sestanek v minulem tednu v Vitomarcih neuspešno pripravljen, lahko sklepamo, da težavam v krogih zelene bratovščine ni videti konca. Začelo seje po ustanovitvi Lovskega društva Vitomarci v letu 1994, ki je želelo imeti v svoji krajevni skupnosti še svoje lovišče. Pa se je zataknilo, kajti po sedaj veljavnem zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi lovsko društvo ne more imeti svojega lovišča, tega lahko imajo le lovske družine. V Zvezi lovskih družin na Ptuju pravijo, da je lovski zakon pač potrebno upoštevati, pa tudi več strpnosti bi morali lovci pokazati za nov lovski zakon. Pa vendar se v zadnjih tednih za- kona vsi le niso držali, saj so še pred nekaj tedni z refendumskim odločanjem v krajevni skupnosti Sv. Andraž v Slovenskih goricah sprejeli sklep, da se juršinskim b- vcem prepove možnost lova na tis- tem delu lovišča, ki je že na območju sedanje občine Destmik — Trnovska vas. Sklep je sprejel tudi svet KS in pozneje še občinski svet. Ali je bil ta postopek v skladu z za- konom, smo povprašali predsedni- ka Zveze lovskih družin na Ptuju mag. Milana Trafelo. Ta je med drugim povedal: "Nekak uradni postopek za razpis referenduma že mora biti, referendum pa se pozneje razpiše, kar ima zakonsko zasnovo. LD Juršinci je lovišče dobila s po- godbo od upravnega organa, zato lahko le rečem, da v primeru, o ka- terem govoriva, ni bil speljan posto- pek o odvzemu lovišča. Poudar- jam, da je bil ta postopek speljan protizakonito, kajti nihče ne more prepovedati lova lovski družini, saj ima ta za to narejene posebne po- godbe. Na naši Zvezi lovskih družin ocenjujemo, da so Juršinčani doslej dobro gospodarili, tako je pokazalo tudi zadnje pre- verjanje. Osebno menim, da v Vi- tomarcih delajo načrtno po poti nezakonitih postopkov. Posamezni- ki se hočejo uveljaviti v kraju in tudi skozi lov doseči nekatere svoje interese. Seveda je to nesmiselno dejanje, ki povzroča med ljudmi prepire, kar je v prvi meri ne- potrebno. S prepovedjo in onemo- gočanjem lovljenja ho nastala precejšnja škoda, kajti vsaka LD ima v okviru svoje pogodbe poseben plan odstrela, ki je potrjen tudi s strani Zavoda za gozdove Sloveni- je, enote v Mariboru. Za škodo ho nekdo moral odgovarjati Kot sem izvedel v pogovoru z juršinskim starešinom, je s prepovedjo lova na vitomarški strani nastalo že precej škode, LD Juršinci pa zanjo nika- kor ne ho odgovarjala. Tudi v pri- hodnjih dneh bomo na Zvezi lovs- kih družin Ptuj razpravljali o tej temi, opozorili bomo predvsem na protizakonito ravnanje, vsekakor pa bomo prijavili tudi tiste, ki v lovišču LD Juršinci kršijo javni red in mir. Sprti strani se nista us- peli sporazumeti, v lovstvu pa se- daj tako ne moremo nič spreminja- ti, kajti zakon je zakon." KAJ NA VSE TO PRAVIJO V LD JURŠINCI? "V Vitomarcih si takšnih sklepov, kot so jih sprejeli, ne morejo pri- voščiti, saj zanje nimajo zakonske podlage," je med drugim povedal Štefan Gačnik, starešina LD Juršinci, "in morda se v teh dneh za ta dejanja nekateri kesajo." Juršinski lovci še naprej izvajajo vse lovske aktivnosti v svojem lovišču, kolikor jim je omogočeno. Kot je povedal Štefan Gačnik, jih nekateri člani lovskega društva ovirajo pri lovu, podirajo bvske naprave, skratka onemogočajo lovske aktivnosti. "Nekateri člani Lovskega društva Vitomarci so sicer še zmeraj naši člani, delajo tudi v organih LD, pa so že na neki način zmanipulirani Za glavnega akterja teh aktivnosti že lahko povem, da smo ga pred 15 leti črtali iz članskih vrst, saj je bil skrajno nediscipliniran, danes pa nastopa še proti lovski organizaciji Tudi kmetje so na neki način že zmanipulirani, žal pa nimajo v pravilniku nobene dejavnosti, po- vezane z lovstvom, torej lova sploh ne morejo izvajati Kdo ho odgo- varjal za škodo, ho prej ali slej mo- ralo biti jasno, in če bomo manj od- strelili, ho več škode tudi v kme- tijstvu. Naj povem, da gre v prime- ru lovskega društva za nekakšne paralovske skupine," je dejal sta- rešina Štefan Gačnik. Takšna je ena plat lovske zgodbe, druga pa drugačna. Kaj pa menijo pri Lovskem društvu Vitomarci in na občini Destmik - Trnovska vas? LOVIŠČE DA ALI NE? Zupan občine Destmik - Tmovs- ka vas Franc Pukšičje v četrtek, 6. junija, že tretjič poskusil organizi- rati sestanek o problematiki lova na območju krajevne skupnosti Sv. Andraž med predstavniki dmžine Juršinci in Lovskega društva Vito- marci Vendar se je ponovila stara zgodba: predstavnikov lovske družine in župana občine Juršinci na sestanek ni bilo. Franc Pukšič je na četrtkovem ses- tanku povedal, da sklepa o prepo- vedi lova ne bo zadržal, ker meni, da sklep v nobenem elementu ni protizakonit Krajevna skupnost Sv. Andraž je pravna oseba in pravno odgovarja za svoje sklepe, s katerim je v tem primem potrdila referendumsko voljo krajanov in lastnikov zemljišč. Ob koncu je še dodal, da se mu zdi skrajno neodgovomo, da se predstavniki Juršincev ne udeležujejo sestankov v Vitomarcih. Zato za takšno početje prevzemajo osebno in poli- tično odgovornost in s svojim početjem ignorirajo vse organe lo- kalne skupnosti Sprejeli so tudi sklep, da glede na neodgovomo ve- denje Lovske družine Juršinci Lovsko društvo Vitomarci naredi lovskogospodarski načrt in pošlje v potrditev ustreznemu organu, o nastali situaciji pa bodo obvestili republiškega inšpektorja za lovstvo in ribolov. Dogovorih so se tudi, da bodo občina Destmik - Trnovska vas, KS Sv. Andraž in LD Vito- marci zaradi dobre volje poskusili še enkrat organizirati sestanek in nanj povabiti vse odgovorne. Zaostmje pa se tudi med lastniki zemljišč iz krajevne skupnosti Sv. Andraž in LD Juršinci Lastniki zemljišč so pisno zahtevali odstra- nitev opazovalnic s svojih zemljišč in trdijo, da so postavljene brez nji- hovih soglasij. Juršinski lovci tega niso storili, so pa to štorih lastniki sami in pravijo, da na stroške LD Juršinci Z. Šalamun Tatjana Moliorico GOVORI SE ... ... DA se je strankarski vodja zgražal nad pro- dajalci deviz, ki mimoi- doče "cukajo za rokave". To v urejeno državo se- veda ne sodi. Pozabil pa je, da so ljudje njegove stranke izvajali fizično "cukaški" in verbalni po- dpisniškozbiralni napad na mimoidoče v prepričanju, da jim to sodi in godi. ... DA je pet MB ob- jestnežev metalo v ptujske bazene tri kopa-1 mojstre toliko časa, \ dokler ni prišla policija. Tu se informacija konča zato ne vemo, ali je poli- cija umirila razgrajače ali je mojstrom vrgla ro- kavčke ali plavalne obroče. ... DA je mestna občina zelo varčna ali pa je svo- je občane razdelila na vredne in nevredne Ptujčana. Nekateri ga namreč stoodstotno redno ne dobijo. ... DA barve pomensko niso več tisto, kar so bile. Znana ptujska rdečelas- ka je bila prej z rdečimi lasmi v "rdeči" stranki zelo aktivna. Zatem se je z rdečimi lasmi vred ak- tivirala v krščansko smer, danes pa njeni, še vedno rdeči lasje, krasijo vrste podpisniško ak- tivne stranke. Ji bo vsaj drugi prestop prinesel povzpetje? ... DA je letošnja potenci- alna in prejšnja večkrat- na novinarskoribiška zmagovalka doživela ne- uspeh zaradi prevelike luknje. Ko jih je lovila in lovila, so ji ob odkritju velike luknje vsi ušli Ri- baki namreč skozi luknjo v mreži. 4 četrtek, 13. junij 1996 - TEDMu ZANIMIVOSTh REPORTAŽE PTUJ / 21. NOVINARSKA RIBICIADA Zma^oslavle našllt novinarlev 21. srečanje slovenskih novinarjev v športnem ribolovu je potekalo pod generalnim proviteljstvom Mercatorja SVS, d. d«, Ptuj Tradicionalnega, že 21. tekmovanja slovenskih novinar- jev v športnem ribolovu, ki je tokrat prvič potekalo ob športnem ribniku ptujske ribiške družine v Rogoznici, se je pod generalnim pokroviteljstvom Mercatorja SVS Ptuj in sopokroviteljstvom kidričevskega Taluma ude- ležilo več kot 60 pišočih in govorečih kolegic in kolegov. Čeprav nam je sonce s svojimi 33 stopinjami v senci povzročilo kar nekaj pekočih preglavic, smo v soboto, 8. junija, namakali in lovili kot pod svobodnim soncem že dolgo ne. Po dveh urah namakanja črvov in borbenega tekmovanja smo najprej natančno spremljali teh- tanje ujetega plena (šlo je za mi- ligrame), nato pa kljub sopari mrzlično čakali na rezultate tek- movalne komisije ribiške družine Ptuj, ki nam je tudi to- krat radodarno priskočila na pomoč. Ekipni zmagi sta tako pri ženskah (2150 gramov rib) kot pri moških (2720 gramov rib) os- vojili novinarke in novinarji Ra- dia in Tednika Ptuj. Med ženskami je bila druga ekipa Večera (1950 g), tretja pa ekipa Veritasa (1150 g). V moškimi konkurenci si je drugo mesto prilovila ekipa 7D (1500 g), tretje pa ekipa Ljubljanskega dnevnika (1150 g). V konkurenci posameznic je prvo mesto osvojila Slavica Pičerko, novinarka Večera (1200 g), pred Marijo Slodnjak (1000 g) in Majdo Goznik (900 g), obe iz Radia in Tednika Ptuj; med posamezniki je prvo mesto osvojil Martin Ozmec, Radio - Tednik Ptuj (1250 g), pred Brankom Voduškom iz Veritasa (1100 g), tretje mesto pa sta si z istim številom točk (1075 g) deli- la Andrej Coklin (Nedeljski Dnevnik) in naš Marjan Toš. Zmagovalna ženska ekipa: Viki Klemenčič, Marija Slodnjak in Majda Goznik Tudi letos smo nagradili tiste, ki jim je uspelo ujeti najtežjo in najmanjšo ribo. Najtežjo ribo je ujela Anemari Kekec iz agenci- je NV-Press, najmanjšo ribo pa je uspel ujeti Matjaž Šmigoc, urednikov sin. Po svečani podelitvi pokalov in praktičnih nagrad nas je v drugem delu srečanja predsednik Ribiške družine Ptuj Stane Žitnik seznanil z uspehi ptujskih ribičev, ki bodo pri- hodnje leto organizatorji svetov- nega prvenstva v športnem ribo- lovu. Več o tem pa kdaj drugič, ker mi urednik teži, da moram sestavek končati, če hočem, da bo v barvah. 21. srečanje slovenskih novi- narjev v športnem ribolovu je potekalo pod generalnim pro- viteljstvom Mercatorja SVS, d. d., Ptuj in sopokroviteljstvom Taluma iz Kidričevega. Tako ali drugače pa so jo omogočili še: Ribiška družina Ptuj, Gastro Ptuj, Union Ljubljana, Trgovs- ko podjetje Emona Merkur Ptuj, GIZ Poetovio Vivat Ptuj, župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, Perutnina Ptuj, Mlekarna Ptuj, Fer promet - Rajski vrt Ptuj, Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze Ptuj, Nova Ljubljanska banka - podružnica Ptuj, Kme- tijski kombinat Ptuj, Slovenska vinska akademija Veritas Ptuj, Sonja, d.o.o., Ptuj, Suha roba Pintar, Petlja, d.o.o.. Ptujske pe- karne in slaščičarne. Terme Ptuj, Svečarstvo Puž, Gostišče Botra Dornava, Hermina Hor- vat, E-shop Ptuj, gostišče Pri Tonetu Breg, gostilna Pri kos- Ob rogozniškem ribniku že dolgo ni bilo toliko tekmovalcev Zmagovalna moška ejcipa (od leve): Marjan Toš, Martin Ozmec in Jože Šmigoc tanju Sela, gostilna Pri trojici - Srečko Vogrin, gostilna Špindler Jurovski Dol, gostilna Elbl Spodnji Žerjavci pri Lenar- tu, mesarija Fekonja Sveta Tro- jica, pekarna Kruh - pecivo Le- nart, Mas-com Lenart, TVP Le- nart, Vinogradništvo Eder Sv, Ana, Tovarna olja Gea iz Slo- venske Bistrice, ZKO občine Slovenska Bistrica oziroma Grad Slovenska Bistrica, Pekar- na in slaščičarna Potisk iz Slo- venske Bistrice, Gostilna Jakec - Boža Juharta, picerija TIK - TAK Vlada Ivetiča iz Slovenske Bistrice in cvetličarna Spo- minčica Ptuj. -OM PTUJ / GRADNJA NOVEGA BAZENA DOBRO NAPREDUJE Nov bazen do konta juniia Na poletno kopalno sezono '96 se v ptujskih Termah praktično pripravljajo že celo letošnje leto. Na novo so uredili garderobni del z recepcijo v notranjem termalnem kopališču, urejajo bungalove, največje napore pa trenutno vlagajo v gradnjo novega rekereacijskega bazena z dvojnim toboganom, ki ga bodo predvidoma končali do konca junija. Odprtje novega bazena bodo združili z veliko zabavno pri- reditvijo, ki bo pred\1doma 28. oziroma 29. junija. Če bo vreme lepo, bodo gradbeniki zagotovo dela končali v roku. Po betoniranju bazenske školjke bodo te dni začeli delati keramiki. Povečali pa bodo tudi platoje okrog bazenov. Med stacionarnimi obiskoval- ci Term je 25 odstotkov tujih. S promocijo, ki jo opravljajo v skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, že prihajajo prve rezervacije. Računajo, da bodo ta Gradnja novega bazena je v polnem teku odstotek obdržali, kljub temu da so imeli v prvih štirih mesecih letos nekoliko slabši obisk. Že] maja so se rezultati bistveno popravili, zasedene so imeli sko- raj vse postelje, podobno se do-j gaja v tem mesecu. S posebnimi- vabili so se letos obrnili na vse tiste obiskovalce, ki so pri njih počitnikovali več kot tri dni v le- I tih 1994 in 1995. Opažajo nam-1 reč, da se povečuje število 'povratnikov'. Če bo vreme lepo, bodo po besedah direktorice Ve- koslave Gojčič v poletnih baze- nih imeli to sezono 70 tisoč ko- palcev. S kvalitetnimi storitvami jih bodo zagotovo privabili. Novi bazen že sodi med prizade- vanja za izboljšanje kakovosti storitev. MG Z vročino prijahajo tudi kopalci. Foto: M. Zupanič BLAGUŠKO JEZERO / KAJ BO S KONCESIJO? Sveiniki podprli tvHstiini razvoj Potem ko so svetniki občine Sv. Jurij ob Ščavnici na eni prejšnjih sej soglasno podprli prizadevanja župana Slavka Mihaliča, da bi končno začeli tržiti od naravnih lepot in raz- vijati turizem mehkega tipa, so tudi na zadnji seji občinske- ga sveta veliko govorili o usodi Blaguškega jezera. Gre za izjemno zanimivo naravno značilnost, za akumulaci- jo, ki se sorazmerno nevsiljivo vključuje v prvobitno podobo tega dela Slovenskih goric in ki je bila doslej praktično povsem neizkoriščena. Nekaj načrtov je bilo, tudi začeli so, vendar je vse bolj ali manj ostalo pri poizkusih. Jezero je pravi raj za ribiče, saj so v njem bojda tudi velike ribe, okolica pa je zelo primerna za taborjenje, za sprehode v naravo in še bi lahko naštevali. Seveda je dovolj vode tudi za ureditev manjšega ko- pališča s potrebnimi objekti, tako da ne bi preveč posegli v na- ravno okolje. Zemljišča okoli jezera je že kupilo pesniško podjetje G & H, ki ima z razvojem turizma okoli Blaguša obe- tavne načrte. Kot smo v Tedniku že pisali, naj bi del denarja za hitrejši razvoj turizma v tem delu Slovenskih goric primaknil tudi znani avstrijski smučar z luksemburškim potnim listom Marc Girardelli. Ta mojster belega cirkusa se bojda v Slovenskih go- ricah prijetno počuti, okoli Kapele naj bi razširil vinograde, tako da bo v verigi svojih hotelov točil tudi priznano vino iz Kapelskih goric. Očitno pa mu ni všeč samo Kapela z okolico, ki jo je dodobra spoznal v času večkratnega nabiranja kondici- je v Moravskih Toplicah, temveč tudi kraji okoli Vidma ob Ščavnici, Sovjaka, Kraljevcev in Grabonoša. Marc Girardelli misli zelo resno, o tem ni dvoma. Kot poslovni partner podjet- nika Hercoga iz Pesnice namerava vložiti zajeten kupček do- larjev, vendar morajo biti najprej zadeve urejene papirnato. Župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici se je že pogovarjal o dode- litvi koncesije, vendar ne bo šlo tako hitro, saj se čaka na novi zakon o varstvu okolja, ki ga bo treba upoštevati. Medtem pa se prizadevanja nadaljujejo in interes ostaja, smo še izvedeli i2 naših zanesljivih virov. M. Toi ja^gK^etrtek^3juni^9% S ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE PIŠE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 6 Lily, ki je tekoče govorila jjigleško, je vodila očetovo res- tavracijo. Rada se je zapletla v pogovor z gosti in jim pomagala izbirati jedi, da so kmalu prido- bili na potovanju izgubljene ki- lograme. Naš na začetku čisto običajni klepet se je sprevrgel v poslovno sodelovanje. Lily je ,0iela namreč strica na želez- niški postaji, kjer smo si že prej zaman prizadevali kupiti karte, fo je bila naša prva izkušnja s podzemljem" trgovanja s karta- mi. Nikoli nas niso odkrili. Med karto, ki jo kupi tujec po neka- jkrat višji ceni, in tisto za jomačina, ni nobene razlike! Sprehod med riževimi snopiči med vožnjo do Emeishana Skrbno smo preverili vse pis- menke in vse so se ujemale! Tve- ganje je v tem, da morate nezna- nemu domačinu zaupati denar in verjeti v svojo srečno zvezdo, da vam bo karte zares prinesel. Naših kart pa ob dogovorjeni uri ni bilo. Lily je nekam izgini- la. Dvomi so se nam kopičili in večerja nam ni dišala. Končalo se je srečno. Lily nam jih je z ne- malo strahu stisnila v roko po- zno zvečer in Xi6an smo lahko po treh dneh bivanja zapustili. Časa smo imeli ravno dovolj, da smo si poleg mesta ogledali še glinene vojake iz časa dinastije Qin (221 - 206 pr. n. št.), ki se po pomembnosti lahko postavijo ob bok kitajskemu zidu. Na 20.000 kvadratnih metrih so arheologi našli v 70. letih več kot 6000 gli- nenih vojakov in konj v naravni velikosti in v • popolni bojni opremi. Presenetljivo je, da voja- ki niso bili izdelani po čistem kalupu, ampak ima vsak dru- gačne poteze na obrazu. Najlepše so ohranjeni v ogromni hali šte- vilka 2, ki ščiti izkopanine, dru- gi dve naredita manjši vtis. Ni naključje, da se je Unesco odločil vojake iz terakote uvrstiti na sez- nam zaščitene svetovne dediščine. Cesta, ki je vodila do tja, je bila slabša kot kakšna makadamska v naših najbolj zaostalih predelih. Z našim malim kombijem smo padali iz luknje v luknjo in z vsa- kim prevoženim kilometrom sem bila manj prepričana, da gremo v pravo smer - do največje arheološke znamenitostio Azije! Še danes mi ni jasno, ali je bila to glavna cesta ali pa samo bližnji- ca. Na poti nazaj proti mestu se je naš kombi ustavil še enkrat - pred vasjo Banpo, ki sploh ni na- vadna vas! Njeni prebivalci so živeli v mlajši kameni dobi (neolitiku - pred 4.000 leti). V zelo dobro oh- ranjenem naselju naj bi vladal matriarhat. Sredi vasi je tekel ja- rek, ki je (že takrat) ločeval po- membnejše družine od na- vadnih. Otroke so pokopavali v glinastih posodah - žarah, ki so imele na vrhu luknjo, da ne bila duša v njih utesnjena in bi imela prosto pot ven. Tudi živali so go- jili in bili spretni pri lončarstvu. Različna lončena posoda, orožje in orodje je na voljo radovednim očem v zbirkah, postavljenih zraven vasi. Podjetni Kitajci so v bližini zgradili še imitacijo vasi v prazgodovini, kjer so bile koče v naravni velikosti in naj bi tu- riste prepričale, da so bile na pogled ravno takšne tudi v neoli- tiku. Ko pa pogledate v notran- jost, ugotovite, da ste prišli pravzaprav v čisto prazno gostil- no, kjer vas pričaka zdolgočaseni natakar, da bi vas oskubil za ne- kaj yuanov. Pot od vasi do parkirišča je obdana s številnimi prodajalna- mi spominkov, kjer v opoldans- ki vročini trgovci večinoma spi- jo zleknjeni nekje v kotu. Turis- tov ni bilo skoraj nič. V trenutku nagajivosti smo začeli premeta- vati poceni kramo, kot da želimo kaj kupiti, dokler se niso zbudili. Med delovnim časom se ne sme spati! 5ICHUAN - DEŽELA IZUMIRAJOČIH PAND v glavno mesto province Sichuan smo prispeli šele zvečer po več kot 20 urah cviljenja vla- ka in prepričevanja Kitajcev, naj vendar zaprejo vsaj eno okno, da nas prepih ne bo odnesel s pos- telje. Vojaki iz teralcote Chengduja si nismo posebej og- ledali. Mesto se je na prvi pogled zdelo celo bolj razvito kot Pe- king. Popotniku ima več ponu- diti njegova okolica, zato smo že naslednje jutro sedli v mini avtobus za Emeishan. Prišli smo zadnji. Kitajci so napolnili že vsak kotiček vozila, ko smo se pojavili še mi štirje, natovorjeni do nosu. Sledila so dolgotrajna pogajanja, kje bomo sedeli in kam bomo stlačih prtljago. Na improviziranih sedežih zra- ven voznika (ki je dobil vzdevek Miško) smo sedeli vsem drugim 15 potnikom nasproti, zato se je ko- mimiciranje začelo kaj hitro. Bili so prav prijazni, preprosti ljudje, ki se niti niso trudili skrivati, kako nas opazujejo. Največ smo se pres- mejali, ko smo prijateljsko izmen- jali dobrine naše in njihove civi- lizacije po načelu barter (blago za blago). Oni so nas povabili h kupu belega grozdja, ki smo ga že na tržnicah požirali z očmi, pa ga iz previdnosti nikoli nismi kupili. Od vseh se je edini oju- načil Aljaž, mi pa smo ga v mis- lih že videli, kako ga muči katera izmed "necivilizacijskih " bolez- ni. V zahvalo smo jim ponudili propamed C. Kakšna promocija Krke! Ves avtobus je v ustih pre- metaval nekoliko kisle pastile in se ni zavedal, koliko dobrega je s tam storil svojemu imimskemu sistemu! Vožnja do Emeishana je bila di- vja. Pri prehitevanju v nep- regledni ovinek je voznik samo trobil kot navit in z nezmanjšano hitrostjo drvel dalje. Popotniki pa smo poskrbeli za kakšen očenaš, da se nam nič ne zgodi. Sledovi poplav so bili v okolici še vidni. Voda je ponekod segala še do roba ceste in zalila cela pol- ja riža ravno v času, primernem za žetev. Riž so na slamnati podlagi kmetje sušili celo na ces- ti, kar niti ni bila slaba ideja, ker je asfalt primeren avgustovski vročini - vroč. Rižu oznaka bio ne bi ustrezala. Za to so poskrbe- li tovornjaki in avtomobili s svo- jimi izpušnimi plini. Med vožnjo je naš mini bus kar naenkrat zavil s ceste k neki restavraciji, tako da je s spre- dnjim delom stal na bankini, z zadnjim pa molel na cesto čez polovico voznega pasu. Vsi pot- niki smo morali izstopiti. Bil je čas kosila za voznika in spre- vodnika, ki sta v miru použila svojo porcijo riža, medtem ko smo ju gledali. 6 četrtek, 13. junij 1996 - TEON||t TEDNIKOV KLEPET/ MILICA GORIČAR, PREDSTAVNICA GIBANJA ZA RAZVOJ ZAVESTI Čudeži so Moročflo Vse več je nezadovoljnih ljudi in večina si prizadeva le za materialno bogastvo. Družine razpadajo, vse več min, dih je depresivnih in ne najdejo neke življenjske motivacije. Ljudje naj bi začeli končno razmišljati o svojem početju, o sve- tu, v katerem živijo, in o vrednotah, ki v njem vladajo, ter začeli živeti polneje in srečneje. Pri tem naj bi nam pomagali mojstri modrosti^ ki so bili nekoč ljudje, kot smo mi, vendar so z novi- mi rojstvi razvili svoj čustveni in razumski svet do popolnosti. Svojo navzočnost želijo opozoriti s čudeži, je začela svoje pre- davanje Milica Goričarj predstavnica Gibanja za razvoj zaves- ti, ki deluje v Ljubljani. Predavanje je bilo v prostorih ptujske- ga Narodnega doma, ko je nastal tudi najin pogovor. Milica Goričar: "Smo skupina ljudi, ki smo nekako že oza- veščeni, kaj se okrog nas dogaja, in predvsem se zavedamo posle- dic naših dejanj. Kot posamezni- ki že dalj časa spremljamo nekate- ra dogajanja, in ker smo prepri- čani, da bodo ta vplivala tudi na našo življenje, smo sklenili, da se organiziramo in začeli smo oza- veščati tudi druge okrog nas." TEDNIK: Pred nami je vodnarjeva doba, ki naj bi pri- nesla kar nekaj sprememb. V tem prehodnem času se po- javlja veliko novih gibanj, društev in podobno, ki temelji- jo na duhovnosti. Pa vendar je vse povezano z materialnimi stvarmi in si njihovi voditelji prizadevajo za dobiček. Po čem se vaše gibanje razlikuje od drugih? Milica Goričar: "Zagotovo po tem, da od svojega početja ne pričakujemo nekih materialnih koristi. Delujemo povsem neprofesionalno, kar pomeni, da je vse na prostovoljni bazi." TEDNIK: Kakšen je vaš od- nos do religije? Milica Goričar: "Vsekakor nisem religiozna v klasičnem pojmovanju religije. Menim, da je med religijo in duhovnostjo velika razlika. Osebno pojmu- jem duhovnost kot nekaj širšega od religije. Duhovnost naj bi za- jemala vsa področja človekovega življenja. Vidim jo v politiki, ekonomiji, znanosti, tudi v reli- giji. Religija je samo ozek po- jem. Mogoče bi dodala še to, da ljudje med religijo in duhov- nostjo ne vidijo tako močne razlike. V preteklosti so vse tis- to, kar je spadalo v področje du- hovnosti, prištevali k takšni ali drugačni religiji. Naša želja je, da bi ljudje, če so ali niso reli- giozni, gledali na življenje dru- gače in da bi imeli več potreb po duhovnosti, miru in notranjemu ravnovesju, da bi vse, kar smo že dolgo gojili kot ideal, postalo resničnost." Vsi, ki ponavadi delujejo med ljudmi, dobijo največkrat sporočilo od svojih duhovnih učiteljev ali nekoga, ki je nad njimi. Kdo je to pri vas? Milica Goričar: "Res je, tudi mi črpamo svoje znanje, spo- ročila od duhovnega učitelja ali lahko rečemo iz določenega vira, ki mu rečemo prastara modrost. To so znanje in spoznanja, ki obstajajo že dolga tisočletja. Naš duhovni učitelj se imenuje Maitreja, on se po svo- jih kvalitetah razlikuje od vseh nas in je nosilec vsega dobrega in lepega." Katere pa so temeljne vrednote, ki jih vi zagovarjate? Milica Goričar: "Lahko govo- rimo o večih stvareh. Prav goto- vo gre za vrednote našega os- novnega bistva. Člani našega gi- banja smo zagovorniki neke transformacije, ki naj bi se zgo- dila v vsakem izmed nas. Ljudje naj bi začeli izražati lastnosti svojega duhovnega jedra, svoje- ga duhovnega bistva. Te lastnosti so ljubezen, plemeni- tost, poštenost, iskrenost in še bi lahko naštevala. Vsakega posameznika moramo, pa kakršenkoli že je, sprejemati kot enkratno in neponovljivo celo- to." TEDNIK: Kot sva že dejali, smo v prehodnem obdobju, saj iz obdobja rib prehajamo v dobo vodnarja. To pomeni, da naš planet prehaja pod vpliv novih energij... Milica Goričar: "Znano je, da se inspirativni čudeži dotaknejo src in v človeku prebujajo vero v dobro, lepo, v sočutju, skromnosti." Milica Goričar: "Da, te ener- gije naj bi imele drugačno kvali- teto, kot so jo imele energije, ki so bile prisotne zdaj približno dva tisoč let. S tem prihaja tudi čas, da bi se v vsakodnevnem življenju začele uresničevati vse tiste vrednote, ki jih že pozna- mo." PRIHAJA ČAS ČUDEŽEV? TEDNIK: V vsakem takšnem prehodnem' obdobju so se po- javljali dogodki, ki si jih ljudje niso znali razlagati in so jih imenovali čudeži. Tudi članica vašega gibanja Barbara Sko- berne, profesorica germanisti- ke, prevajalka in publicistka, je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Prihaja čas čudežev. Zakaj šele prihajajo, ali se to- rej že dogajali vpreteklosti, re- cimo v krščanstvu? Milica Goričar: "To je res, čudeži so se vedno dogajali, če pogledamo v zgodovino jih je bilo nekoč res veliko. Toda zdaj se zopet pojavljajo v vehkem številu. Barbaro je prevzelo ravno to, ko je v zadnjih pet- najstih letih zasledila v svetu vse pogostejše pojave čudežev; vse to je opisala v omenjeni knjigi. V njej je zbrala pričevan- ja o majpogostejših inspira- tivnih čudežih v zadnjih dese- tih, petnajstih letih. Čudeži ves čas opozarjajo na obstoj neke druge realnosti zato so tudi ves čas prisotni. V zadnjem času so vse pogostejši." "Ljudje, ki doživijo čudež in dopustijo, da se jih dotakne, niso več enaki kot prej.' TEDNIK: Kdaj neko dejanje ali pojav pojmujete za čudež? Milica Goričar: "Na neki način ta beseda pojmuje vse tis- te pojave, za katere zaenkrat ne najdemo razumske razlage. S tem pa še ni rečeno, da bo vedno tako. Pomislimo, da bi pred tisoč leti pojav televizije ali avtomobila bil čudež. Ravno tako sem prepričana, da bodo pojavi, ki so danes popolnoma nerazumljivi, ki jh ne moremo razložiti, nekoč, ko bomo več vedeli o življenju in njegovih zakonitosti, popolnoma po- jasnjeni"" TEDNIK: V preteklosti so čudežni pojavi naznanjali sla- be čase, napovedovali vojne ali druge katastrofe. Kaj naj bi po- menili čudeži današnje dobe? Milica Goričar: '"Po mojem pojmovanju naj bi ti pojavi naz- nanjali ravno obratno- naznan- jajo boljše čase Zame so čudeži sporočilo upanja, da se bodo stvari spremenile na boljše, da so v ozadju čudežev prisotne sile in nam bodo pri uresničitvi tudi pomagala. Z notranjo preobraz- bo človeka se začne tudi preobrazba sveta, ki jo s čudeži napovedujejo mojstri modrosti. Čudeže pojmujem kot znamenja dobrega." TUDI V SLOVENIJI SE DOGAJAJO ČUDEŽI TEDNIK: Ima vaše gibanje podatke, kako pogosto se to dogaja v Sloveniji? Milica Goričar: "Na vsak način. Te pojave raziskujemo in ugotovili smo, da so tudi pri nas zelo pogosti. Osebno sem prepri- čana, da je nenavadnih izkušenj in dogodivščin še mnogo več, kot ljudje pripovedujejo. Za nekoga je mogoče to le prazno blebetanje, verjetno je čar vseh teh pojavov, dogodkov, da človeku vedno pus- tijo proste roke. Človek, ki doživi čudež, se mora sam odločiti, ali vanj verjame aU ne." TEDNIK: Kaj se je v Sloveni- ji že zgodilo? Milica Goričar: "Tako kot v svetu so tudi v Sloveniji pričevanja o več nenavadnih srečanjih, o avtostoparju, ki je čudežno izginil, v stanovanju neke gospe se pojavljajo svet- lobni križi, potem so tudi pri nas izviri vode, ki ima čudežno zdravilni učinek, in še bi lahi^^^ naštevali" Prej ste govorili, da vaše du. hovno gibanje prenaša spo. ročilo vašega duhovnega učite. Ija, ki ga vi imenujete Meitre. ja. Kako se člani vašega giban. ja pripravljate na njegov prj. hod in ali mogoče veste, na kak način se bo zgodilo srečanje z njim? Milica Goričar: "Natančno še ne vemo, kdaj bo prišel. Toda prepričani smo, da če bi ljudje bili pripravljeni, bi se že zdavnaj razodel. Naše gibanje se pripravlja na njegov prihod s tem, da ozaveščamo ljudi.' TEDNIK: Če se vrnemo h krščanstvo, vemo, da je bil Je. zus, ki je bil ravno tako učitelj modrosti, v svojih časih bil in je moral med Zemljani skozi težko izkušnjo. Kaj menite, ali bo duhovni učitelj današnje dobe Meitreja ob svojem vele razodetju bolj toplo sprejet? Milica Goričar: "Prepričana sem, da bo in da ga bo vsaj večina ljudi spoznala. Ravno tako pa sem prepričana, da se bo ponovila zgodba, ki se je odvija- la pred dva tisoč leti, toda zago- tovo ne bo križan. Mojstri modrosti se bodo vsemu svetu razodeli na tako imenovani dan razglasitve po vsem omrežju svetovnih televizijskih družb. Do takrat pa se bodo čudeži, ki bodo opozarjali na ta dogodek, tako namnožili, da bodo ljudje zahtevali njihovo razložitev.'" TEDNIK: Vaše glavno spo- ročilo je, spremeniti odnos do soljudi, do narave in v prvi vrsti do samega sebe? Milica Goričar: "Natančno to. Tukaj vidimo jedro vseh naših težav. Če bo pri nas prišlo do duhovne transformacije ozi- roma če bomo uspeli v sebi pre- poznati duhovne lastnosti, ki jih vsak nosi, bo to stanje precej spremenjeno." Mariia Slodnjak TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ -1 1 Soparni in dolgi dnevi se kažejo tudi pri vas, dragi bralci in reševalci knjigarnice, saj se je število prispelih rešitev skoraj razpolovilo. Malce me to dejstvo navdaja s turobnostjo, a upam, da branje nadomeščate z uživan- jem v naravi. Če te vroče dni na- jraje udobno počivate na ležal- niku pod kakšnim senčnim dre- vesom, vam svetujem: preberite kakšno zimsko zgodbo, morda potopis s severne poloble. Ali pa sezite po Drobnih zgodbah Ber- te Golob, ki bodo kratkočasile tudi Iris Arnuš (Zamušani 10, 2272 Gorišnica). Njej je sreča naklonila nagrado za deveto knjižno uganko. ENAJSTA UGANKA Matilda je naslov imenitne knjige pisatelja Roalda Dahla, ki je odličen poznavalec otroške duše. V svojih številnih knjigah za otroke neprestano in ostro kritizira svet odraslih. Ti običajno mladih ne razumejo in se vedejo skrajno pokroviteljsko in ukazovalno. Toda pogosto bi se morali odrasli učiti od otrok. Matilda je drobna deklica, ki živi z bratom Miho v zakrknjeni malomeščanski družini, kjer se starša ubadata le z denarjem in ves ljubi prosti čas preživita ob televiziji. Ata Pelin je sa- movšečni preprodajalec starih avtomobilov, mama Pelinova pa je slaba gospodinja. Miha oba starša obožujeta, saj je njuna po- polna podoba: je brez domišljije in se nemo podreja zahtevam odraslih. Matilda pa je povsem druga, prav čudežno je nadarje- na. Tako se je pri štirih letih sama naučila brati iz edine knji- ge, ki so jo imeli doma - Lahka kuha. Hitro je znala vse mamine recepte na pamet in zaželela si je drugo branje. Toda oče je bil ogorčen, kaj bo s knjigo, saj je televizija čisto v redu. Toda bistra Matilda je kmalu našla rešitev: podala se je v bližnjo KNJIŽNICO. Tam jo je sprejela razumevajoča knjižničarka in se naslednje dni posvetila majhni bralki. Matilda je kmalu prebra- la večino otroških knjig, zato je segala po knjigah za odrasle. Toliko modrosti si je nabrala, da je daleč prekašala svoje vrsti- ke, da o njenih starših ne govo- rimo. Te je Matilda s pomočjo odlične in čuteče učiteljice Me- dice ugnala v kozji rog. Ves prosti čas je preživela v ustano- vi, kjer si otroci in odrasli lahko sposojajo knjige. Zapišite ime te ustanove v knjižno okence in ga hitro pošljite v KNJIŽNICO IVANA POTRČA, Minoritski trg 1, 2250 Ptuj, s pripisom KVIZ. V sodelovanju z Novo Kreditno banko Maribor - Podružnico Ptuj smo vam pripravili zanimi- vo knjižno nagrado. NEKAJ PRIJETNEGA POČITNIŠKEGA BRANJA VELIKI DOBRODUŠNI VE- LIKAN (VDV) je zgodba o osemletni zapuščeni deklici Zofi, ki živi v sirotišnici. Dekli- ca je neskončno nesrečna, saj ji dnevi minevajo enolično in skrajno strogo nadzorovano. Vsak večer sanja o prijaznejšem življenju, ki postane neko noč resničnost. Izza sivih zidov jo ugrabi velikan. Zofi popelje v fantazijsko deželo velikanov, kjer skupaj doživita številne pustolovščine. Knjigo je izdala založba Mladika 1994. ČAROVNICE so resnična bit- ja, ki nas obdajajo v vsakdanjem svetu. Predvsem otrokom rade neizmerno nagajajo in jim gre- nijo mlada življenja. Žal teh čarovnic odrasli ne prepoznajo in krivično obsojajo otroke za napake, ki so jih zakrivile čarov- nice. Knjiga je izšla pri Mla- dinski knjigi 1987. CHARLIE IN TOVARNA ČOKOLADE je napeta fanta- zijska zgodba, kjer se zabavno zaplete pet otrok. August Kump je požrešni deček. Veruca Slana je deklica, ki so jo starši razvadi- li. Violeta Lepogled je deklica, ki ves dan žveči čik gumi. Mike Tolkač je deček, ki ne počne nič drugega, kot gleda televizijo. Glavni junak je Charlie Bucket. droben in sestradan fantič, ki se mu nasmehne sreča. Zgodba je izšla pri založbi Mladika 1992. CHARLIE IN VELIKO STEKLENO DVIGALO je na daljevanje prejšnje knjige. Ne- navadne pustolovščine revnih otrok se nadaljujejo s poletom ^' vesolje, kjer uživajo tudi dedki in babice. Pm^ljično knjigo,!^' je zabavna tudi odraslim, je iZ' dala založba Mladika 1994. ODVRATNE RIME so pes niška zbirka, ki bo zabavna najstnikom. V njej najdete du- hovito in norčavo prepesnjen^ nekatere klasične otroške pr^^' lijce (Pepelka, Jakec in čudežn' fižolček, Sneguljčica in sedei" palčkov. Zlatolaska in f'!^ medvedi. Rdeča kapica in voli'' O treh prašičkih). Knjigo je i^' dala Mladinska knjiga 1995. Vse naštete knjige je podpi^^ angleški pisatelj Roald Dahlj sodi med cenjene sodol"^^ avtorje. Njegove knjige za o^^ ke in odrasle preveva izredni domišljija ter je pravi mojs^^^ tudi črnega humorja. Zabavno branje vam želi Ullana Mentefi*' Pravijo, da je pes člove- kov najboljši prijatelj; mislim: knjiga ga pre- kaša. (Ni pregovor, ampak moja skromna misel) fgDN?*< - < ■ "■'''i li]"ni} 1996 7 KULTURA, IlOBRAŽEVAMSi pTUJ DELOVNA SKUPNOST SREDNJEEVROPSKIH ARHIVSKIH DRUŠTEV le v četrtet, 30. maja, so na Ptuj prispeli predsedniki in predstavniki arhivskih društev Avstrije, Nemčije, Švice, Češke, «,lovaške. Hrvaške, Bosne in Hercegovine in seveda Slovenije, naslednji dan so imali namreč delovno srečanje Delovne skup- nosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki gaje pripravilo Ar- (jjvsko društvo Slovenije. Le-temu dva meseca predseduje ptujska arhivistka Marija Hernja Masten in to je tudi vzrok, da ij, hilo to pomembno srečanje organizirano prav na Ptuju. Obravnavali so tele teme: arhi- vi in javnost, zaščita arhivskega gradiva pred poškodbami in kra- jo^ restavracija gradiva ... Nas- lednje srečanje bo prihodnje leto v Švici. O povezovanju ar- hivskih društev srednjeevropskih držav, ki je bilo vzpostavljeno šele leta 1993, in aktualnih vprašanjih slovens- kih arhivov smo se pogovarjali s predsednico Arhivskega društva Slovenije Marijo Hernja Mas- ten. 0 Kateri so skupni arhivski problemi, ki družijo srednjeevropske države? Marija Hernja Masten: Predvsem vzhodnoevropske državo imajo podobne probleme kot mi - zaradi privatizacije, povečanega števila iskanja po- datkov, agrarne reforme, vojaških invalidov ... Te proble- me ima tudi Nemčija, saj je z združitvijo dobila vzhodni del. Arhivistika se je razvijala zelo različno glede na kulturno okolje v posameznih državah in glede na danost razvoja arhivske službe v posameznih državah. Arhivsko društvo Slovenije ne spada med najmlajša niti med najstarejša društva. Lani smo praznovali 40- lemico. Za primerjavo: Arhivsko društvo Madžarske je bilo usta- novljeno šele pred dvema letoma, čeprav imajo na Madžarskem znamo starejšo arhivsko službo. Arhivsko društvo Nemčije pa ima dosti daljšo tradicijo. Zakon o ar- hivih, ki ga trenumo sprejemajo v našem državnem zboru, je prav zdaj doživel korenite spremembe glede na družbeno-ekonomsko spremembo pri nas. Arhivi se za- radi različne zakonodaje in prob- lemov, s katerimi se ukvarjajo posamezni arhivi, težje družijo. Povezovalna vez med državnim, regionalnim, mesmim arhivom, arhivom v gospodarski organiza- ciji ... so društva. Ta so zelo ak- tivna, saj pripravi enkrat letno \sako po eno posvetovanje. Trenutno je najbolj vroča tema občan in informacija za občana. Problem, kako seznaniti občana ^ tem, kje dobi dokumente, so ■"azlične države različno rešile. Cehi so napravili vodnik po ar- hivih, kjer so zapisani tisti fondi, ^ katerimi se lahko upravlja. Madžari so izdali okrožnico, v 'kateri so zapisali, katere so insti- tucije, na katere se je potrebno obrniti po informacijo. V Slove- '^'ii se je društvo organiziralo tako, da smo prav tako izdali okrožnico, ogromno smo tudi Pisali v časopise, povezali smo se ^ društvi razlaščencev in drugi- društvi ter jim dali napotke, ^ove možnosti so, ali informira- ti Uporabnike po Internetu ali na '^^ni, kar bi bilo pretirano. . Povezovanje med društvi gre v drugo smer. V Sloveniji '^obražujemo arhivarje in arhi- ^i^te na drugi stopnji Filozofske akultete v Ljubljani, kjer deluje ddelek za arhivistiko, speciali- ^^l^ijo pa opravimo v eni izmed ki so bolje razvite. Znana je ^•■hivska šola v Marburgu in res- ^^ratorske šole v Švici. Ar- '^ska društva nam nudijo po o do izmenjavi na leto, da se slovenski strokovnja- ki lažje izobražujemo pri njih." # Kaj pa v primeru, da potrebuje nekdo iz Slovenije arhivske dokumente iz druge države? Ali mu lahko pri tem pomaga slovensko društvo? Marija Hernja Masten: "Se- veda. Denimo nemško društvo (ima 2200 članov. Slovensko 220) je izdalo vodnik po vseh ar- hivih Nemčije, v katerem so nas- lovi, kontaktne osebe, telefoni, organiziranost posameznih arhi- vov. Tako lahko pomagamo nemškim mobilizirancem, ki iščejo pri nas dokumente. Slove- nija že ima takšen vodnik, izda- jamo pa tudi svoj bilten s po- Marija Hernja Masten, predsednica Arhivskega društva Slovenije dobnimi informacijami." # V zadnjih letih se je zaradi denacionalizacije izjemno povečalo število iskalcev doku- mentov Delo vam je šlo dobro od rok. Pa vendar, ali se vam pogosto dogaja, da česa ne najdete? Marija Hernja Masten: 'Se- veda. Vse je odvisno od tistega, pri katerem je dokument nastal. Kadar gre za denacionalizacijske zadeve, so to spisi, ki so nastajali na občinski ali na okrajni ravni takratnih oblastnih organov. Denimo dokumenti komisije za agrarne zadeve sploh niso oh- ranjeni. Ta komisija je delovala drugje kot okrajni ljudski odbor, z arhivskim gradivom se je nep- ravilno postopalo. Iščemo po se- kundarnih virih." # Predvsem ob denacionali- zaciji nas pesti problem, da ni najti seznama nekoč nemških lastnikov premoženja, ki so po- tem dobili odškodnino v svojih državah, sedaj pa se vračajo kot denacionalizacijski upra- vičenci. Ali lahko društva po- magate pri iskanju seznamov? Marija Hernja Masten: "Zelo težko, saj so se zadeve, ki so se nanašale na nacionalizacijo, ureja- le na državni ravni, torej v Beogra- du. Ministrstvo za zunanje zadeve je te vloge dobilo in jih samo tudi rešilo. Občini Ptuj je bilo spo- ročeno, ali je zadeva rešena ali ne, največkrat pa niti to ne, tako da žal tega seznama resnično nimamo in ne vemo, kdo je dobil vojno odškodnino. Trenumo so arhivi v nekdanji Jugoslaviji še zaprti, in dokler ne bo rešeno vprašanje nas- ledstva, bo to vprašanje ostalo brez odgovora." # Ali ste se tega vprašanja kdaj dotaknili z avstrijskimi in nemškimi kolegi? Marija Hernja Masten: "Obdelali smo kompleks lastniških zadev ter rehabilitaci- je in reprivatizacije. Nemci so ta- koj po združitvi sprejeli dokaj kompleksno zakonsko določilo, s katerim rešujejo ta vprašanja, pa tudi težav z iskanjem doku- mentov nimajo, ker imajo arhive dobro urejene. Ravno tako pa imajo probleme z vračanjem v naravi. Niso pa imeli odškodninskih zahtevkov drugje. Avstrija prav tako nima teh zadev. Več problemov imajo na Slovaškem. Kolegica iz Bra- tislave je govorila prav o tem, da se marsikdaj zgodi, da ne najdejo dokumetov in da so imeli ravno z vojno odškodnino probleme." # Omenili ste, da je pred spre- jetjem nov zakon o arhivih in ar- hivskem gradivu na Slovenskem. Kakšno obdobje tajnosti doku- mentov predvideva? Marija Hernja Masten: "Te tajnosti se zakon dotika v dveh točkah. Gradivo se bo odslej de- lilo na javno (tisto, ki je nastalo v organizacijah, ki opravljajo delo po javnih pooblastilih - šole, ar- hivi, občine, bolnišnice ...) in za- sebno (gradivo zasebnih podjetij in organizacij). Zasebnemu gra- divu bodo njegovi lastniki sami določili rok tajnosti. Skoraj v vsej arhivski službi pa velja, da je zapora za arhivsko gradivo 30 let. To pomeni, da je gradivo za javnost zaprto do te mere, da ne morete uporabljati osebnih po- datkov, pač pa le podatke za znanstveno rabo. Tudi v novem zakonu je predvideno, da ima gradivo zaporo 30 let, kasneje pa je popolnoma v uporabi." 9 V kolikšni meri je gradivo prejšnje oblasti, Zveze komunis- tov, sedaj dostopno javnosti? Marija Hernja Masten: "To je dostopno javnosti za znanstveno uporabo, ne sme pa se uporabiti osebnih podatkov, ker so ti zaščiteni z zakonom o varstvu osebnih podatkov državljanov." 9 Kaj pa bo z arhivi današnjih političnih strank? Ali bodo po novem zakonu dolžne predajati svoje gradivo arhivom? Marija Hernja Masten: "Ne, ne bodo. Po novem zakonu bo njihovo gradivo zasebnega značaja in ne bo nujno, da bi ga oddali pokrajinskim in zgodo- vinskim arhivom. Vendar pa so ga obvezni hraniti, zanj skrbeti, ga ne odtujevati in ne uničevati. Za to bo skrbela posebna ar- hivska služba, ki se predvideva z zakonom. Na vsak način bo gra- divo zavarovano. Politična stranka ima lahko svoj privatni arhiv, nastavi arhivarja, mestna občina lahko ustanovi svoj mestni arhiv in tako dalje. Naš arhiv je državni in skrbimo za gradivo državnih in javnih orga- nizacij. Vprašanje je, ali bo država tudi v prihodnje dajala toliko denarja za arhive kot dos- lej ali pa bomo plačevali storitve, ki jih opravljajo arhivi. Kolega iz Nemčije je povedal nazoren primer: ko gre zasebni zdravnik v pokoj, komu gre njegovo ar- hivsko gradivo, torej kartoteke pacientov? Če nima naslednika, ^re to gradivo v državni arhiv. Če pacient potrebuje svojo kar- toteko, ko si poišče novega zdravnika, jo dobi, vse druge kartoteke pa so shranjene v arhi- vu in velja zanje zapora za javnost kot za vse osebne podat- ke. Tako bo tudi pri nas." (MZ) NAJBOUSI V DRŽAVI V ZNANJU čas, ko se izteka šolsko leto, je zmeraj tudi čas raznih tek- movanj, tako športnih kot v znanju. Na oboje se učenci skrbno in z navdušenjem pripravljajo, zato so še toliko bolj veseli, kadar uspejo prinesti domov najvišje državno priz- nanje za svoj uspeh. Prejšnji teden sta kar dva učenca šole v Ljudskem vrtu in njene podružnične šole Graje- na osvojila državno zlato. Mor- da je bilo državnih prvakov na našem območju še več, vendar zanje nismo izvedeli. Obiskali pa smo Mihaela, Tomaža in Tadeja. Državni prvak v veseli šoli, učenec 4. razreda OŠ Ljudski vrt Tomaž Šmigoc Mihael Skledar in Tadej Pre- mužič sta oba učenca osmega razreda, Mihael na Grajeni, Ta- dej pa v Ljudskem vrtu na Ptuju. Na regijskem tekmovanju mla- dih tehnikov, kjer so poleg njiju tekmovali še trije učenci iz teh dveh šol, je bil najboljši Tadej, Mihael pa drugi. Na državnem tekmovanju v Velenju pa je imel več tekmovalne sreče Mihael, ki je osvojil prvo mesto v državi v disciplini risanja z računal- niškim programom caddy juni- or, Tadej pa je osvojil tretje mes- to. Pravi, da mu je zmanjkalo časa, medtem ko je Mihaela os- vojitev prvega mesta izjemno presenetila, je povedal. Sicer pa je grajenska šola sodelovala še v disciplini tehničnih izdelkov, kjer so predstavili maketo bodoče šole. Učence je za obe disciplini pripravljal učitelj teh- ničnega pouka Sergej Težak. V nedeljo, 2. junija, je bilo v Ljubljani državno tekmovanje v Veseli šoli. Med 73 četrtošolci iz vseh šol po Sloveniji je dosegel vse možne točke in torej zlato tudi Tomaž Šmigoc (poleg še Osmošolec Mihael Skledar je najboljši mladi tehnik v državi v disciplini risanja z računalnikom. Na gra- jenski šoli so pod vodstvom Sergeja Težaka izdelali tudi maketo bodoče grajenske šole v razmerju 1:100. devetih učencev) iz 4.c razreda v Ljudskem vrtu. Fanta zanima poleg šolskega učenja še marsi- kaj, zato so ga pritegnile tudi na- loge v Pilu, ki jih je zares dobro Učenec 8. c razreda OŠ Ljudski vrt Tadej Pre- mužič - tretji v državi na tekmovanju mladih tehnikov v disciplini ri- sanja z računalnikom obvladal. Njegovi mentorici sta bili razredničarka Jožica Težak in Milena Zafošnik. Milena Zupanič PODLEHNIK / NA OŠ MARTINA KO- RESA IMAJO DVE LUTKOVNI SKUPINI Lutkarska druščina na podlehniški šoli Lutke so pred petimi leti do- bile prijatelje tudi na OŠ Marti- na Koresa v Podlehniku. Ta- mkajšnja skupina Lutka - lutki- ca gostuje z v mnogih slovens- kih krajih. Ponavadi so to kakšne revije ali gostovanja, zmeraj pa se lotijo smešnih predstav, nekoliko prirejenih in predvsem glasbeno obarvanih. V OŠ Podlehnik delujeta dve skupini. Skupina osmošolcev se od osnovnošolskega lutkarskega življenja poslavlja z igrico Vzor- ni soprog, njihovo uspešno delo pa bodo nadaljevali mlajši, ki se letos predstavljajo z igrico Naj se vojne vse končajo. Že od vse- ga začetka je mentorica lutkar- jem Zdenka Golub. "V letošnjem šolskem letu smo se predstavili na medobčinski lut- kovni reviji na Ptuju ter pozneje na področni v Lenartu, z mlajšo skupino pa skupen nastop pripravljamo še na naši šoli. Lani smo bilo veliko na gosto- vanjih ter nastopili na 8. Linhar- tovem srečanju v Slovenj Gra- dcu. Lutkarji pa se srečujemo tudi v času počimic, saj takrat najlažje izberemo novo lutkovno igrico." Tatfona Mohorke PTUJ / POTREBOVALI BI DENAR ZA VSE KUL- TURNE SPOMENIKE Skupina poslancev državnega zbora je pripravila predlog o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe Republike Slovenije v kulturi. Gre predvsem za sanacijo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, približevanje mednarodnim standardom za splošnoi- zobraževalne knjižnice, ureditev osnov- nih prostorskih pogojev za nekatere os- rednje javne zavode s področja kulture in ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture. V prilogi so natančno opredelili, kateri kulturni objekti bi v primeru sprejetja za- kona bili deležni posebnih sredstev za sa- nacijo in vzdrževanje. S širšega ptujskega območja naj bi bila po tem predlogu za- kona vključena v razdelitev morebitnih sredstev samo obnova minoritske cer1čalo o tem, ali bi voda^rišla v seiimentacij- ski bazen ali bi bila peljana di- rektno v naslednji načrtovani prodnati predfilter. Pred vsto- pom v predfilter bi 1 dla kalnost ponovno avtomatično kontroli- rana. Stalna kontrola e nujno po- trebna, saj so pri marjši obreme- nitvi s primesmi mcžni znatno daljši časi obratovanja filtra. Prodnate predflltre so izbrali zato, ker zelo dobro i )čistijo kal- no vodo, zadržijo pa t idi večji del mikroorganizmov, organskih onesnaževalcev in d) približno 80 odstotkov železa, i nangana in težkih kovin, ki jih vj ebuje voda. Voda bo pred ponil:om zaradi obogatitve s kisiko;n iz zraka speljana preko kaskad. Da se moramo v O "možu bolj posvetiti varčevan u s pitno vodo, kot predajati p.iniki in na- kupom vode v plastt nkah, kaže tudi aktualna prepov td uporabe pitne vode za zahvaije, škropl- jenje in umivanje avtomobilov. Komunalno podjetjt Ormož je kot upravljalec vodo\ odnega sis- tema obvestilo, da s; je poraba konec maja in v začstku junija tako povečala, da kapacitete načrpane vode ne za ioščajo več za normalno oskrbo s pitno vodo. Podjetje zagotavlja 4.1 litov vode na sekundo, da bi izb Dljšali stan- je, pa dobavljajo 3 liti e na sekun- do še iz ptujskega om ežja. Z vse- mi tehničnimi ukrep so se prila- godili maksimalri porabi, vendar v primeru ninimalnih okvar na primarnih i] i sekundar- nih dovodih do uj orabnikov pričakujejo izpade i osameznih vej dobave. Zadnja tri leta so opo- zarjali na primanjkl aj količine pitne vode v poletnih mesecih. Doslej jim je še vedi o uspevalo nemoteno dobavljali zadostne količine vode, v sedar jem času pa so se približali taki porabi, da notranjih rezerv pieprosto ni več. Občino Ormož l;ot lastnika vodovodnega sistema so opozori- li, da v primeru povečane porabe ne bodo več kos zagotavljati za- dostnih količin vodt in bodo v času maksimalne por ibe prisilje- ni nekatera področja izklopiti iz sistema. Prvi bodo ni udaru tisti iz nižinskega področja napajanja Ormož - Hum - Središče ob Dra- vi, oskrbovalno pod očje iz VS Jeruzalema, VS Liimerk, VS Hum in VS Vičanski Vrh in dru- gih podzemnih rezei voarjev. Pa še zanimivost: najvišjo stopnjo porabe dosežemo ob koncu ted- na! viki klemenčič ORMOŽ / 5. IZREDNA SEJA SVETA Kot pred toto v dobri uri in pol so ormoški svetniki obravnavali 11 točk dnev- nega reda. Povečini je šlo za potrditev javnih razpisov za različna dela, med drugim za izgradnjo telovadnice pri OŠ Ivanjkovci, nabavo opreme za tamkajšnji vrtec in osnovno šolo, za prevoz učencev v šolskem letu 1996/97 ter za izvajalce del za projekte, prijavljene na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Čeprav se ne ve ali so projekti tudi sprejeti, iščejo izvajalce za gradnjo vodovoda Sv. Tomaž - Rakovci in Sv. Tomaž - Savci, za ureditev kanalizacije v naselju Cvetkovci in za modernizacijo cestnega omrežja. Seveda tudi tokrat ni šlo brez pripomb o manjkajočem proračunu občine Ormož, župan pa je, kot zmeraj, dejal, da država zamuja, zato zamuja tudi občina. Vzdušje je bilo takšno kot pred točo, vendar se je vse omejevalo le na - sedaj že običajno - konverzacijo med predsednikom sveta in županom. vk LENART / 15. SEJA OBČINSKEGA SVETA Koaliiiia (spef) aeiuie LUDVIK MATJAŠIČ OSTAJA PREDSEDNIK NADZORNEGA ODBORA OBČINE LENART Zadnja, 15. redna seja lenarškega občinskega sveta je minila dokaj mimo, potekala je sorazmerno tekoče in prinesla nekaj novih pobud svetnikov, ki so po vprašanju Miroslava Baumana, zakaj mora vse dokumente poleg župana podpi- sovati še podžupan, precej polemično govorili o tem, ali ni to morebiti degradacija funkcije župana. Mnenja so bila precej deljena, ne- kateri svetniki so pritrdili podžupanu Ivanu Vogrinu, da je župan dr. Slavko Kramberger z navodilom, ki ga je izdal pred dnevi, želel preprečiti morebitne zlorabe in napake, ki se zdaj po- gosto dogajajo tudi pri pripravi gradiv za seje občinskega sveta. Svetnik iz vrst SKD Jože Šuman je poudaril, da naj župan ohrani svoje pristojnosti, Janez Kram- berger iz SLS pa dodal, da odločitev o podpisovanju doku- mentov ni stvar občinskega sve- ta, to je odločitev župana, s katero je svetnike samo seznanil. Ivan Rop iz SLS pa je vprašal, proti komu se borita župan in podžupan, po njegovem najbrž proti strokovnim službam občin- ske uprave. Stanko Kranvogel iz SKD je dodal, da je ta poteza župana neke vrste odsev nezau- panja med županstvom in občin- sko upravo. "V tej hiši je nekaj narobe, treba bo naliti čistega vina in problem takoj rešiti," je pribil Stanko Kranvogel, bivši podžupan Lenarta. Proti ukrepu je bil tudi Srečko Šalamun iz Ze- lenih Lenarta, Franc Krivec iz SDS pa je odločno poudaril, da ga motijo nenehni napadi na odločitve župana. Če je župan takšen akt izdal, je že vedel zakaj, je menil Franc Krivec. Tudi predsednik občinskega sveta Mi- lan Gumzar je ocenil, da je pred- lagatelj gradiva za seje občinske- ga sveta edino župan v imenu občinske uprave, koga pa si bo on pri dokončni pripravi gradiv še izbiral, je njegov problem, je me- nil Milan Gumzar. Med pobudami svetnikov naj omenimo še vprašanje Marjana Klobasa iz SKD o odpiralnih časih trgovin in Milana Edra iz SDS o tem, kdo nadzira porabo denarja v javnih izobraževalnih zavodih. Nato pa so svetniki de- lali po dnevnem redu, ki je imel 19 točk, vendar je župan na sami seji umaknil točko o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Svetniki so potrdili predlog skle- pa o razgrnitvi osnutka spre- memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart do leta 2000, predlog od- loka o spremembah prostorskou- reditvenih pogojev, usklajene odloke s področja delovanja go- spodarskih javnih služb in pred- loge odlokov o javnih vzgojno- izobraževalnih zavodih. Posebno pozornost so namenili izboru iz- vajalcev del pri obnovi in mod- ernizaciji krajevnih in lokalnih cest v letošnjem letu. Dela bosta opravljala Cestno podjetje Mari- bor (večji del) in Tampon iz Pod- lehnika. Pri tem so svetniki po- vedali, da naj Tampon namesto asfalta iz Hrvaške uporablja domače materiale. O tem naj se pogovorijo pred podpisovanjem pogodbe. Svetniki so tudi odločno zahtevali kakovostno iz- vedbo del, ki so ocenjena na ne- kaj manj kot 110 milijonov tolar- jev. V nadaljevanju seje so spreje- H predlog pravilnika o posojilih za obnnike in podjetnike, pred- log kriterijev za podaljšanje de- lovnega časa v gostinskih loka- lih, predlog pravilnika o regresi- ranju obresti za posojila kmetom, ki si želijo urejati dovozne poti do oddaljenih kmetij in stališča okoli izvajanja osemenjevanja govedi v Veterinarski postaji Lenart. Poslušali so informacijo o posebnih odpadkih v Trsteni- ku in dali soglasje k predlogu poslovnika o delu požarnega sklada občine Lenan. V točki o volitvah in imenovanjih so dali pozitivno mnenje h kandidaturi Marije Šauperl za ravnateljico OŠ Benedikt, Marjana Zadravca za kandidata za ravnatelja OŠ Lenart, niso pa dali soglasja k imenovanju Ivana Mauka za di- rektorja Ljudske univerze Len- art. V tej točki pobuda SDS in SLS o zamenjavi nadzornega od- bora in njegovega predsednika Ludvika Matjašiča ni dobila za- dostne podpore. Odbor in pred- sednik ostaja pri enaki sestavi kot doslej. Pri tem glasovanju se je pokazalo, da koalicija SKD, LDS, Zeleni in ZL spet deluje. Kako, pa bodo kmalu pokazali dogodki, ki jih je napovedala tudi zadnja seja. M. Toš PODLEHNIK / KONČALI GRADNJO TELEFONSKEGA OMREŽJA V Halozah vei felefo- Vsaj v nečem se lahko območje krajevne skupnosti Podleh- nik v občini Videm pohvali, da je pred državnim pov- prečjem. Ko so pred kratkim priključili telefon še zadnjim naročnikom, so dosegli povprečje enega telefona na dve in pol gospodinjstvi. Toliko telefonov v povprečju ni ne v državi niti ne v večjih mestih. S telefonskimi priključki je oskrbljeno celotno območje krajevne skupnosti, telefon zvoni tudi na od središča najbolj oddaljenih domačijah. Medtem ko povsod v nerazvitih krajih države plačujejo za tele- fonska omrežja bajne vsote, ki gredo v nekaj tisoč mark, so bili v Podlehniku dokaj iznajdljivi, predvsem pa prepričljiv sogovor- nik načrtovalcem in graditeljem. Seveda ni bilo lahko s pridobi- vanjem domačinov, saj je šlo za veliko in navidezno zelo drago potezo. Predsednik gradbenega odbora Alojz Novak se danes spominja prvih korakov in nego- tovosti, ki jih je pri tem spremlja- la, predsednik sveta KS Ludvik Maučič pa poudarja soglasnost vodstva krajevne skupnosti, ko je šlo za pomoč pri finančnih pre- mostitvah, tečajnih razlikah in reševanje drugih manjših in večjih zapletov, ki so nastajali pred in med gradnjo. Gradnjo obsežnega omrežja so začeli leta 1994. Njena pre- dračunska vrednost je znašala navidezno nedosegljivih 480 tisoč nemških mark. Od tega so naročniki telefonskih prikl- jučkov morali prispevati nad šestdeset odstotkov. Kljub veli- kim sredstvom je bila cena za po- sameznika zaradi večjega števila udeležencev relativno nizka, za- gotovo znatno nižja kot na mno- gih drugih območjih Slovenije. Posameznik je prispeval 1500 mark, od tega 500 mark nepov- ratnih sredstev, s tisoč markami pa je vsak naročnik kreditiral gradnjo, sredstva pa bo Telekom v določenem času vrnil. Pred kratkim so v krajevni skup- nosti Podlehnik priključili vseh 205 novih naročnikov. Skupaj s prejšnjimi naročniki je oskrblje- nost s telefonskimi priključki v tem delu Haloz že kar vzorčna, verjetno celo za razviti svet. Kako obsežna je bila zadnja akci- ja, priča podatek, da je bilo pos- tavljenih okoli tisoč drogov, na- peljanih okoli 40 kilometrov zračnega in 10 kilometrov ze- meljskega kabla in da je najbolj oddaljen naročnik iz centra kra- jevne skupnosti oddaljen 12 kilo- metrov. Pomembno pa je tudi dejstvo, da s tem možnosti prikl- jučkov niso izčrpane. Telefonska centrala v Podlehniku še ni pov- sem zasedena, možno pa jo je še bistveno razširiti. JB 10-PO NAŠIH KRAJIH 13. .TUNU 1996 - TEDN|l PTUJ / SANACIJA NA RAČUN VEDUT? Koga motilo Vedute? Ni še dolgo tega, ko smo se Ptujčani hvalili, da smo pionirji, ko je bilo ustanovljeno prvo zasebno podjetje turističnih vodnikov Vedute, ki ga Zavod za zaposlo- vanje Slovenije predstavlja kot vzorčni primer samoza- poslitve po končanih javnih delih. Podjetje je nastalo na pobudo vodstva Pokrajinskega muzeja in Zavoda za za- poslovanje - urada za delo Ptuj ter ob podpori in sogla- sju izvršnega sveta občine Ptuj. Podjetje, v katerem se zagotav- ljajo stalne in visokokvalitetne vodniške storitve, je bila edina možna in učinkovita rešitev v razmerah, ki so nastale v prvi polovici leta 1994, ko se je poka- zala potreba po stalni in kvali- tetni vodniški službi, saj so bile izrabljene vse možnosti za dru- gačno rešitev. Muzejski vodniki niso mogli več biti vključeni v program javnih dela, ob tem pa tudi ni bilo možnosti za redno zaposlitev v Pokrajinskem mu- zeju. Sedaj pa bi ga, kot kaže, ne- kateri enostavno radi zradirali. Po sili razmer so padli v godljo, ki je niso sami zakuhali, nanjo pa tudi niso imeli nobenega vpliva. Direktorica Sonja Krajnc pra- vi: "Posebej moramo poudariti, da naše podjetje ni sodelovalo oziroma sploh ni imelo nobene- ga vpliva na poslovne odločitve Pokrajinskega muzeja Ptuj. Z gotovostjo lahko trdimo, da po- godbeno sodelovanje našega podjetja na finančno stanje mu- zeja ni imelo negativnega vpli- va." Skoraj dve leti so dobro delali ob sorazmerno nizkih plačah, ko pa so začeli postopno povečevati dohodek, se pojavljajo dvomi o potrebnosti in tudi poštenosti njihovega dela. Kaže, kot bi ne- kateri radi sanacijo muzeja gra- dili na Vedutah. Tako naj bi jim odvzeli del vodstva po zbirkah in razstavah in tudi vodenje bla- gajne, ki jo opravljajo v imenu in na račun muzeja, ker bi to bojda muzeju prineslo dodatnih 1,5 milijona tolarjev lastnih pri- hodkov. Pogodbe z Vedutami pa muzej ne more prekiniti, ker je sklenjena za pet let. Slovenski muzeji se zanimajo za takšno organizacijo vodniške službe, kot jo imamo v Ptuju. Nikjer namreč vodniki niso toli- ko plačani, da bi jih bilo mogoče vezati na muzej. Kot pravita di- rektorica Sonja Krajnc in vod- nik Mojmir Andrič, so njihovi dokumenti na voljo v pregled, ali so dvomi upravičeni. Na jav- nost pa se obračajo, ker naj bi v pogovorih o sanaciji ptujskega Pokrajinskega muzeja bil govor o tem, da je potrebno z Veduta- mi prekiniti pogodbo. Na pone- deljkovem pogovoru pri županu in vodji oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini pa so zanikali vsakršne govorice o prekinitvi pogodbe, dali pa so jim vedeti, da se bo pač v okviru priprave sanacijskega programa pokazalo, kje bo potrebno stroške zmanjšati. Če bi morali znižati odstotek oziroma zmanjšati dogovorjeni obseg dela v okviru pogodbe, bi seveda to pomenilo za podjetje resen primanjkljaj v dohodkih in možnost, da zaide v težave. Vo- denje po grajskih zbirkah in raz- stavah je v začetku predstavljalo 90 odstotkov njihovega dohod- ka. DELO PTUJSKIH VODNIKOV JE KA- KOVOSTNO Kvaliteta vodniške službe ni bila nikoli vpravšljiva, pa tudi pritožb doslej ni bilo. V Vedu- tah so zaposleni izkušeni vodni- ki, ki so že ob nastanku podjetja imeli potrebne kvalitete, opravl- jene vse zahtevane izpite, večlet- ne izkušnje iz vodenja, znanje dveh, treh tujih jezikov in druge potrebna izkušnje. Med drugim dosledno spoštujejo kodeks društva turističnih vodnikov Slovenije, da se vodniki poli- tično ne opredeljujejo. Vodniki morajo enkrat letno na preverjanje, poleg tega se mo- rajo stalno seznanjati z izsledki stroke. Nad njimi bdijo muzej- ski kustosi. Kustosinja za kul- turno zgodovino Marjeta Cigle- nečki in kustoSinja muzikolo- ginja Darja Koter sta o njiho- vem delu pisno izjaviU: "Posa- mezniki so se specilizirali za vo- denje skupin z določenimi značilnostmi. To ni zgolj znanje nemščine in angleščine, pač pa tudi smisel za delo z mladino, posluh za sprotno prilagajanje želja obiskovalcev, ki prihajajo iz različnih krajev in z različnim predznanjem. V skupini je več vodnikov, ki jim lahko zaupamo tudi zahtevnejše skupina obi- skovalcev. Doslej smo o njiho- vem vodenju prejemali zgolj po- hvale." Podjetje Vedute po pogodbi za Pokrajinski muzej zagotavlja redno dežurstvo vodniške službe. Po minimalni zasedbi je to 11.172 ur, lani pa so jih opra- viU 19.000. To delo je opravilo devet redno zaposlenih delav- cev. V letu 1995 so opravili 2692 plačanih vodstev po muzejskih zbirkah gradu, zaradi potreb muzeja pa še 115 po drugih mu- zejskih zbirkah. Poleg tega pod- jetje zagotavlja brezplačna vodstva za posebne skupine (predšolski otroci, šole s prilago- jenim programom, invalidi, sle- pi in slabovidni), za katere so se morali posebej usposobiti. Lani jih je bilo 91. Podjetje dobi samo delež od vstopnine v muzejske zbirke na gradu, ki je dejansko tudi plačana na blagajni na gra- du. Za skupine, ki si zbirke ogle- dajo po posredovanju muzejske pedagoške in drugih muzejskih služb, se ta delež ne obračunava. Za poslovne prostore, ki jih je podjetje samo obnovilo in opre- milo, plačujejo najemnino, prav tako tudi za prostor, kjer bo bodoča muzejska prodajalna spominkov. Plačujejo pa tudi stroške električne energije za osvetljavo in ogrevanje, vode, kanalščine in odvoza odpadkov. Mesečni znesek najemnin s stroški je 88.126,50 tolarjev, kar pomeni, da je podjetje v prejšnjem letu plačalo okrog mi- lijon tolarjev najemnine. Delež podjetja od vstopnin je znašal v letu 1995 8.465.573,00 tolarjev in je zmanjšan na 7.465.573 to- larjev. Tudi spodbujanje povečanja obiska v muzejskih zbirkah je strošek podjetja. Le- tos so na primer poslali kar 180O različnih ponudb. Tudi nabava računalnikov je bila strošek Vedut. Lani se je obisk na gradu povečal za 14,83 od- stotka, kar je brez dvoma tudi zasluga Vedut. "V dvajsetih mesecih delovanja je podjetje s svojimi rezultati do- kazalo smiselnsot in upra- vičenost obstoja in si z dobrimi poslovnimi odnosi ustvarilo ug- led med obiskovalci in poslovni- mi partnerji. Prepričani smo, da je naša vloga v ptujskem turiz- mu zgolj pozitivna. Glede na do- gajanje v zadnjem času in na ne- gativni predznak, ki ga podjetje dobiva zaradi svoje povezave s Pokrajinskim muzejem Ptuj in stanja v njem, smo pri^ftjeni svoje poslovanje, ki se nanaša na Pokrajinski muzej, tudi javno predstaviti." V Ptuj prihaja vedno več tov, ki želijo kvalitetno vod^j^j^ in ga tudi dobijo. Bom^ doseženo z nepremišljenimi tezami izničili? Da ne gre lahko delo, pove podatek, da pfj liva v tem delu skorajda ni. začetku usposabljanja so zaint^. resirani še prisotni, ko pa se se^. nanijo, koliko je to delo plačaj, in kaj vse zahteva, ponavadi braževanje prekinejo in ga tud; ne končajo, čeprav je izredn^ dobro organizirano in tečajnici dobijo za izobraževanje vse, kat potrebujejo. V Vedutah so pr^. pričani o potrebnosti in pošte, nosti svojega dela. Ptuj jih s svo. jo usmeritvijo brez dvoma po. trebuje. Kljub temu pa obstaja bojazen, da se bodo sanacije niu. žeja lotili na nepravem koncu in da bo politika prevladala nad strokovnostjo. Vsaka druga obli. ka vodniške službe je namreč dražja. MG 5. izredna seja je minila v pričakovanju vročinske ne- vihte. Temperature so se med sejo spustile od tropske vročine do zaledenitve in toča se je zde- la neizogibna. Toda v zadnjem trenutku se je zračni pritisk us- talil, zato je seja minila le v so- parnem ozračju. Ker so naši kraji pod vplivom neugodneg ciklona, tudi na naslednjih se- jah ni pričakovati bistvenega izboljšanja. Vpliv vremena na vremensko občutljive svetnike je bil zelo obremenilen, kar se je izrazilo kot pomanjkanje volje in bistveno znižanje praga tole- rance. Čeprav minuli četrtek ni bil veliki petek, ampak telovo, so v občinskem svetu poskušali s križanjem. V precep so vzeli novinarskega kolega in ga oka- rali s pripombami, da je netočno prenesel rečeno na no- vinarski konferenci območne obrtne zbornice. Dobra novica za vse, ki tarna- te nad pomanjkanjem parkir- nih prostorov v središču mesta Ormoža! Novi ureditveni načn za center mesta predvideva 147 (sto sedeminštirideset) parkir- nih prostorov na površini in 25 (petindevetdeset) podzemnih parkirnih prostorov. Slaba no- vica pa je, da načn pod "center mesta" šteje še druge ormoške ulice, ne le ploščadi pred Timo in ob Kerenčiču. Ormoški župan je izjavil, da si bo nabavil mini kasetnik, s ka- terim bo sam snemal vse svoje izjave, da mu potem ne bodo polagali v usta besed, ki jih ni izrekel. Istočasno je nakupoval- na mrzlica prijela tudi Alojza Soka. Tudi on se bo opremil s kasetofonom. To spominja na zelo tragično zgodbo prekra- snega mladca, ki je živel v časih, ko kasetnikov še ni bilo. Zato se je moral zadovoljil s tem, da je cele dneve gledal svoj mili od- sev v potoku. Boginja ljubezni Afrodita ga je kaznovala, da se je zaljubil sam vase. Na koncu zgodbe je zaradi hrepenenja po samem sebi tragično preminil. 411 Novinarji pa imamo kasetni- ke predvsem zato, da snemamo druge. Pred kratkim nam je uspelo posneti izjavo, zaradi ka- tere se eden vodilnih krščan- skih demokratov bolj malo poj- avlja v javnosti, saj je pokora, ki jo je dobil pri spovedi, gotovo zelo obsežna. Dejal je namreč, da si ormoški obrtniki morajo pomagati sami, saj jim Bog ne bo pomagal! kl-vi SEDEM (NE)POMEMBNIM DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kdo ie nedržavofvoren Te dni nam politiki na vehko dokazujejo, da je mogoče "državotvornost" pojmovati na različne načine. Za liberalne in krščanske demokrate je, deni- mo, "državotvorna" njihova odločitev, da vztrajajo v koahciji s staro koalicijsko pogodbo, "ki je nihče ne spoštuje". Socialde- mokrati in socialni demokrati pa vidijo v takšni "državnotvornos- ti" zgolj željo po oblasti. Liberalni demokrati so po pad- cu zunanjega ministra Zorana Thalerja (h kateremu so v držav- nem zboru pripomogli tudi gla- sovi krščanskih demokratov) na veliko grozili s pretrganjem koa- licijske pogodbe s krščanskimi demokrati. To naj bi bila "zas- lužena kazen" za dvolično rav- nanje krščanskih demokratov, ki naj ne bi bilo omejeno zgolj na zadevo Thaler. Vendar pa se je spet pokazalo, da velikih besed, ki prihajajo iz vrst LDS in SKD, ne kaže vselej jemati čisto zares. Tako je bilo hitro pojasnjeno, da naj bi dvojna koalicija (v nekoli- ko spremenjenih razmerah) vla- dala še naprej, koalicijsko po- godbo pa naj bi zamenjal ne- kakšen sporazum o sodelovanju. Na koncu pa je ostalo kar vse po starem. Za "presenečenje" je poskrbel svet LDS, ki je ugotovil, da le nekaj mesecev pred volitvami ne bi bile koristne radikalizacije in novi zapleti, ki bi ogrozili delo dvojne koalicijske vlade. Glaso- vanje krščanskih demokratov proti Thalerju so sicer ponovno ocenili za nedopustno in neko- rektno, hkrati pa so dodali, da je "nedosledno" obnašanje pač ena izmed značilnosti obstoječe koa- licije. V odločitvi LDS vidijo ne- kateri novo spretno potezo "pragmatičnega" predsednika LDS in premiera dr. Janeza Drnovška ter njegovo ponovno zmago nad "jastrebi" v stranki, ki naj bi bili čedalje bolj nezado- voljni z Drnovškovim taktizi- ranjem in neodločnostjo. Vseka- kor je treba upoštevati, da je pretrganje koalicijske pogodbe LDS s SKD predlagala poslan- ska skupina LDS, ki jo vodi Tone Anderlič, in da je tudi An- derlič po seji sveta spravljivo iz- javil, da nima pomena "spreje- mati radikalnih odločitev, ker se zavedamo pomembnih notranje- političnih in zunanjepolitičnih projektov, ki so pred nami in ki jih je treba realizirati". Anderlič je dejal, da v bistvu tudi predlog poslanske skupine ni bil radika- len in da ni bilo mišljeno, "da po prekinitvi koalicijske pogodbe ne bi bilo več nikakršne skupne poti, temveč da se tudi SKD zaveže k nekim skupnim dogo- vorom - že iz etičnih razlogov, o katerih nenehno govorijo". ZAKAJ LDS NI PRETRGALA POGODBE Predsednik dr. Janez Drnovšek je dejal, da se je svet LDS za ohranitev koalicijske pogodbe s SKD odločil "po dolgi in tudi polemični razpravi". Prevladalo je mnenje, "da je bolje posvetiti energijo nalogam, ki so še pred nami, ter se ne pretirano obre- menjevati z odnosi med stranka- mi. Izrazili smo neodobravanje do poteze krščanskih demokra- tov, vendar pa menimo, da smo odgovorni pred državljani, da naloge izpeljemo do konca in da se ne prepuščamo slabi volji in drugim občutkom. Vlada mora funkcionirati, prav tako parla- ment, potrebno je zagotavljati večino za projekte, ki jih Sloven- ci potrebujejo," je poudaril dr. Janez Drnovšek in dodal, da upa, "da bosta doslej obe vladni stranki ravnali državotvorno, da ne bo vloženih novih interpela- cij," če pa se bo to že zgodilo, naj bi obe stranki branili ministre. "NAJBOLJ SMEŠEN IZGOVOR" Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je utemeljitev LDS, da koalicijske pogodbe niso razdrli zaradi "državotvornosti", proglasil za enega "najbolj smešnih izgovo- rov v zadnjem času," saj po nje- govem mnenju (kot je poročala STA) državotvornost tej stranki nikoli ni nič pomenila, še manj pa načelnost. Predsedstvo Združene liste pa je ugotovilo, da "vladni koalicij- ski partnerici druži samo še sla po oblasti". Janez Kocijančič je dejal, da LDS in njen predsed- nik Janez Drnovšek tudi tokrat nista naredila nič, to pa raz- glašata za "državotvorno" veden- je, čeprav pri tem požreta besedo in izigrata pričakovanja javnosti. Glavni tajnik Združene liste Dušan Kumer pa je na tiskovni konferenci izjavil, da se je z ohranitvijo koalicijske pogodbe končala zgodba o uspehu. "Do volitev bomo imeli opravek s koalicijo strank, ki v ničemer ne soglašata, razen v tem, da imata za vsako ceno radi oblast in mi- nistrske stolčke." Lider Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je po seji sveta SKD dejal, da "o more- bitnem pretrganju koalicijske pogodbe s strani SKD niso raz- mišljaU", in dodal, da se lahko "koalicija lepo drži do jesenskih volitev, če bodo v LDS vendarle začeli brati koalicijsko pogodbo tako, kot piše". Po Peterletovem mnenju je treba do volitev "nare- diti še veliko stvari in mi jih na- meravamo uresničiti, saj želimo na volitve s čim boljšimi rezulta- ti". Komentator Slovenca piše, da si je LDS z "navidezno veliko- dušnostjo do SKD pridobila zelo zelo raztegljivo in ugodno vlogo. Do Slovenskih krščan- skih demokratov bo zavezana le tam in toliko, kolikor bo sama hotela, hkrati pa bo od njih zahtevala v zanjo bistvenih zade- vah ustrezno podporo. Drnovškova politična daljnovid- nost in preračunljivost ter ne na- zadnje bojazen za lastno vlogo je očitno odtehtala. Svetu SKD, ki naj bi zavzel odločno stališče do LDS in do koalicijske povezave, pa tudi do statusa lastnih mini- strov v tej vladi, je tako Drnovšek vzel iz rok ves koali- cijski dinamit..." ZAPLETI SE NADALJUJEJO Sicer pa se zapleti med LDS in SKD (po običaju) nadaljujejo. Na seji odbora državnega zbora za mednarodne odnose je s pomočjo glasov poslancev LDS "pogorel" kandidat SKD za slo- venskega veleposlanika v Nemčiji dr. Peter Vencelj. Men- da je bilo med vladajočima strankama že vse dogovorjeno in usklajeno. Venclja je za velepos- lanika formalno predlagal zu- nanji minister Zoran Thaler. ^ SKD so bili najprej "prese- nečeni", potem pa je Lojze Peter- le izjavil, da so "poslanci LDS pri svojem glasovanju proti dr Venclju zaobšli vsa strokovna merila, kar ogroža tudi kredibil' nost te vlade". Dnevnik piše, da je Peterle zatrdil, da se krščanski demokrati ne morejo zadovolji" z oceno, da gre za nagajanje ozi- roma maščevanje LDS zaradi Thalerjevega padca. Peterle meni, da ta gesta poslancev LDS jasno kaže, da delu LDS ni d" sodelovanja, "ampak za polazira' cijo političnega prostora, kar n' dobro niti za delovanje koalid)^ niti za samo državo". Vodja po^' lanske skupine LDS Tone AO' drelič je v zvezi s tem dejal, da s" poslanci LDS glasovali pr^^j Venclju, "ker je slabo odgovarja' na vprašanja", in da ne gre za o"' beno maščevanje. Jak Kepri^^ fEDNIK ■ 13. JUNU 1996 NAŠI KRA.II IN UUDJE -11 pORNAVA / FINANČNE TEŽAVE PRI GRADNJI VODOVODA iO odsfofkov gospodinjstev še iaka y nekaterih občinah je še precej gospodinjstev, ki bi jim jj^orali napeljati pitno vodo. Tudi v občini Domava, ki ^j^ljučuje polenško obrobje Slovenskih goric, še 40 od- stotkov gospodinjstev čaka na vodovodni priključek. Kot je povedal Jože Hojnik, predsednik dornavskega občin- skega sveta in komisije za infra- strukturo, je širitev vodovodne- ga omrežja prioritetna naloga. V občinskem svetu so izdelali dva projekta. S prvim so se prijavili ga natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoia demo- grafsko ogroženih območij. V ta program so vključili graditev vodovodnega omrežja v Mez- govcih, Strejacih, Žamencih, Strmcu pri Polenšaku, Slomih in Brezovcih v dolžini 11,5 kilo- metra. Zajel bo 102 gospodinjst- vi in celotna investicija znaša okrog 39 milijonov tolarjev. V drugi projekt pa so vključili vas Bratislavci, kjer čaka na prikl- juček še 60 gospodinjstev in je že izdelan projekt v vrednosti 14 milijonov tolarjev. Z gradnjo vodovodnega siste- ma je kar nekaj težav, člani dornavskega občinskega sveta so imeli pomisleke pred podpisom aneksa k pogodbi za izvedbo vo- dovoda Nadol - Gomila, saj v občinskem proračunu nimajo postavke, iz katere bi lahko črpali potrebna sredstva. "Zdaj smo omenjeno pogodbo vseeno podpisali, saj se zavedamo, da nas lahko pozneje priključitev na to omrežje stane še veliko več," pravi Jože Hojnik ter doda- ja: "Z ustanovitvijo novih občin prihaja do novih težav, saj se vo- dovodni sistem največkrat mora pripeljati iz druge občine in ne- kateri tu računajo na dodatni zaslužek. Upam, da se zavedajo, kako pomembna je še zlasti v hribovitih predelih oskrba s pit- no vodo in nam sosednje občine ne bodo še dodatno oteževale gradnje." V letu 1995 so gradili vodovod- no omrežje Lasigovci - Prerad, v prvotnem projektu pa je bil tudi vodohram, ki bi stal 8 milijonov tolarjev. Pozneje so ugotovili, da ga v Preradu ne potrebujejo. Prvotno so namreč nameravali vodovodno omrežje širiti v bivšo krajevno skupnost Po- lenšak iz juršinske strani, a je prišlo do spremembe projekta in zdaj bo potekal iz dornavske in mezgovske strani. Tudi z gradnjo vodohrama Nadol - Go- mila se je povečala celotna in- vesticija in tako bo občina Dor- nava prispevala 9,34 odstotka, občina Juršnici 20,62 odstotka, 70 odstotkov pa občina Ptuj. Z občino Gorišnica pa Dor- navčani sodelujejo pri gradnji vodovoda s strani Tibolcev. Občina Domava je pred krat- kim sprejela odlok, po katerem plačujejo vsa gospodinjstva 30 tolarjev za kubični meter vode, vsa tako zbrana sredstva pa se bodo v celoti porabili za vzdrževanje in gradnjo vodo- vodnega omrežja. Kljub temu pa morajo na njihovem območju občani za novi priključek odšteti 200 tisoč tolarjev. V skromnem občinskem proračunu nimajo denarja za gradnjo vodovoda in zaradi tega bodo v prihodnosti morali vsi novi naročniki za priključek odšteti še vodovodni prispevek v višini 56 tisoč tolar- jev. Na področju bivše krajevne skupnosti Polenšak, kjer je brez vodovoda še največ gospodinj- stev, pa je sprejet še dodatni od- lok, po katerem bodo vsi tisti, ki se bodo hoteli priključiti na vo- dovodno omrežje, morali še do- datno plačati 90 tisoč tolarjev. Vsi omenjeni stroški nam dovolj zgovorno povedo, da je za vse nove naročnike pridobitev vo- Joie Hojnik, predsednik občinskega sveta in komisije za infrastrukturo v občini Domava. dovodnega priključka velika in- vesticija. Odgovorni na občini se tega zavedajo, toda trenutno ne mo- rejo zmanjšati stroškov, saj ima- jo poleg vodovoda tudi slabe ces- te, nerazvito telefonijo in drugo infrastrukturo, končuje Jože Hojnik. M.$locln|ak BENEDIKT / NA OBKSKU TONE PERŠAKI IbnotiiskiK posest ranf».bi;.«a Občinski zbor Demokratske stranke Slovenije Lenart je pripravil javni pogovor o možnostih razvoja kmetijstva v Sloveniji in občini Lenart. V kulturnem domu v Benedik- tu je na njem sodeloval tudi poslanec DZ in predsednik DS Tone Peršak. Uvodoma je povedal, da je DZ nedolgo tega sprejel strategijo kmetijstva, ki pa je bila hitro sprejeta in bo očitno tudi relativ- no hitro pozabljena. Strategija bi zahtevala vlaganje države v nje- no uresničevanje. Prvenstveno io mora uresničevati slovenska vlada, po Peršakovem pre- pričanju pa ta trenutek ni jasno, kako naprej. Očitno se bo ponav- ljalo, da se bomo o vseh po- membnih rečeh na veliko pogo- varjali in prepirali, nato pa vse skupaj hitro pozabili, je dodal Peršak. Velik problem sloven- skega kmetijstva je razdroblje- nost kmetijske posesti.Dogajajo se že nekatere poztivne spre- membe v smislu delnega pre- strukturiranja kmetijstva, treba pa bo storiti vse za dostojno preživetje ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Podpis pridružit- venega sporazuma Slovenije in EU bo kmetijstvu prinesel nove težave, na katere se je treba pri- praviti. Prav je, da se sporazum podpiše, vendar je treba imeti pripravljene ukrepe države, ki bodo lahko ublažili morebitno dodatno krizo. Kljub omejit- vam, ki bodo nastopile za neka- tere panoge, pa se na drugi strani odpirajo nove možnosti predvsem za vinogradništvo in sadjarstvo. To sta prednostni kmetijski panogi, je v Benediktu povedal Tone Peršak. Pogovora sta se udeležila tudi dr. France Kervina z Bio- tehniške fakultete in Jože Šuman, agronom - vinogradnik iz Lenarta, ki bo tudi kandidat Občinskega zbora DS Lenart na letošnjih državnozborskih volit- vah. M. Toš PTUJ / NA OBISKU V PTUJSKIH PEKARNAH IN SLAŠČIČARNAH Veliko povpruše¥onio po piulskih sfcisčf cah v ptujskih pekarnah in slaščičarnah so v prejšnjem me- secu končali pomembno investicijo - hladilnico za poliz- delke. Gre za pomembno novost, ki bo olajšala delo pe- kom zlasti ob konicah, ko je povpraševanje po nekaterih izdelkih večje. Če bo na primer zmanjkalo jabolčnega zavitka, bodo le-tega na zahtevo trgovcev lahko že po dveh urah znova imeli na policah. Po besedah direktori- ce Erike Mihelač je hladilnica najprimernejša za izdelke iz listnatega testa.________ ^ Kar zadeva poslovne rezultate, so sicer zadovoljni, pozna pa se, da je pekov vedno več in zato konkurenca vedno večja, kar se kaže v manjši prodaji kruha, to pa je lahko tudi posledica slabšega standarda ljudi. Zato pa so bolj zadovoljni z dosežki pri prodaji slaščic, sicer ne v Ptuju, kjer jih prodajo zelo malo, am- pak na drugih trgih - v Maribo- ru, Celju, Šentilju in drugod. Dobro pa je bil sprejet tudi nji- hov novi slaščičarski program - pecivo z manj kalorijami, ki je primerno tudi za diabetike. Glede na število delnic in last- nikov bodo pekarne delniška družba, proces lastninjenja bodo končali do konca leta. Sedaj zbi- rajo dokumentacijo za drugo so- glasje. Delavci so direktni lastni- ki z bivšimi delavci in upokojen- ci v višini 40 odstotkov, od tega predstavljajo certifikati 37 od- stotkov, preostanek pa je gotovi- na. V javni prodaji je bilo 20 od- stotkov, 40 odstotkov pa so si razdelili skladi (razvojni, odškodninski in pokojninski). Da pa tudi to poletje ne bo mi- nilo brez težav, so poskrbeli v vladi, ko so odločili, da sprejme- jo nov tržni red za pšenico, kar bo po mnenju pekov in mlinar- jev odkupno ceno pšenice povečalo za več kot devet odstot- kov, ob tem pa zamrzujejp cene kruha. Čeprav se je inflacija v zadnjih dveh, treh letih v pov- prečju povečala za 30 odstotkov, so se cene kruha le za desetino. Da gre v resnici za nemogoče razmere, pove podatek, da so vladni administrativni ukrepi lani že dosegli 20 odstotkov pe- kovske proizvodnje, le za petino svojih proizvodov so lahko pros- to določali cene. Peki že nekaj časa zahtevajo, da se vzpostavijo vsaj približno taka razmerja v re- produkcijski verigi pšenica - moka - kruh, kot jo že dolgo poz- na Evropa. MG l*TUJ/VOLITVE V MESTNE IN PRIMESTNE ČETRTI 1^ nedeljo prvii To nedeljo bodo občani v mestnih četrtih (Center, ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg) ter v primestnih •^^trtih Markovci, Grajena, Rogoznica in Hajdina mestne občine Ptuj volili člane svetov teh četrti. Gre za prve tovrstne volitve po določitvi četrti v mestni občini Ptuj. 'kandidate za vcHtve teh je ^'^S, so predlagale nekatere poli- jčne stranke (DS, ZLSD, SDS, ^KD, LDS, SLS in Zeleni Ptu- '^^ in skupine volilcev. Glaso- ^'^rije bo potekalo na 44 voliščih, ''■'va obvestila o volitvah z vabili občani prejeli v torek, '^štruktaža volilnih odborov pa ^ iuiri. V torek je potekel rok, v ^'^viru katerega so lahko posa- "^^zne politične stranke občin- volilni komisiji predlagale "^^na zaupnikov na nadzor dela '^^^inske volilne komisije oziro- posameznih vohlnih odbo- na voliščih. Danes do 19. ure pa je še možno opraviti predčasno glasovanje na sedežu občinske volilne komisije v prostorih mestne občine Ptuj, iz- teka se tudi rok za glasovanje na domu, zahtev za glasovanje po pošti pa občinska volilna komi- sija v roku ni prejela. • Z izvolitvijo članov svetov in njihovim konstituiranjem bodo tudi v resnici prenehale delovati krajevne skupnosti na območju mestne občine Ptuj. Glasovalna mesta za nedeljske volitve bodo odprli ob sedmih, zaprli pa ob devetnajstih. MG PTUJ / DOBRODELNA PRIREDITEV ZA ODPRAVO ARHITEKTONSKIH OVIR SKkarii m invalide že v lanskem letu se je pričela pod vodsti^om mlade kegljavke Andreje Razlag in njene mame Silve humani- tarna akcija za odpravo arhitektonskih ovir v šolah. Zakl- jučna dobrodelna prireditev bo 28. junija v ptujskem pa- laciju, kjer bo javna prodaja podarjenih slik akademskih in ljubiteljskih slikarjev, obogatena s kulturnim progra- mom. Slike je že sklenilo prispevati 5 akademskih in 22 ljubiteljskih slikarjev, predvsem članov li- kovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. V petek, 28. junija, bo pri- bližno 40 slik na ogled v palaciju že od 9. pa vse do 18. ure. V tem času si jih bo mogoče tudi rezer- virati. Prireditev, na kateri bodo slike prodajali in ki jo bo oboga- til kantavtor Jan Plestenjak, se bo pričela v palaciju ob 19. uri. Z njo se bo humanitarna akcija zaključila, z zbranim denarjem pa bo častni odbor sklada za od- pravo arhitektonskih ovir poma- gal odpraviti arhitektonske ovire v več slovenskih šolah, med ka- terimi bo vsaj ena ptujska. Doslej se je v okviru akcije od prireditev in prispevkov več kot 30 sponzorjev zbralo 328 tisoč tolarjev, s prodajo slik pa naj bi zbrali še približno 2 milijona to- larjev. Denarja seveda ni dovolj, da bi z njim popravili šole tako, da bi jih'lahko obiskovali tudi invalidi, pač pa, kot sta dejaH Razlagovi, želita z akcijo potrka- ti predvsem na vest tistih, ki imajo denar in je njihova naloga, da zagotovijo enakopravno šolanje vseh otrok. MZ MESTNA OBČINA PTUJ župan Komisija za priznanja in odlikovanja Na podlagi 20. člena Odloka o priznanjih Mesme občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 35/95) župan Mestne občine Ptuj in Ko- misija za priznanja in odlikovanja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj ob- javljata RAZPIS za podelitev priznanj Mestne občine Ptuj: imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj, zlata plaketa Mestne občine Ptuj in plake- ta Mestne občine Ptuj. I. Mesmi svet Mesme občine Ptuj podeljuje priznanje - imenovanje za častnega občana Mestne občine Ptuj posameznikom za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mesme občine Pmj ter pri utrje- vanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov; - zlato plaketo Mestne občine Ptuj za posebne zasluge in za posebno požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja. II. Zupan Mesme občine Ptuj podeljuje priznanje plaketo Mesme občme Ptuj za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja. III. Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziro- ma podatke o predlagani organizaciji, delovni skupini, družbi, zavodu, or- ganu, organizaciji, skupnosti in društvu ter opis zaslug, dejanj oziroma uspehov kandidata in utemeljitev pobude za podelitev priznanja. rv. Pobude za podelitev priznanj Mesme občine Ptuj lahko dajo družbe, za- vodi, organizacije in skupnosti, organi, društva in posamezniki. Pobud- nik za priznanje ne more predlagati samega sebe. V. Predloge za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja Mesmega sveta Mesme občine Pmj oziroma županu najka- sneje do 10. julija 1996. VI. Priznanja bodo podeljena na svečanosti ob praznovanju praznika Mest- ne občine Pmj. MESTNA OBČINA PTUJ 12 - NAŠI KRA.]1 IN LJUDJE 13. JUNIJ 1996 - 1 TEDNIK SLOVENSKA BISTRICA / ZAKLJUČNI KONCERT PEVSKIH Pesem im stotine §ti Minuli konec tedna je bil na notranjem grajskem dvorišču slo- vejebistriškega gradu pravi pevski mataron, saj se je domačemu občinstvu predstavilo kar štirinajst zborov občine Slovenska Bistrica. Med gosti je bil tudi prof. Mitja Reichen- berg iz Univerzitetne knjižnice Maribor. Vsi zbori razen mešanega pevskega zbora Oplotnica ter moškega pevskega zbora Lapoije so zapeli po dve pesmi. Zaključni koncert, ki je pote- kal v organizaciji ZKO Sloven- ska Bistrica, je pričel mešani pevski zbor Društva upokojen- cev, ki prepeva pod vodstvom zborovodkinje Irene Ravnikar. Koncert je nadaljeval oktet Stu- denice, ki ga vodi Pankracij Hrup. Predstavili so se tudi pev- ci mešanega pevskega zbora DPD Pragersko pod vodstvom Petra Krajnca. Kot četrti so pod vodstvom Romana Žvižeja za- peli člani Okteta Tinje, njim je sledil nastop mešanega pevskega zbora KUD Poljčane, ki ga vodi Iktjana Gaberšek. Pod vodst- vom Mladena Ravnikarja se je predstavil tudi moški pevski zbor Tinje. Nekoliko daljši nas- top so pripravili pevci mešanega pevskega zbora Oplotnica, ki jih vodi Jožica Bračko. Mladen Ravnikar vodi tudi moški pev- ski zbor Društva upokojencev Slovenska Bistrica. Sledil je žen- ski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ki ga vodi dr. Ženski pevski zbor DPD Svoboda Slovenska Bistrica z zborovodjem dr. Miranom Arbeiterjem na sobot- nem koncertu. Foto: Samo Brbre Miran Arbeiter. Moški pevski zbor Laporje vodi Mira Mesa- ric, pele pa so tudi pevke noneta Vivere, ki ga vodi Marjana Vajngerl. Nevenka Gril - Ha- meršak že nekaj let uspešno vodi moški pevski zbor Obrti,. Polskava, pevce moške komom skupine KUD Alojz Avžnej' Zgornje Ložnice pa Vinko Q^ dec. Sobotni koncert pevski zborov občine Slovenska Hi^^^^ ca so sklenili pevci in p^^v mešanega pevskega zbora KUD Štefan Romih iz Črešnjevca, ki jih vodi zborovodkinja Darja Belič. Vida Topelovei SLOVENSKA BISTRICA / PRIPRAVE NA TRINAJSTI BISTRIŠKI TEDEN Po/efo zanimivih prireditev Bistriški teden, letos že trinajsti, bo med 21. in 30. junijem, postaja pa po besedah Boža Juharta, predsednika Turističnega društva Slovenska Bistrica, ki je glavni organizator in koordi- nator, tradicionalna poletna prireditev. Lani jo je obiskalo okoli 30 tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujejo tretjino več. Sočasno z bistriškim tednom bo na osrednjem prireditvenem prostoru, to je nadstrešnica ob bistriški vojašnici, potekal tret- ji teden obrti in podjetništva slovenjebistriške občine. , V času bistriškega tedna bodo zanimive kulturne in zabavne prireditve. Tako se bodo na no- tranjem grajskem dvorišču bi- striškega gradu predstavile sve- tovno znane folklorne skupine iz Argentine in Senegala, na Črešnejvcu iz Romunije, v dogo- voru pa so tudi še z nekaterimi drugimi. V zabavnoglasbenem delu bo obiskovalce zabavala vrsta znanih ansamblov: Bi- striški odmev, Remix, Ptujskih pet. Mlada pot. Slapovi, Štajer- skih sedem. Štirje kovači, an- sambel Ekart z Edvinom Flisar- jem in še kateri. Poskrbljeno bo tudi za ljubitelje športa, za zaba- vo šolskih in predšolskih otrok pa bo skrbel športni klub Ten šport. Načrtujejo tudi modno re- vijo, kjer se bodo predstavili domači modni oblikovalci. Nadaljujejo ocenjevanje naj- bolj urejenega okolja, ob koncu pa bodo podelili bronasto, srebrno in zlato vrtnico Sloven- ske Bistrice. Rdeča nit letošnjega bi- striškega tedna bo vinograd- niška razstava s predstavitvijo posameznih vin slovenjebi- striške občine. V šotoru, ki bo ob nadstrešnici, se bodo z domačimi dobrotami predstavili tudi aktivi kmečkih žensk. V času 13. bistriškega tedna, katerega generalni pokrovitelj je Obrtna zbornica Slovenska Bi- strica, sopokrovitelja pa Nova KB Maribor in občina, bo tudi tretji obrtno-podjetniški sejem. Z izdelki in dejavnostmi se bodo predstavili obrtniki in podjetni- ki ne samo z območja občine, temveč tudi od drugod, saj je cena razstavnega prostora zanje vabljiva. Na tretjem sejmu obrti in podjetništva se bo posebej predstavil tudi klub podjetni- kov. Božo Juhart je še povedal, da nameravajo v času bistriškega tedna ustanoviti Turistično zve- zo občine Slovenska Bistrica, saj je v zadnjem času v občini nastalo nekaj novih tovrstnih društev. Vanjo se bodo povezala TD Slovenska Bistrica, Kopriva Spodnja Polskava, Lipa Kebelj, Boč Poljčane in Kočno Zgornja Polskava. Vida Tepolovec ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ Sporočilo za javnost in udeležence festivala FESTIVAL MLADE USTVARJALNOSTI PTUJ 1996 5. in 6. julija ODPADE zaradi neurejenega financiranja s strani mestne občine Ptuj in ministrstva za kulturo. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so bili pripravljeni sodelovati. Program bomo poskusili izvesti v septembru ali v začetku oktobra. ŠOLSKI ZVONEC NAM SE ZAUPAL MLADIKA # Pod mentorstvom Lojzke Meglic in Viktorije Bezjak je šest učencev pri- pravilo dve raziskovalni nalogi, s katerima so se predstavili na republiški prireditvi v Novi Go- rici. Nalogi nosita naslov Priseljenci med nami in nasilno presajeni cvetovi. Pod vodstvom mentorice Karin MarkoviČ pa je Črto Kreft ra- ziskal vpliv elementov na rast fižola. Učenci so dosegli še nekaj zavidljivih rezultatov. Tako se je Barbara Vršič uvrstila na republiško tekmo- vanje za Cankarjevo priznanje, na tekmovanjih v znanju in na športnih tekmovanjih pa so se pomerili še drugi učenci. Seveda pričakujemo, da nam bodo sporočili svoje najboljše uvrstitve. ZGORNJA LOŽNICA # Včeraj popoldan so na podružnični šoli Zgornja Ložnii:a slove- sno končali letošnjo bralno značko, poimenova- no po Antonu Ingliču. Otroški pevski 2:bor se je staršem predstavil s krajšim koncertori, dram- ska skupina pa je zaigrala nekaj skečev. Ob zakl- jučku prireditve so pripravili še pogovor s pisa- teljico Jelko Semec, ki je še pred petimi leti učila na slovenjebistriški centralni šoli., sedaj pa je v pokoju in se ukvarja s pisanjem knjig. Otro- kom je predstavila svoje knjige in se z njimi po- govorila o pisanju na splošno. Na včerajšnji pri- reditvi so razdelili tudi priznanja za dosežene bralne značke. Prejelo jih je kar 75 od 115 učen- cev, kolikor jih obiskuje to podružnično osnov- no šolo. VIDEM / PTUJSKI SLIKARJI PRIPRAVILI RAZSTAVO Rtizstavišie r soli "Veseli smo, da ste se slikarji zbrali v našem kraju in se lotili slikanja tudi v tem koncu. Raz- stava v prostorih šole bi lahko vlila našim učencem nekaj li- kovnega duha za prihodnje ust- varjanje, predvsem pa si v občini Videm želimo, da likov- no srečanje pri nas postane z leti tradicionalno," je na pone- deljkovi slovesnosti ob odprtju slikarske razstave dejal tajnik videmske občine Stanko Ropič. Člani likovne sekcije DPD So- boda Ptuj so namreč majsko enodnevno srečanje v Vidmu na- menili za likovno ustvarjanje. Udeležilo se ga je 15 najaktiv- nejših slikarjev, svoje slike pa so v ponedeljek razstavili v videm- ski šoli. Kratek kulturni pro- gram so jim pri odprtju pripravi- li učenci drugega razreda, razsta- va slik z motivi Vidma in Haloz pa bo v šolskih prostorih na og- led vse do konca junija. Poleg Ob odprtju razstave v Vidmu učencev in delavcev šole si jo lahko ogledajo krajani, vedar le v času pouka, torej vsak delovni dan do 15. ure. Slikarji so tokrat eno od svojih slik podarili občini Videm, ki jim je srečanje omogočila, sicer pa je razstava tudi prodajna. Slikarji v teh dneh pripravlja- jo še razstavo na Destrniku. Sli- ke zanjo so nastale v okviru maj- ske likovne kolonije na Destrni- ku in okolici. T. Molierico Slovo od Jožeta Sotlarja Na ptujskem pokopališču smo se 29. maja poslovili od Jožeta Sotlarja iz Ciril-Meto- dovega drevoreda v Ptuju, predsednika Društva upoko- jencev Ptuj in sveta dosedan- je KS Jožeta Potrča ter nosil- ca drugih javnih dolžnosti, vsestransko delavnega in do- brega človeka. Jože sodi med tisto generaci- jo slovenskih fantov in mož, ki je nosila najtežje breme naše novejše zgodovine, doživela več kot mnoge generacije pred njo. V mladosti je občutil težko gospodarsko krizo, ponižanja takratnega vajenca in prizadevanja za pravice del- avcev. Med vihro druge sve- tovne vojne je bil žrtev vojne- ga nasilja kot preganjanec, ta- boriščnik in mobiliziranec, potem pa kot upornik med borci za svobodo. Več kot štiri desetletja je sodeloval pri ob- novi in graditvi nove, na soci- alni pravičnosti temelječe družbe. Doživel zlom idej te družbe, ki jih je zgodovinska praksa postavila na stranski vir, vendar ga to ni zlomilo, saj je znal vedno stopati v korak z razvojem in časom. V svojem okolju je pomagal oblikovati nov, demokratični večstran- karski sistem v samostojni Sloveniji, predvsem pa je po- magal pri postavljanju temel- jev novi lokalni samoupravi. Odločno si je prizadeval, da se z delom zaslužene pravice upokojencev ne bi zmanjševa- le in da se v lokalno samoupra- vo vgradi tudi vse listo dobro, kar se je po volji ljudi uveljavi- lo in dobro obneslo v dosedan- ji krajevni samoupravi. Sredi dela in prizadevanj ga je nenadoma ustavila po- tuhnjena bolezen in moral je oditi tako nenadoma in ne- pričakovano. Nekaj podatkov iz njegove življenjske poti. Rojen je bil 9. marca 1917 v delavski - rudarski družini v Trbovljah. V letu 1932 je kot vajenec dobil učno mesto v ta- kratni Ornikovi pekarni v Ptu- ju in takrat je postal Ptuj nje- gov stalni dom. Tu se je izučil za poklic, vključil v napredno delavsko gibanje in si ustvaril družino. Kot zavedna Sloven- ca je nacistični okupator oba z ženo poslal v taborišče, hčerki pa kot "ukradena otroka" od- peljal na tuje. Po srečnem naključju so se po končani voj- ni vsi vrnili in začeli novo živl- jenje. Žena je iz taborišča pri- nesla kal bolezni in je kmalu umrla. Čez nekaj let se je spet poročil, v obeh zakonih se mu je rodilo 7 otrok, ki jim je bil nadvse skrben oče. Po vojni se je najprej zapos- lil v svojem poklicu, vendar je nova oblast njegovo znanje in organizacijske sposobnosti po- trebovala drugje. Leta 1957 je bil imenovan za direktorja Ptujske pekarne, ki je z združevanjem in novogradnjo zrasla v sodobno pekarno Vin- ko Reš Ptuj, ki jo je skoraj četrt stoletja uspešno vodil. Poleg dela v poklicu je bil iz- jemno delaven na raznih po- dročjih, posebno v oganih zve- ze sindikatov in sindikata del- avcev v kmetijstvu in živilski industriji, saj je le tako lahko uspešno uveljavljal interese in pravice delavcev. Bil je prvi ptujski sindikalni delavec, ki je prejel zlati znak ZS Sloveni- je. Po upokojitvi je sindikalno delo nadaljeval v Aktivu sindi- kalnih aktivistov. Dolga leta je predsedoval svetu KS Jožeta Potrča, s svojimi sodelavci ve- liko napravil ne le za razvoj, temveč tudi za vzorne medse- bojne odnose ljudi v tej bivalni skupnosti. Ob tem je pomagal in dajal pobude povsod tam, kjer je šlo za napredek celome- ga Ptuja, kot je na primer ka- belska TV, obnova kinodvora- ne in več drugih objektov, po- membnih za mesto kot regio- nalno središče. V tretjem življenskem ob- dobju je bil posedno dejaven v društvu upokojencev. Kultur- no se je udejstvoval že pred vojno v društvu Vzajemnost, bil je dober pevec, zato ni naključje, da je bil med pobud- niki ustanovitve mešanega pevskega zbora DU Ptuj, ki mu je dolga leta predsedoval, bil spodbujevalna sila k stro- kovnemu napredku in neumo- ren organizator javnih nasto- pov in gostovanj tega zbora. Zadnjih pet let je bil predsed- nik DU Ptuj in ga uspešno vo- dil. Prikaz njegovega življenja ne bi bil popoln, če ne omenim še njegove široke ljubiteljske dejavnosti. Rad je imal naravo, poznal vse vrste dreves in rast- linja, nabiral zdravilne rastli- ne, bil uspešen gobar, ki jih je znal na razne načine tudi oku- sno pripraviti, z veseljem je obdeloval mali vinograd v Okiču, dolga leta je bil filate- list in si ustvaril bogato zbirko znamk. Vse te izkušnje je znal prenašati na otroke, vnuke in tudi že pravnuke. Poleg izjemne dejavnosti je bil vse življenje skromen, poštenjak, znal se je zavzemali za pravice delavcev, znal pris- luhniti vsakemu človeku, znal pa tudi vsakemu povedali re- snico v obraz. Zaradi teh do- brih lastnosti in izjemnega čuta do socialne pravičnosti so ga ljudje spoštovali, imel Je mnogo poštenih in iskrenih prijateljev. Radi se ga bomo spominjali in pogrešali ga bomo! Franc Fideršek f CDNIK -13. JUNIJ 1996 NASVETI -13 Kuharski nasvBfi Ananas y tej poletni vročini nam prijajo hladnejše jedi in sadje, ^jto bomo danes govorili o ananasu. Ananas je najbolj znan južni sadež. Španski pomorščaki so ga zaradi podobnosti s piiiovim storžem imenovali "pina", iz česar so Angleži izpeljali besedo "pineapple". Francozi so iz besed nana meme - slasten plod nare- dili naziv ananas. Ananas velja Še danes za razkošje. Pod njego- vo luskinasto lupino so tako imenovana očesa, zato ga vedno lupimo z nožem kar debelo. Ko ga lupimo, moramo odstraniti tudi očesa. Najprej moramo odrezati stržen in liste. Postavi- mo ga na odrezani konec stržena in trdno držimo. Z drugo roko režemo luskinasto lupino z dol- gim nožem od zgoraj navzdol v trakovih. Sadež olupimo kar najboj debelo, da odstranimo očesa. Lupimo pa ga lahko tudi v krogu. Sele potem lahko plod narežemo na rezine in odstrani- mo tudi trdi stržen iz sredine. Ananas lahko tudi razpolovimo in razrežemo po dolgem, meso. pa izrežemo z nožem. Prav tako odstranimo stržen in sadež raz- režemo na grižljaje. Svež, popolnoma zrel ananas je že sam slasten poobedek. Z malo sladkorja in kančkom ruma ali češnjevca je še boljši. Lahko ga potresemo z rjavim slakorjem, ga šokiramo ali celo pečemo na žaru. S svojim izrazitim sladko- kiselkastim okusom se prilega k pikantnim jedem, kot so kokoš, svinjina in gnjat. Poleti prijajo različne perut- ninske solate, pri katerih zelen- javo zamenjamo z ananasom, dodamo še malo narezanega sira ter prelijemo z majoneznim pre- livom. Ananas pa lahko tudi napolni- mo s poljubnim južnim sadjem, ki ga osladkamo, dekoriramo s sladoledom in sladko smetano ter ponudimo kot osvežujočo poletno jed. Pripravimo pa lahko tudi ana- nas presenečenja. Ananas pre- režemo na polovico po dolgem. Lupine in zelenih listov ne od- stranimo. Lupina je posoda, v kateri ponudimo ananas prese- nečenja, zeleni listi pa služijo za dekoracijo. Iz polovičke izdolbe- mo užitni del in ga narežemo na majhne kocke, dodamo še man- go, papajo, karambolo in kivi. Dodamo malo ruma, sladkor in vanilijevo esenco ali vanilijev sladkor. Sadje in začimbe dobro premešamo in ga vsipamo v iz- dolben ananas. Na sadje damo kepice sladoleda, tako da sadja v celoti pokrijemo, čez sladoled pa z dresirno vrečko, ki ima zobčast nastavek, nabrizgamo italijan- sko beljakovo maso. To ni nič drugega kot trd sneg beljakov, kateremu smo počasi dodali sladkor in vanilijev sladkor. Pečico segrejemo na 200C in pečemo 5 do 8 minut oziroma tako dolgo, da sneg narahlo por- javi. Prej omenjeno sadje za ana- nas presenečenja lahko zamenja- te tudi s sadjem, ki ga raje uživa- te, le da se okusi ujemejo. Lahko pa pripravimo tudi le- deni ananas. Ananas olupimo in ga zrežemo na rezine. V stekleno skledo damo na dno najprej koc- ke ledu, nanje naložimo rezine ananasa, zraven serviramo tolčeno sladko smetano ter sol in poper. Namesto ananasa lahko uporabimo katerikoli eksotični sadež. Ananas je vsekakor nepo- grešljiv v poletnih sadnih sola- tah, sadnih kupah ter se zelo do- bro ujema s perutnino, ki jo pečemo na žaru v obliki ražnjičev. Če si torej želite kakšen večer polepšati in pripraviti nekoliko drugačen, si lahko pomagate z ananasom presenečenja. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 71. NAD. Pokikne lelie in peklimo s vetovan/e 1. nad. Na poklicne želje mladostnikov vplivajo številni dejavniki, med njimi starost, spol, izobrazba in poklic staršev, možnost zaposlitve ter seveda interesi družbe po posamez- nih poklicnih profilih. Poklicni interesi torej niso prirojeni, temveč privzgojeni. Posebno v obdobju otroštva so interesi zelo številni in se hitro nienjajo. Hitreje se spreminjajo interesi dečkov kot deklic. Isto velja tudi za poklicne interese, le da se le menjajo na primer pri osnovnošolcih še hitreje; po letu dni že polovica spremeni svoje poklicne želje, po treh letih pa ima iste poklicne interese le še 26% otrok. Zanimivo je, kakšni nagibi vo- dijo mladostnike pri izbiri po- klica. Nekoč so delili interese v ^est temeljnih skupin: teore- tične, ekonomske, estetske, soci- alne, politične in religiozne ter Predpostavljali, da obstaja skladno šest prirojenih "poklic- '^o-interesnih tipov" ljudi. Prav t^ko so poklicne želje mladost- ''ikov povezovali z njihovimi ^niskimi sposobnostmi.Seveda take razlage dandanes nikakor zadoščajo. Poklicni interesi niso priroje- % zveza med poklicnimi inter- ^^i in umskimi sposobnostmi pa '^l^staja le pri tretjini otrok, dru- 8| svoje poklicne interese zasta- ^'io napačno, previsoko ali pre- ttizko. Utemeljitev poklicnih in- ^^resov mladostnikov pokaže ^^ke motive: ~ pristni nagibi ("ker me zani- ■^a"): 40%, ■ ekonomski nagibi ("dober zaslužek"): 20%, - nesmiselni nagibi (npr. "rad bi bil mehanik, ker se rad vozim s kolesom"): 15%, - brez izrazitih poklicnih inter- esov: 10%, - rodbinski nagibi ("prevzeti moram obrt"): 10%, - drugi nagibi ("lahek po- klic","svež zrak"): 5%. Izreden je tudi vpliv staršev na poklicne želje otrok. Gledano v celoti, je okoli 75% pokHcnih želja mladostnikov v skladu s poklicnimi željami staršev. Pred leti je bila izvedena mednarodna raziskava, ki je zajela tudi slo- venske mladostnike in je poka- zala, da je več kot 40% mladih obeh spolov vznemirja dejst- vo,da starši poklicno preveč pričakujejo od njih. S pričako- vanji in zahtevami prednjačijo zlasti matere. Zanimivo je, da je le četnina mater zadovoljnih, če otrok konča osnovno šolo, 60% teži k srednji izobrazbi in 35%» k višji ali visoki izobrazbi. Želja po višji izobrazbi raste skladno z izobrazbo staršev. Tri četnine staršev z višjo ali visoko izobraz- bo pričakuje od otroka, da bo tudi on dosegel to izobrazbeno raven. Glavni razlogi za višjo ali visoko izobrazbo so po mnenju staršev naslednji: - ker zahtevajo delovna mesta vedno višjo izobrazbo: 90%, - zaradi boljšega zaslužka: 86%, - ker višja izobrazba zagotavlja boljše poklicne možnosti za otroka: 80%, - ker je otrok nadarjen: 57%. V ospredju je torej strah za ek- sistenco otroka. Zaradi vsega tega je poklicno svetovanje mladostnikov po- membna zadeva. Na svetu je okoli štirideset tisoč poklicev, pri nas nekaj tisoč.Ni dvoma, da različni poklici terjajo različne sposobnosti in da je za enega primernejši ta, za drugega drugi poklic.Ker preživi človek polo- vico svojega časa pri poklicnem delu, pomeni izbira poklica izbi- ro načina življenja. Iz tega bomo razumeli, kaj pomeni za duševno zdravje, da v anketah več kot polovica ljudi raznih po- klicev meni, da bi izbrah pov- sem drug poklic, če bi bili še en- krat stari petnajst let. Posledice napačne izbire po- klica pa so tudi ekonomske. V Sloveniji več kot polovica ljudi ne dela v svojih poklicu, za kate- rega so se šolali. Seveda se da marsikaj popraviti tudi pozneje, zlasti ob mnogih oblikah izo- braževanja ob delu. Čisto pre- prosto pa to ni. Polovica zapos- lenih se sicer želi nadalje izo- braževati, mnogi pa se morajo temu odreči zaradi prezaposle- nosti doma in v službi. Naslednjič pa še nekaj o po- klicnem svetovanju. Mag. Bojan Sinke KRVODAJALCI: 28. maja: Vladimir Plohi, Vinski Vrh 60, Zvonko Mohorko, Kungo- ta 20, Alojz Šeruga, Slovenski trg 3, Ivan Strelec, Zg, Hajdina 78, Darko Horvat, Tržeč 11/b, Mojca Gorjup, Pleterje 15/a, Franc Ga- lun, Majšperk 83, Vilko Turk, Lov- renc na Dravskem p., Stanko Janžekovič, Prerad 40, Vlado Be- drač. Zagrebška 81, Anton Mo- horko, Trnovec 11, Silvo Kokol, Majšperk 13, Branko Spolenak, Mejna c. 2, Janez Bedenik, Nado- le 13, Jože Galun, StogovcI 14, Tone Jus, Lancova vas 61, Jože Bezjak, Vlahovičeva 1, Jože KampI, Zg. Hajdina 104/č, Franc Peinkiher, Zg. Pristava 1, Janko Zamuda, Tibolci 55, Miran PešI, Arbajterjeva 8, Jožef Karneža, Doklece 26/a, Slavko Ljubeč, Nova vas 73/a, Alojz Podvršek, Kraigherjeva 17, Vinko Brumec, Reševa 6, Peter Nahberger, Župečja vas 20, Matjaž Horvat, Kvedrova 3. 29. maja: Dominik Budal, Ul. 9. septembra 74, Rudolf Antollč, Kapelski Vrh 101, Valter Cergolj, Loka 11, Aleš Mohorič, Gubčeva 7, Petar Tešanovič, Beblerjev trg 11, Zoran Radivojevič, Naselje Slavka Črneta, Simon Rupnik, Vrtovin 110, Uroš Kapelj, Tržaška 204/c, Stiven Istenič, Pavšičeva 20, Primož Bajec, Beblerjeva ul. 4, Simon Rihtaršič, Lajše 1, Mar- tin Beškovnik, Sp, Laže 15, Janez Vahtar, Partizanska c. 43, Alek- sander Vidovič, Zg. Hajdina 130, Tibor Šantej, Florjanska 117, Marjan Puhič, Vršnik 6, Jože Ce- sar, Brezova Reber 11, Boris Le- bar, Praprotnikova 5, Boštjan Goričan, Bevkova 6, Etfin Ramčiiovič, Pot na Rakovo Jelšo 3, Benjamin Tobias, Boreči 42/b, Bojan Gračnar, Tajhte 14, Alek- sander Javornik, Muratova 7, Mi- ran Laznik, Konjiška vas 43, Damjan Kliček, Olimje 32, Andrej Kolar, Cesta na grad 35, Milan Šimic, Bodovlje 24, Aljoša Podle- sek, Zg. Jarše, Kamniška c, Tine Stefanciosa, Razlagova 7, Mari- bor, Benjamin Jager, Pesnica 23, Bojan Golob, Podvolovljek 13/a, Jože Pregrad, Dolenje Skopice 2, Marjan Desku, Rakuševa 1, Mitja Pukmajster, Dobrteša vas 56, Pa- ska! Iseinoski, Zagorje, Dejan Oražem,^ Lipovec 23, Janez Smrke, Žorgova ul. 86, Janez Sa- mec, Ljubljanska c. 35, Dušan Hrnčič, Kovorska c, 15, Martin Zupančič, Dečja vas 15, Aleš Živko, Zimica 49, Tadej Kerčmar, Štefana Kovača 24, Robert Go- dec, Meža 155/a, Aleš Mori, Kicar 23/a, Goran Mlinar, Šuštarjeva kolonija 2, Simon Mešič, Dolenci 29, Aleksander Zafret, Mlinska 26, Robert Jurko, Kidričeva 29, Aleš Bucik, Emonska 18, Damjan Ponebšek, Partizanska pot 52, Bogomir Barovnica, Britof 77, Mi- ran Pervinšek, Mala vas 56, Tomaž Grošelj, Vrhpolje 1/a, Kle- men Gašperšič, Gradnikova 101, Danijel Sirec, Ul. Veljka Vlahoviča, Boštjan Tkalčec, Breg 48, Robert ! Predikaka, Lovrenc na Dravskem p.. Dejan Žido, Markovci 91, Dušan Stojko, Dorfarje 13, Tomaž Turinek, Lopata 17/a. 30. maja: Bojan VrabI, Domava 2/c, Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Janko Jus, Videm pri Ptuju 3/d, Franc Kovačec, Formin 13, Milan Korez, Jelovice 32, Andrej Vuk, Sp. Ko- rena 77, Ivan Duh, Zg. Senarska 62, Darij Kornik, Dravska 12, Ptuj, Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12, Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Vla- do Sagadin, Zg. Duplek 88 b, Branko Škofič. Formin 7, Milica Vršič, Slavšina 36, Branko Lor- bek, Ul, 5. prekomorske 13, Ptuj, Janez Goričan, Placar 11/a, Stan- ko Vršič, Slavšina 36. 3. junija: Marija Vodušek, Župečja vas 6/a. Turistično društvo Ptuj je prejšnji tedn proslavilo 100-letnico dela. Pa se, kot kaše, na jubilej v društvu niso dovolj skrbno pripravili in so prezrli nekatera pomembna dejstva in posameznike iz svoje zgodovine, o čemer govori tudi prispevek ing. Mirana GlušiČa v današnjem vrtičkarskem Tednikovem kotičku. SPREGLEDALI SVETOVANJE O OPRAVILIH V VRTU! Petega junija je svetovni dan varstva okolja. Tega dne je pred 12 leti na pobudo Turističnega društva Ptuj in v skladu s pro- gramom dela njegove Komisije za lu-ejanje okolja stekla na Ra- diu Ptuj vsakih štirinajst dni od- daja z nasveti vničkarjem in lju- biteljem zelenega okolja o negi in opravilih v bivalnem okolju - v sadnem, zelenjavnem in okra- snem vrtu ^ ter javnih zelenih površinah. Želja in namen odda- je, takrat naslovljene "Pet minut za lepše okolje", je bila, s stro- kovnimi nasveti prispevati k lepšemu videzu našega starega mesta, kot je v članku in vabilu k sodelovanju z naslovom Še "pet minut za lepše okolje" v Tedniku 14/6-1984 zapisala Zvonka Kneževič. Oddaja je pri vrtičkarjih in lju- biteljih zelenega okolja naletela na ugoden odziv, zato se je Za- vod Radio Tednik že leta 1986 odločil za stalno tedensko rubri- ko z nasveti o tekočih opravilih in negi sadnega, zelenjavnega in okrasnega vrta pod naslovom V VRTU. Sodelovanje strokovnjakov z različnih področij pri urejanju okolja je glede na vsebinski kon- cept in zahtevane termine ob- javljanja v začetku nekoliko šepalo, zato sem sprejel izziv in se zavezal sam pripravljati redno in času primerne strokovne pris- pevke za opravila na vrtu. V času od 5. jimija 1984 do 6. junija 1996 sem pripravil 504 strokov- ne prispevke na temo urejanja in nege zelenega okolja, objavljenih po radiu in Tedniku Ptuj. Vmes je bilo izvedenih več kontaktnih oddaj na radiii kot prispevek k urejenemu in čistemu zelenemu okolju mesta in okolice Ptuja. Našteti so pozivi in vprašanja vničkarjev, številna osebna srečanja, vse z namenom izmen- jave izkušenj, kako čim bolje ohranjati naravo in pripevati k boljšemu videzu kraju, v kate- rem živimo in kjer nas radi obiščejo znanci in naključni gos- ti. Kljub temu da je Turistično društvo Ptuj bilo pobudnik tudi za to obliko aktivnosti, to je za svetovalno delo pri urejanju okolja mesta in okolice Ptuj, je pri pregledu in povzetku opravl- jenega dela in prehojene poti spregledalo njegove učinke in uspešnost. Ob nedavnem praz- novanju 110-lemice Turis- tičnega društva Ruj in njegove- ga uspešnega delovanju ter pre- hojene poti za ugled in tiuistični videz mesta Ptuj vodstvo TD in prireditelji praznovanja niso našli dovolj moči ali potrebe, da bi vsaj omenili oddajo V VRTU kot delček prispevka in naporov za urejen videz mesta Ptuj in njegove okolice. Spregledanje ali morda celo podcenjevanje opravljenega dela mi je vzelo voljo in moč za nadaljnje delo na tem področju, zato sem sklenil, da se s prispevki z nasveti o opravilih V VRTU ne bom več oglašal. Iz dosedanjega dela na tem po- dročju in izkušenj je znano, da ljubitelji zelenega okolja in vrtičkarji potrebujejo svetovalno delo, zato priporočam, da z mo- rebitnim spremenjenim koncep- tom, obliko in vsebino svetovan- ja ter mlajšimi strokovnjaki tu- ristično društvo ali druge po- dobne organizacije tovrsme ak- tivnosti svetovanja in propagan- de še razširijo, kar bo nedvomno imelo še hitrejši in učinkovitejši vpliv na videz in urejenost naših krajev. Miran Giušič, ing. agr. Gospodu Glušiču, ki z današnjim sestavkom končuje svoje dolgoletno neprecenljivo svetovalno delo, se v imenu vseh, ki smo njegove sestavke ' radi prebirali, saj smo v njih našli množico koristnih nasvetov, za nje- govo sodelovanje najlepše zahval- jujemo. Uredništvo Nagradno turistično vprašanje Tudi uradno se je pričelo letošnje tekmovanje pri ure- janju svojega in krajevnega okolja, ki poteka pod naslov- om "Moja dežela - lepa, ureja- na in čista". Gre za projekt tek- movanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja, ki ga pripravlja Turis- tična zveza Slovenije v sodelo- vanju z ministrstvom za gospo- darske dejavnosti Republike Slovenije in pod pokrovitelsjt- vom ministrstva za okolje in prostor. Njen cilj je izboljšati kakovost življenja, urejanja in varovanja okolja, ohranjanje domačnosti in gostoljubja, obogatitev turistične ponudbe ter uveljavitev in promocija Slovenije. Udeleženci tekmovanja so vsi kraji in naselja v državi brez po- sebnih prijav. Kraji so razdelje- ni v osem skupin, v akciji sode- lujejo mdi večja in manjša zdra- vilišča, osnovne in srednje šole ter kampi. Sestavni del projekta so panožna tekmovanja, v kate- rih se ocenjujejo bencinski ser- visi, pošte, železniške postaje, mejni prehodi, gasilski domovi, kmetije, planinski domovi, poli- cijske postaje, vojašnice, trgovi- ne Mercator, kopališča in indu- strijska podjetja. Skrbi in priza- devanj za lepo in urejeno okolje ter objekte bo skozi poletne me- sece veliko, posebej še za tiste, ki ciljajo na visoke uvrstitve. Pa mdi Ptujčanom ne more biti vseeno, kako se bo mesto letos odrezalo med tmističnimi kraji. Naravni dejavnik pri zdravl- jenju v ptujskih Termah je ter- malna voda, se glasi odgovro na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado - publikacije Pokrajin- skega muzeja Ptuj in vstopnice za obisk Term - je prejela Mari- ja Šeruga, Trubarjeva 13, Ptuj. Čestitamo! Današnje vprašanje je vezano na ponovno odprtje gostinskega in tm"ističnega objekta v Halo- zah, ki se ponaša s častitljivo tu- ristično tradicijo. Kateri objekt je to? Novi najemnik objekta podarja za pravilen odgovor bon za dve kosili, nagrada pa so tudi muzejske publikacije. Odgovore pričakujemo v uredništvu Ted- nika do 21. junija. 14 - OD TOD IN TAM 13. JUNIJ 1996- TEDNI PREJELI SMO PREPOVED KAJENJA V ŠPORTNIH VADBENIH OBJEKTIH (Pismo Športnemu zavodu Ptuj) Člani Društva nekadilcev v Ptuju smo si v svoj program dela med drugim zapisali tudi obravnavanje čim več mladih pred zasvojenostjo s cigareta- mi. Tobak je namreč glavni povzročitelj pljučnih rakastih obolenj in nam ne more biti vseeno za našo mlado generaci- jo, katere velik del so tudi športniki. Letošnji 31. maj, mednarod- ni dan boja proti kajenju, je po- tekal pod geslom "ŠPORT IN KAJENJE". Ni potrebno pose- bej poudarjati škodljivih vpli- vov tobaka na življenje šport- nikov, zato vam kot lastniku športnih objektov v Ptuju predlagamo uvedbo prepovedi kajenja v vseh športnih vadbe- nih prostorih. V tej zvezi vas prosimo, da preko društev in klubov, ki so v večini primerov upravljale! športnih objektov, poskušate zagotoviti prepoved kajenja in tudi točenja alkohol- nih pijač znotraj vseh zaprtih vadbenih prostorov, ki pa ne zajemajo le samega tekmoval- nega prostora, pač pa tudi vse pripadajoče objekte (gardero- be, hodniki, stranišča in pisar- ne). Ker je tudi "pasivno kajen- je" in vdihovanje cigaretnega dima za športnika izredno škodljivo, predlagamo tudi, da se več ne dovoli kajenja v "klubski pisarni" športne dvo- rane Mladika, kjer ob raznih tekmovanjih ponujajo tudi al- koholne pijače. Vodje ekip in drugo organizacijsko osebje tako s kajenjem zastrupljajo mlade športnike, ki prihajajo v ta prostor po razne informacije ali se prijavljajo za tekmovanja. Vzorno so to uredili ptujski šahisti, ki že več kot 10 let ne dovolijo kajenja v igralnih prostorih in to prepoved vse- bujejo tudi tekmovalni pravil- niki, žal pa to ne velja tudi za njihove spremljajoče prostore. Skupaj preprečimo prez- godnjo obolelost od posledic tobačnega dima. Viktor Piiinger VSI MOJI REFERENDUMI (Jak Koprive, Sedem (ne)pomembnih dni, Tednik 30. maja 1996: V poplavi refe- rendumov) Pravzaprav bi bilo najbolje, da bi bil lepo tiho in čakal na val referendomov, ki mi grozi v naslednjih letih. Tiho zato, da bi imel čas razmisliti o pos- ledicah, če na zastavljeno vprašanje odgovorim pritrdil- no, oz. kaj se bo zgodilo, če bo moj odgovor negativen. Eno je gotovo: na vsak refe- rendum in volitve grem, svoje odločitve ne bom prepustil drugim. Bom pa sila previden. Osebna izkušnja me je naučila, da moram bolj popaziti na pos- ledice, ki jih bo prinesla moja odločitev, kot pa na vprašanje, na katerega odgovorim tako, da zaokrožim ZA oz. PROTL Leta 1946 še nisem imel vo- lilne pravice, zato nisem nič kriv, da so takrat pokopali "De- mokratsko federativno Jugos- lavijo" in s vsesplošno ljudsko voljo rodili "Federativno na- rodno republiko Jugoslavijo", ki je delovala po načelih narod- ne demokracije. Svojo pasivno volilno pravico sem lahko prvič izkoristil 1963. leta, takrat nas je bilo kar 98% Jugoslovanov za novo us- tavo. Še sanjalo se mi ni, da je zaradi te odločitve "crknila" narodna demokracija in da smo takrat trasirali našo "pot v socializem". Kakšnih 10 let smo bili v neki tranziciji. Spre- menili smo ime države in z vseljudsko podporo smo v "So- cialistični federativni republi- ki Jugoslaviji" 1974. leta spre- jeli še eno ustavo in začelo se je obdobje tozdiranja, sozdiranja, sisi pa so rastli kot gobe po dežju. Kaj bi o tem, saj smo bili skoraj vsi ZA. Tistih referndumov, katerih je bilo brez števila, s katerimi smo krpali občinske in vaške proračune, pa tako ali tako ne pomnim. Nobeden namreč ni bil tako usoden kot referen- dum leta 1990, ko so nas vprašali, ali smo za samostojno in suvereno državo. Seveda nas je bila večina ZA. Rojena je bila Republika Slo- venija. Pobralo je Jugoslavijo, "crknili" so vsi sozdi, tozdi in vsi sisi. Socializem se je poka- zal kot zgrešen projekt navkl- jub vseljudski podpori od 1945 oz. 1963 dalje. Tržno gospodarstvo je posta- lo najbolj brutalen liberalni kapitalizem, socialna država pa še komaj diha. Naša volja je opravičilo za vse. Tako je to, če ne pomisliš na posledice, ko- lektivne krivde pa ni. Hudiča, saj zato so referendumi. Vsi že niso krivi, posamezni- ki oz. pobudniki pa tako ali tako spoštujejo le voljo vseh ali vsaj večine. Še enkrat bomo ZA spremembo ustave, da bi potem nekdo lažje spreminjal neke zakone, da bi iz poslanca dobili spet delegata, potem bomo normalno ZA Evropo, mogoče nas bo celo nekdo vprašal, ali za referendume sploh smo. Kje že morajo stati junaki, pred ali za množico? Ignac Vrhevioic, DS Ptuf IZJAVA ZA JAVNOST (Izstop stranke SKD iz koa- licije strank slovenske pom- ladi Ptuj) Socialdemokratska stranka. Slovenska ljudska stranka in Slovenski krščanski demokrati na Ptuju smo pred občinskimi volitvami leta 1994 oblikovali skupni predvolilni program in so dogovorili za predvolilno in povolilno koalicijo strank slo- venske pomladi na Ptuju. Po koalicijskem dogovoru smo imeli tudi skupnega kandidata za župana. Po končanih občinskih volit- vah smo oblikovali še poseben sporazum o usklajenem delu svetnikov in poslanskih sku- pin v Mestnem svetu. Sporazum o usklajenem delu svetnikov, poslanskih skupin in župana določa način uskla- jevanja programov in predlo- gov, ki morajo biti dogovorjeni v koaliciji in šele tako dogo- vorjeni in usklajeni lahko gre- do v postopek v Mestni svet. Zelo zgodaj po konstituiranju Mestnega sveta je začela plahneti pripravljenost koali- cijskih partnerjev za usklaje- vanje in dogovarjanje v koali- ciji. Na Mestni svet so začeli prihajati predlogi, ki niso bili usklajeni, pa tudi takšni, ki niso bili predhodno niti posre- dovani koalicijskim partner- jem. Slovenski krščanski de- mokrati smo vlagali veliko tru- da v ohranitev in oživitev dela koalicije, vendar je bilo odziva pri partnerjih vedno manj. 26. marca 1996 smo na seji koordinacije Krščanski demo- krati ponovno vztrajali pri iz- polnjevanju obveznosti iz spo- razuma in koalicijske pogodbe. Na pogovoru ni prišlo do so- glasja o pripravljenosti SLS in SDSS, da bi v prihodnje pred- loge usklajevali v koaliciji strank slovenske pomladi. Partnerje smo pozvali, naj pri- pravijo drugačni pisni predlog o načinu sodelovanja, če ne želijo izvajati podpisanih do- govorov in si vendar želijo neke oblike sodelovanja. Do sedaj nismo prejeli nobe- nega pisnega predloga in zato moramo Krščanski demokrati v s'kladu s predhodnimi sklepi občinskega odbora seznaniti javnost o neuspešnosti koalici- je strank slovenske pomladi na Ptuju. Koalicija ne deluje in zato se ne čutimo več odgovor- ne za posamezne odločitve, ki so sprejete na Mestnem svetu, in izstopamo iz skupnosti strank slovenske pomladi Ptuj. O tej za nas tako težki odločitvi je bilo v naših orga- nih na občinskem nivoju zelo veliko razprav in vse so se končale z oceno, da je bolje iz- stopiti kot vztrajati v skupnos- ti, ki v resnici sploh ne deluje. PredsednilcSiCD PTUJ: Ivan Juricovič REKLAMA IZ 1 Nič I Delati reklamo za svJ stranko ni noben greh, sprotno: ne delati reklame lahko pogubno, v nekem tr^ nuiku pa sila neprijetno. Neprijetna je lahko tudi klama sama, posebej če jo ^ pelješ tako nerodno, kot je uspelo destrniškemu župan^ ki je tudi prvak stranke v svojj občini. Za kaj gre? Županova stranka je, kot sj za stranko s poudarkom na so. cialni pravičnosti spodobi, or. ganizirala veselico ob 1. maju Da bi bila stvar kar se da oi mevna, so se spomnili tudi sta. rejših občanov. Vse zelo lepo in zelo prav. Ima pa stvar eno lepotno na. pako. Denar za pogostitev si je stranka po SKLEPU odbora za socialna vprašanja KS Destrnik izposodila, kot pravj. jo S4mi. Odbor navaja: 50.000 SIT se nameni za srečanje sta- rejših občanov kot začasni ukrep. Sredstva se vrnejo v predhodni namen po zagoto- vitvi občinskih sredstev za sta- rejše krajane. Demokrate zanima, ali je le- tos bil 1. maj prerano oz. zakaj občina ni zagotovila sredstev za starejše občane do dneva praznika dela, saj bi se v tem primeru lahko pogostili sami, zdaj pa je to morala storiti županova stranka z njihovim denarjem. Pa še kdo poreče, da je rekla- ma draga. Eno figo, samo ve- deti je treba. AioizAnžel, OZ DS Destrnilc-T.vfli fgDNIK -13. JUNIJ 1996 ŠPORT -15 ŠPORTNE NOVICI TRAP # Ormož jinagal v 3. in 4. krogu jVtladinska ekipa SD TRAP Ormož je zmagala v 3. krogu tret- je državne lige v trapu, ki je bil v j^ranju, in v 4. krogu, ki je bil v jlirski Bistrici. Vsi strelci iz ekipe Ormoža (Ilc, Kukec in Kukovec) so se na obeh tekmovanjih uvrsti- li tudi v finale in dosegli lepe re- zultate, prav tako pa je mladinka Ormoža Maja Frangež v obeh ko- lih lige dosegla 2. mesto med mla- dinkami. Mladim strelcem iz Ormoža se tako pod vodstvom trenerja Stanka Frangež obetajo v letošnjem letu rezultati, ki jih bodo uvrščali na najvišja mesta v ekipni in posamezni konkurenci. Ekipni rezultati 3. kola: 1. Ormož, 183 zadetkov, 2. Kamnik, 173, 3. Grosuplje, 169. Posamez- no - mladinci: 1. Krašovic, 68 za- detkov (Dolomiti), 2. Ilc, 65 (Ormož), 3. Gomboc, 64 (Murska Sobota), 5. Kukec, 60 (Ormož), 6. Kukovec, 58 (Ormož); mladinke: 1. Strelec (Ptuj), 2. Frangež (Ormož), 3. Maček (Murska So- bota). Ekipni rezultati 4. kola: 1. Ormož, 164 zadetkov, 2. Grosupl- je, 155, 3. Ilirska Bistrica, 154. Posamezno - mladinci: 1. Krašovic, 65 (Dolomiti), 2. Gom- boc, 60 (M. Sobota), 3. Sle- menšek, 58 (Ilirska Bistrica), 4. Ilc, 57 (Ormož), 5. Kukec, 54 (Ormož), 6. Kukovec, 53 (Ormož); mladinke: 1. Matko(L. Bistrica), 2. Frangež (Ormož), 3. Erjavec (Grosuplje). Duian Cvetko KEGLJANJE • Roz- lagova v Slovaški Ptujska gimnazijka Andreja Razlag je včaraj odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo v Bratislavi, kjer se bo v kegljanju pomerila z vrstnicami v kategoriji do 18 let. TENIŠKA LIGA PETOVIO'96 v okviru teniške lige Petovio '96 sta bili odigrani tretje in četrto kolo. Po štirih kolih vodi v rdeči skupini TD Duplek pred Tercia tiskom in TK Ptuj L.B., v modri skupini pa TC Luka pred TK Podvinci in TK Ptuj D.B. MG STRELSTVO • Tek- movanje v Voličini v soboto, 15. junija, bo na stre- lišču v Voličini v Slovenskih go- ricah tradicionalno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Po- samezniki bodo lahko tekmovali za posebno nagrado LD Voličina in tudi za pokale. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri, jutri popoldne ob 17. uri pa bo na strelišču LD Voličina uradni trening za ekipe in posameznike. MT LOKOSTRELSTVO • Tekmovanje v Lenartu Na hipodromu Polena pri Len- artu v Slovenskih goricah se je končalo veliko tekmovanje v lo- kostrelstvu, ki so ga sodelavci Lo- kostrelskega kluba Maribor orga- nizirali v počastitev 800. obletni- ce prve omembe Lenarta. Pri mladinkah je zmagala Daniela Flerin (749), pri kadetinjah Špela Grkman (696), pri veterankah Marija Tomazin (719), pri dekli- cah Snežana lelarčič (673), mla- dincih Uroš Žibrat (754), kadetih Peter Virant (586), dečkih Peter Soršak (796) in pri veteranih Pe- ter Tomazin (696). To so bili naj- boljši v ohmpijskem slogu, med- tem ko so z golim lokom zmagali Breda Vakaričič, (641) pri člani- cah, pri deklicah Urška Hrvatin (721), pri članih Boris Knap (685), dečkih Tomaž Roje (744) in pri damah ložica Emeršič (834). MT TURNIR V MALEM NOGOMETU v organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj, ki v tem mesecu praznuje 25-leinico, bo 28. junija tradicionalni turnir v malem no- gometu v GoriŠnici. Prve tri eki- pe bodo prejele pokale, najboljša pa bo predstavljala ptujsko zbor- nico na športnih srečanjih, ki se jih bo udeležila. DORNAVA/V NOGOMETNEM KLUBU Pofr^biiief9 $lmilnm in druge Qbieltte v Dornavi je v zadnjih letih nogomet vse bolj razširjen, tam- kajšnji nogometni klub, ki šteje blizu 100 članov, pa je vse uspešnenjši in ima v vasi številne navijače. Na odločilni tekmi za člane, ki je bila 2. junija v Dornavi, je domačim nogometašem uspelo priigrati prvo mesto v medobčinski ligi. Slavje na igrišču je trajalo še dolgo v noč. Uvrstitev v kvalifikacije za tretjo ligo je prinesla nekaj dodatne- ga dela. Zmaga pa je za klub zraven do- datnih treningov prinesla nekatere nove obveznosti, saj zdaj po- spešeno urejajo igrišče. Kot nam je povedal predsednik kluba Franc ^egula, morajo igrišče ograditi s primerno ograjo, še vedno pa so '^rez slačilnic. Nogometaši zraven dodatnih treningov s prosto- voljnim delom gradijo in urejajo igrišče, pri delu pa jim pomagajo tudi navijači. V klubu imajo tudi zelo uspešne ekipe podmladka, saj so pionirji in mladinci v medobčinski ligi na 3. mestu. Še vedno pa nimajo ustrez- ^^rnavski nogometaši so prvi v medobčinski ligi nih pogojev za treninge, saj so brez slačilnic in se preoblačijo v stari šoli pol kilometra od igrišča. To je še posebej neprijetno v slabem vre- menu in za gostujoče ekipe. Upajo, da se bodo pogoji kmalu izboljšali, saj se že dogovarjajo z občino in ta je obljubila potrebna sredstva za gradnjo spremljajočih objektov na igrišču. Prav tako se že pogovarjajo za potrebno zemljišče z ministrst- vom za delo, družino in socialne zadeve, ki je lastnik zemljišča, je dodal Franc Šegula. K uspehom dornavskih nogometašev so veliko prispevali tudi njihovi trenerji; ekipo pionirjev vodi Vili Mar, mladince Jože Brodnjak in Alojz Gomboc, člane pa Maks Kmetec in Tone Zver. Dornavčani že z velikim zani- manjem pričakujejo nedeljsko tek- mo, ko bodo njihovi nogometaši preskusili domače preurejeno igrišče. MS JUDO Damiian peti na Sardiniji Na odprtem prvenstvu Italije, ki je potekalo od 31. maja do 2. junija na otoku Sardinija, se je pomerilo okrog 500 tekmoval- cev iz 25 držav. Večino držav je nastopila z reprezentanti, tako \ da je šlo za izredne močan turnir. I V soboto, 1. juniju, je na tur- I nirju Slovenijo zastopal Da- mijan Petek, član JK Gorišnica. V prvera kolu je z rezultatom 10:0 premagal ita- lijanskega tekmo\alca Gina ] Falcona, v drugen: kolu prav j tako z rezultatom 10:0 Brazil- i ca Aleksandra Roo/eja, v tret- jem kolu pa Vladimira San- cheza s Kube. V bc ju za vstop v finale je naletel na olimpij- skega zmagovalca Micuela Au- relija in z njim izgubil. V boju za tretje mesto je Damijana v ' borbi na tleh presenetil alžir- 1 ski reprezentant Hireche Bel- kalem in ga premagal z davl- jenjem. Mladi tekmovalec Gorišnice je na koncu dosegel odlično peto mestO; kar je eden največjih uspehov slovenskih judoisiov na tem urnirju do sedaj. Največjo spodbudo nje- mu in trenerjem pa je, da v pe- ; tih borbah sploh ni padel na i noben met. Damijanu v tem htu ni uspel : zadani cilj, to je uvrstitev na olimpijado, čeprav je v boju za olimpijsko normo na svetov- nih pokalih premagal kar ne- kaj rezprezentantov, ki se bodo olimpijade udeležili. Pri vrhunskem športu je pač po- trebna tudi sreča, Damijanu pa se letos ni nasmehnila. Ivan Ru« Foto: Laura DUNAJ/ KICK BOXING VViena open Ob koncu tedna je potekal na Dunaju kick boxing turnir v semi, light in fuU kontaktu. Wiena open je eden naj- močnejših odprtih turnirjev v tem delu Evrope in se ga je to- krat udeležilo 441 tekmoval- cev iz 15 držav in 72 klubov. Prisotni so bili tudi tekmoval- ci iz Slovenije, za nas pa so najzanimivejši rezultati obeh klubov iz našega okolja. Člani ormoškega in ptujskega kluba se redno udeležujejo du- najskega turnirja, tokrat pa so dosegli tudi izjemno dobre re- zultate, saj so osvojili kar štiri kolajne. Milan Korotaj iz Ormoža je dosegel 1. mesto v light kontaktu v kategoriji do 67 kilogramov, Ptujčan Davo- rin Gabrovec pa je bil drugi v kategoriji do 63 kilogramov v semi kontaktu. Ormoški tek- movalci so dosegli še dve tretji mesti v full kontaktu, in sicer Smiljan Lukman v kategoriji do 75 kg in Črtomir Zadravec v kategoriji do 63 kg. Dobro sta se uvrstila tudi Branko Fidler in Danilo Korotaj, ki sta osvo- jila 5. do 8. mesto. Na Dunaju so nastopili še Maja Ozmec, Matej Požek, Boštjan Zupa- nič, Bogdan Klobasa, Ciril Čuš in Marcel Fekonja. vk NOGOMET 2. SLOVENSKA LIGA Izidi 29., zadnjega igralnega dneva: Črnuče - Drava 4:1, Filc Mengeš - Zagorje 0:4, Family Shop Piran - Avtoekipa Vevče 2:1, Koper - Železničar Oscar 2:4, Železničar Maribor - Era Šmanno 3:0, Rudar Trbovlje - BST Napre- dek 1:1 (prekinitev zaradi napada domačega igralca na sodnika), Na- klo - Nafta 1:1. Prost je bil Šentjur. 1. ŽELEZNIC. OSCAR 2920 7 2 62.20 67 2. NAFTA 2918 5 6 51:19 59 3. ČRNUČE 2915 6 8 60:41 51 4. ŠENTJUR 2913 5 11 45:36 44 5. ŽELEZNIČAR MB 2913 511 51:47 44 6. KOPER 2911 8 10 33:30 41 7.FAMILYSH0PPIRAN2912 5 12 35:43 41 8. ERA ŠMARTNO 2910 7 12 35:34 37 9. NAPREDEK BST 28 9 910 29:34 36 10. ZAGORJE 2911 315 30:54 36 11. AVTOEKIPA VEVČE 29 9 614 43:40 33 12. RUDAR TRBOVLJE 28 9 6 13 24:36 33 13. NAKLO 29 710 12 33:38 31 14. DRAVA 29 8 7 14 32:53 31 15. FILC MENGEŠ 29 7 9 13 24:42 30 V prvo SNL se je direktno uvr- stila ekipa Železničar Oscar iz Ljubljane, Nafta iz Lendave bo igrala kvalifikacijsko srečanje za uvrstitev v 1. SNL z ekipo Mag Korotan. Iz druge slovenske lige pa sta izpadli ekipi Radeče Papir (izstopila) in Filc Mengeš. Nova drugoligaša sla Dravograd in Goriške Opekarne. ČRNUČE-DRAVA 4:1 (1:0) Strelci: 1:0 Tratar (38), 1:1 Mi- lan Emeršič (51), 2:1 Mese- snel(62), 3:1 Tratar (72), 4:1 Mese- snel (76) Nogometaši ptujske Drave so v odločilnem srečanju za obstanek v drugi slovenski nogometni ligi zaigrali dobro samo 55 minut. Domači so pričeli bolje, saj so že v 4. minuti zadeli prečnik. Nato so pobudo prevzeli igralci ptujske Drave in imeli preko Milana Emeršiča in Žoleka dve izredni priložnosti, a sta žal ostali neizko- riščeni. V 51. minuti so nogome- taši Drave uspeli rezultat izenačiti po lepem prodoru Milana Emeršiča. To pa je bilo tudi vse. Domači so goste iz Ptuja potisnili na njihovo polovico in dosegli še tri zadetke. Seveda so bili igralci Drave razočarani, vendar je tudi v nesreči nekaj sreče. Da so ostali drugoli- gaši, se imajo zahvaliti rezultatom na drugih igriščih. Danilo Klafnšek 3. LIGA-VZHOD DRAVINJA-ALUMI- NIJ 2:2 (2:1) Nogometaši Aluminija iz Ki- dričevega so tudi v zadnjem srečanju ostali neporaženi in s točko iz Slovenskih Konjic osvoji- li četno mesto. V srečanju, ki ni odločalo o ničemer, so bolje pričeli in z zadetkom Lončariča tudi po- vedli. Nato so domači izkoristili svoje priložnosn oziroma napake gostov in povedli. V drugem polčasu so gostje iz Kidričevega ponovno bolje zaigrali in z zadet- kom Zrnka uspeli izenačiti rezul- tat. Po začetnih neuspehih je osvoje- no četrto mesto na koncu velik uspeh, saj so bili Kidričani dolgo časa v nevarnih vodah. Danilo Klainšek HAJDINA-MARIBOR 0:8(0:4) STRELCI: Prednik 2, Galič, Fridl, Šterbal, Kolmanič, Karič in Klaneček. Nogometni klub Hajdina v tem letu slavi 50-letnico kluba. Ob tej priložnosti so v goste povabili ma- riborskega prvoligaša, ki je prišel s skoraj popolno postavo. Bolj izkušeni gostje so izkoristili nekoliko treme domačih na začetku in že v deveti minuti po- vedli s štirimi zadetki prednosti. Igralci Hajdine so se v nadaljevan- ju dobro upirali, žal pa naredili ne- kaj napak, kar so gostje znali izko- ristiti ter doseči še štiri zadetke. Danilo Klafnšek FINALE ČLANSKEGA POKALA v petek, 14. junija, ob 18.00 v Središču: Središče - Drava. MARIBOR / SPECIALNA OLIMPIADA Dovolite mi zmagati Osnovna šola Gustava Šiliha in Oddelek vzgoje in izobraževanja Maribor sta minuli konec tedna gostila čez 53 ekip z več kot 200 tek- movalci, ki so se zbrali na Specialni olimpiadi Slovenije. Pokrovitelj prireditve je bila soproga predsednika države Štefka Kučan, zbrala pa se je cela vrsta pomembnih osebnosti družbenega in športnega živl- jenja. V treh dneh je bilo na sporedu veliko spremnih prireditev, do- gajanj in slovesnosu, saj je družabni del vsaj toliko pomemben kot tekmovalni. Če ne morem zmagati, mi dovolite, naj pogumno poskusim, je bil moto letošnjih 8. iger specialne olimpiade. In to so udeleženci tudi narediU. Na podlagi rezultatov na treningih in pred tekmovanjih so bili uvrščeni v različne skupine, v katerih so bili tekmovalci, ki dosegajo primerljive rezultate. Na ta način je imel vsak od sodelujočih ne le možnost poskusiti, ampak tudi dejansko zmagati. Tekmovali so v na- miznem tenisu, elementih košarke, kolesarstvu, plavanju in atletiki. Med Ormožani so najboljše uvrstitve dosegh Marta Hergula, ki je osvojila 1. mesto v metu žogice, Franc Majerič je zasedel 5. mesto v skoku v daljavo z mesta in izboljšal svoj osebni rekord, Irena Polanec pa je osvojila 3. mesto v elementih košarke. vk PLANINSKI KOTIČEK Ormožani po anglešlio Pred kratkim smo poročali, da planinsko društvo Maksa Meška iz Ormoža tudi letos prireja pril- jubljeni poletni tabor. Tabor bo v Kamniški Bistrici malo nad kočo ob izviru Kamniške Bistri- ce. Ob tem bo za udeležence ta- bora pripravljen še programček lahkotnega konverzacijskega tečaja angleškega jezika. Vsak dan po dve učni uri bo pogovor v angleščini vodila Vesna. Prijetno bodo združili s koristnim, in kdor je doslej okleval, ima sedaj še razlog več, da se jim pridruži. vk POLETNIIZLET NAOUKO Planinsko društvo Ptuj vabi planince in ljubitelje gora tudi na poletni izlet na goro Oljko. Nan- jo se bomo podali v soboto, 22. junija. Zbor udeležencev bo ob 6.30 na železniški postaji Ptuj z odhodom vlaka ob 6.45. Opremi- te se planinsko, za sredogorje. Cena izleta, ki vključuje prevoz, organizacijo in vodenje, znaša 400 tolarjev za mlade planince in 450 tolarjev za odrasle člane. Pri- jave s plačilom sprejemamo vključno do torka, 18. junija, v društveni pisarni, Prešernova 27 (vhod z dvorišča). Drugače je cena 1000 tolarjev. Vodi Uroš Vidovič. Mladinski odsek PD PTUJ 16 - ZA RAZVEDRILO 13. JUNU 1996- TEDNIH f EDNIK -13. JUNU 1996 ZA KRATEK CAS -17 nfo - glasbene novice! Info - kviz Ali veste, kdo je pevec na sliki? (Če ne veste Markovega imena in priimka, napišite, pri kateri skupi- ni M. Vozelj poje!) Izrežite gla- sovnico, vpišite odgovor, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v prodajalni Tehnika Emo- ne Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Jan Plestenjak, je ugotovila tudi Lidua Svenšek, Po- bre^e 148 e, Videm pri Ptuju. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pobite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok četrtek, 20. junga. Šolsko leto se počasi končuje, začenjajo se počitnice. Vsa počitniška mesta bodo zaživela in večino bo spremljala tudi dobra glasba Ameriški ročk band BON JOVI sestavljajo Jon Bon Jovi, Tico Tor- res, David Bryan in Richie Sambo- ra, ki skupaj igrajo že od srednješol- skih let. Fantje so izdali že sedem dobrih albumov in kup uspešnic, tem pa dodajajo malo bolj udarno ročk pesem HEY GOD (**^. Izvrstni britanski tekstopisec EL- VIS COSTELLO je z zasedbo THE ATTRACTIONS posnel al- bum z naslovom Ali this Useless Beauty. ELVIS pa promovira odlično akustično skladbo IT'S TIME (***^. V ZDA je bila v 70. letih izredno popularna nanizanka Theme from Mission: Impossible. Letos so po- sneli istoimenski film, v katerem glavno vlogo igra Tom Cruise in je že prinesel kar 150 milijonov dolar- jev dobička. Tom Cruise je k sode- lovanju povabil Adama Claytona in Larryja MuUna, ki sta naslovno temo THEME FROM MISSION: IMPOSSIBLE (**^ preigrala v dinamično ročk pesem! Velika zvezda country glasbe je go- tovo pevka Wynonna, ki je najno- vejši album naslovila z Revelation. Wynonna z njega prepeva čudovito balado TO BE LOVED BY YOU (^^^ ob spremljavi klavina. Britanska pevka Louise je svojo pevsko pot začela pri skupini Eter- nal. Lani je pripravila prvo solo pesem Light of my Life in sedaj upa na ponoven uspeh z RN'R pe- smijo NAKED (^*^. R KELLV je dober soul pevec, producent in tekstopisec. Lani jeza Michaela Jacksona napisal skladbo You are not Alone, zdaj pa za Whit- ney Houston producira novi al- bum. V ZDA je R. KELLY še uspešen s skladbo Down Low, medtem pa je v Evropi izdal bledo soul skladbo z dobrim naslovom THANKS GOD IT'S FRIDAY (**). Nova ameriška pevka ROBYN dela pod producenstvom znanega Baby- facea. ROBYN zares navdušuje z izredno ritmičnim komadom Y0- U'VE GOT THAT SOMETHING (^^Mf^ in zanimivim primerje- valnim besedilom, TONI BRAKTON se je proslavila predvsem po skladbah Another Sad Love Song, Breathe again in Love should brought you home. TONI je za film Waiting to Exhale odpela pesem Let it Flow in ji na single plošči dodala še pesem z nas- lovom YOU'RE MAKIN' ME HIGH (^*^. Daljna Avstralija stalno poskrbi za glasbene talente. V 90. so zvezde postale Danni Minogue, Tina Are- na in Gina G. Zdaj pa ponuja nove- ga talenta Petra Andreja, ki prepe- va prijetno reggae pesem MYSTE- RIOUS GIRL (***^. Glasbena lestvica D.J. Time vsak teden seznanja z najnovejšo plesno glasbo in gotovo boste v prihodnjih tednih lahko v tej oddaji shšali kakšnega od tehle komadov: Kung Fu Fighting - PERPLEKSER, Move your Body - RUFFNECK, The Qutro EP - BUCKET - HE- ADS, Comeon Pussies - DOUBLE TROUBLE, Down to Earth - GRACE, The Screaraer - YOSH, Fly Away - CLOCK, Cangla - MIGHTY DUB CATS, Don't stop Moving - LIVIN' JOY, Tales from Dancegraphic Ocean - JAM & SPOON. David Breznilc Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. POPULARNIH 10 1. The only Thing that Looks Good on me is you - BRYAN ADAMS 2. Coco Jamboo - MR. PRESIDENT 3. Fast Love - GEORGE iBAJCHAEL 4. Macarena - LOS DEL RIO 5. Killing me Softly -FUGEES 6. Get Down - BACKSTREET BOYS 7. You and I - SCORPIONS 8. Drill Insti^or -CAPITANj^CK 9. Oooh Aah ...just a Little Bit - GINA G. 10. Retum of the Maclc - MARK M(^ISON c^^Mladi dopisniki KRUH Poznam beli, črni pa tudi ržen in ajdov kruh. Doma imamo krušno peč. Mamica in ati v njej večkrat spečeta kruli. Ati zakuri v peč. Ma- mica zamesi testo iz moke, soli, kvasa in vode. Pri peki jima zelo rada pomagam. Tamara Gajšek, 1. a, OŠ Podlehnik ČEŠNJA Sredi vrta je mogočna dama, njena krošnja je sam beli cvet, raj metuljev, ptic, čebel, sladke sanje, za otroke pa kasneje sladki sad. Peter Perko, 4. r., OŠ Lenart SREČANJE Z URŠKO Jutro se je začelo prebujati in čez hrib je pokukalo sonce. 'Dobro jutro. Maša. Vstati bo treba, da ne zamudiš vlaka," jo je opomni- la mama. Kajti Maša se je odpravl- jala k svoji "dopisovalki" Andreji. An- dreja je živela v centru Ljubljane. 'Dobro jutro, mami. Že grem." Res se je hitro oblekla, kar sicer ni v njeni navadi, ampak veselila se je srečanja z Andrejo. Ni je še videla, le na sliki, ki jo je poslala v pismu. Ampak vedela je, da se bosta imeli zelo dobro. Mučilo jo je le to, da sme ostati le teden, saj gredo po- tem na morje. "Maša! Pridi, gremo!" je iz predsobe zaklicala mama. Maša je vzela svo- jo potovalko in odhitela proti avtu. Tresnila je z vrati in že se je peljala proti železniški postaji. Do tja so imeli kar daleč, a ji je hitro minilo, kajti imela je polno glavo misli na Andrejo. Kaj bosta počeli, ali bosta šli v disco in podobno. "No, punci, stopi iz avta in kupi kar- to," jo je predramila mama. Maša je urno izstopila in odhitela kupit karto. Poslovila se je še od mame in odhitela na vlak. "Pokliči me kaj, punci. In imej se lepo," je pred odhodom še rekla mama. Ampak Maša je te besede slišala le še na pol. Po triurni vožnji je prispeta v Ljublja- no. Stisnilo jo je pri srcu, ker se je bala, da je Andreja ne bo prišla iskat. Kljub veliki gneči jo je hitro spoznala. "Andreja, Andreja!" je vzkliknila. "Oj, lej jo. Živijo!" jo je pozdravila Andreja. "Kako sem vesela, da si prišla." "Tudi jaz," se je nasmehnila Maša. "Pridi, greva domov. Mat' čaka s kosilom," je rekla Andreja. I Maši se je zdelo vse nekam čudno, kajti prihajala je s podeželja in ni bila vajena stolpnic. Za trenutek si je želela domov. "A je kaj narobe?" jo je vprašala Andreja. "Ne, ne. Le mesto si ogledujem," ji je odgovorila Maša. "Glej, tamle pa se Kučan s svojo Štefko 'špancira'," je vzkliknila An- dreja. "Kje??" "Tam, ni čudno, da ga ne vidiš, saj je tako majhen," je pripomnila An- dreja. "No, pa sva doma," je rekla. Na dvorišču se sprehaja fant in An- dreja ga pokliče: "Jaka, pejd sem." "Kuga je?" reče fant in prihiti k An- dreji. "Ej, ti, kaj če bi šli dans v Kranj, pripravljajo eno super žurko. A boš pelu?" ga je vprašala Andreja. "Ej, ni problema. Ob osmih. Prav?" "Prav," je odgovorila Andreja. "Pejd, greva gor, si pripravit cunje," je sitnarila. Tako sta se do večera pogovarjali le o tem žuru. Končno je odbila ura sedem. "Greva se obleč," je rekla Andreja. Maša pa je samo prikimala. "Mat', me greva, ne vem, kdaj pride- va," ji je še rekla Andreja. Sedli so v avto in se odpeljali v Kranj. Hitro so prispeli in že se je Andreja začela hvaliti: "Jaz sem danes najlepša, daleč naokrog." Pošteno povedano, je Andreja Maši že prav pošteno šla na živce, čeprav sta bili skupaj šele en dan. "Kdo je ta trapa?" je zaklicala Andre- ja. Maša se je nasmehnila, saj je vede- la za kaj gre. "To je Urška," je rekel Jaka. "Vidiš, da nisi najlepša." "Ta trapa, pa lepa!" se je delala An- dreja. Ko pa je videla, da fantje gle- dajo res samo za njo, je sedla v kot in pasla mulo. Maši seje prav dobro zdelo, zato je stopila do Urške. Po- govarjali sta se vse do jutra, dokler niso odšli. Seveda se je Andreja vso pot "mulila", pa tudi pogovarjala se ni z nikomer. Maša je komaj čakala, da pride domov. Teden je na srečo hitro minil in odšla je domov. Doma so jo nestrp- no pričakovali. "O, punci moja, kako je bilo?" je vprašala mama. "Še kar dobro, a Ljubljane imam dovolj." Tak odgovor je dobila Mašina mama. Tina Vrečar, 7.a, OŠ Destmik KAJ Ml POMENI MATERIN JEZIK? - Materin jezik mi pomeni veliko. Je moj rodni jezik in ga imam rad kot svojo mater. - Majhna država smo, a imamo svoj jezik. Na ta jezik sem zelo ponosen. - Materin jezik je treba spoštovati, negovati, braniti ... Materinščina je nekaj, česar se ne sme zaničevati, izbrisati. Zanjo je treba skrbeti kot za lastnega otroka. Je samo ena, edina, neobnovljiva, nepremaglji- va. Narodom daje moč, zvest. Vsaj morala bi, a danes žal ni tako. Vse preveč je v našem jeziku tujih izra- zov. - Materinščina je jezik, ki ga ne bi nihče smel zatajiti, saj se po njem razlikujemo od drugih narodov. - Če bi se preselili v tujino, sloven- skega jezika ne bi zatajila. Pomeni mi veliko. Nihče mi ne more vzeti jezika, ki ga govori moja mati. - Narod brez materinega jezika je kot hiša brez strehe. Ljudje se lju- bezni do materinega jezika prema- lo zavedamo in ga premalo spoštu- jemo. - Materin jezik je kot nekakšen dar, ki ga vsakdo dobi od svoje matere. - Materin jezik je vedno najlepši je- zik. - Ko sem se rodil, me je mama previjala, je skrbela zame in hkrati tudi učila govoriti. Osmošolci OŠ Videm 18 - OD TOD N TAM 13. JUNIJ 1996- TEDNil VELIKA NEDELJA/50 LET LOVSKE DRUŽINE Zlati iubilei velikonedeliskih loviev Na srečanje z Abrahamom so se v Lovski družini Velika^ Nedelja temeljito pripravili. Minulo soboto so imeli' svečano sejo, na kateri so članom podelili plakete. Prejeli, so jih za zasluge pri gojitvi in ohranitvi divjadi, zaščiti; narave ter pri razvoju in napredku lovske družine. Pred-, stavili so tudi zbornik, ki nas na več kot 200 straneh po-; pelje skozi 50 let zgodovine lovske družine. Zbornik je > pripravil starešina Anton Kace, ki je v ta projekt vložilj čez 1381 ur dela in obiske različnih arhivov, saj so v zbor-| niku.zbrani številni originalni dokumenti. i Seveda so v Veliki Nedelji lovi- li že veliko prej, vendar so bili lovci predvsem zaposleni ali na- jeti pri lastnikih lovišča - križniškem redu. Po vojni je 20 lovcev ustanovilo lovsko zadru- Praznično razpoloženi člani Lovske družine Velika Nedelja go, ki je postala tudi gospodar lovišča. V začetku je organizacija štela skromno število članov, ki so lovili predvsem posamezno. Lovišče je bilo razdeljeno na po- samezne lovne revirje, na kate- rih so lovili "lastniki" in njihovi gostje. To je bil tudi eden izmed razlogov za razpad družine, ko so se leta 1950, po različnih ne- soglasjih, vsi njeni člani prikl- jučili Lovski družini Ormož. Čez štiri leta se je Lovska družina Velika Nedelja ponovno osamosvojila. Zanimivo je, da so takrat lovci srnjad in zajce lovili z mrežami, 1954 pa so nabavili prvo družinsko risanico za od- strel divjadi. Zbornik omenja prvo uporabo lovskih psov 1957. leta (psička Carta in pes Don). Dve leti za tem se pi-vič omenja nakup koruze za zimsko krmljenje divjadi. V 70. letih je družina doživela razcvet. V tem času je bil zgrajen lovski dom, ki nudi streho lov- cem in tudi drugim uporabni- kom. S tem se je pričel tudi in- tenzivnejši lovski turizem. Lov- ci so bili uspešni tudi na števil- nih tekmovanjih, kar 31 članov pa je že prejelo različna priznan- ja Lovske zveze Slovt;nije. Lovska družina Velika Nedelja ima danes 37 člano/ in 7 pri- Foto: Žalar pravnikov. Njihovo lovišče se razprostira na ozemlju krajevnih skupnosti Ormož in Velika Ne- delja. Skupna povišina znaša 3230 hektarjev, od tega 2402 hektarjev lovnih pcvršin. Sta- rejši lovci vedo povedati, da se sedanje lovišče ne more primer- jati z nekdanjim lovski rajem, ki je bil nekoč v porečju Drave, Pe- snice in Sejance. Z agro- in hi- dromelioracijami ter drugimi posegi v prostor se je ravnovesje porušilo in divjad je izgubila svoj idealni življenjski prostor. Kljub temu pa velikonedeljski lovci še vedno gospodarijo z gozdnimi, kmetijskimi in vodni- mi površinami. Poleg srnjadi, zajcev, jerebic in rac mlakaric v njihovem lovišču živijo tudi lisi- ce, jazbeci, dihurji in kune. Da- nes lovstvo vse bolj prerašča v naravovarstveno funkcijo in v svojih planih upošteva ravno- težje ter ohranitev posameznih vrst divjadi. Lovci pri svojem delu veliko sodelujejo tudi z domačo osnovno šolo in vrtcem. Prav te dni je v prostorih lovske- ga doma razstava slik učencev velikonedeljske šole na temo lovstva. Poleg lovskih užitkov in skrbi za divjad je za lovce nepre- cenljive vrednosti lovsko tova- rištvo. Osrednja slovsnost ob visoki obletnici delovanja bo pri- hodnjo nedeljo. Pričela pa se bo že ob 7. uri z mašo, po- svečeno sv. Hubertu, zavetniku zelene bratovščine. Popoldne pa bo nastop padalcev Aeroklu- ba Ptuj s slavnostno predajo zastave na tribuno. Kulturni del programa bodo prispevali ptujski rogisti, učenci osnovne šole Velika Nedelja in folklor- na skupina iz Podgorcev. Na slovesnosti pričakujejo veliko število uglednih gostov in lov- skih tovarišev od blizu in daleč, najaktivnejšim bodo podelili plakete in diplome. vk MARKOVCI / AVTORALLV MLADOSTI Zmagovalna ekipa V nedeljo so člani Avto-moto društva Markovci organizirali tra- dicionalni Avtorally mladosti, ki si ga je zaradi slabe obveščenosti ogledala le peščica naključnih gle- dalcev. 27 tekmovalcev, ki je tek- movalo z najrazličnejšimi znamka- mi avtomobilov, se je moralo na 18 km dolgi progi zraven vožnje po cestnoprometnih predpisih doka- zati tudi v različnih spremostnih vožnjah. Med posamezniki bil naj. hitrejši in najspretnejši Daniel Korošec s stizukijem swiftoni. Ekipno si je privozila zmago ekipa Strugarstvo Slana, v kateri so tek- movali: v jugu 45 koralu sta bila iVliran Meznarič in Franc Slana, v trnu 45 Frenk Murgelj in Simo. na Meznarič, v fiatu P pa Sandi Meznarič in Alenka Jakopič. MS ORMOŽ/STUDIJSKI KROŽEK S^ialno partnerstvo v gospodorskih dmbah v Ormožu so minuli teden predstavili priročnik za sin- dikalne zaupnike z naslovom Socialno partnerstvo v gospo- darskih družbah. Izdelalo ga je deset članov študijskega krožka, ki so se vse od novembra enkrat tedensko srečevali in izmejevali izkušnje. Udeleženci so bili iz treh ormoških podjetij: Carrera Op- tic, Tovarna sladkorja in Moda 33. Krožek je potekal v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slo- venije na iniciativo Andra- goškega centra Slovenije in ob fi- nanciranju ministrstva za šolst- vo. Podobni projekti so potekali tudi v Slovenski Bistrici in Mari- boru. Model tovrstnega izobraževanja sindikalnih zaupnikov je prenesen iz Švedske in zdrtiženi sindikati so bili prvi, ki so se odločili za ta način delovanja pri nas. Metka Roksandič, vodja študijskega krožka, ga je pohvalila, saj je prila- gojen ljudem, ki izobrazbo že ima- jo, potrebujejo pa praktično znanje za nekatere situacije. Udeleženci so se družili v svojem prostem času, kar presega tipično gledanje, da je treba vse sindikalne zadeve urediti v osemumem delovniku. Skupina je bila majhna in ni imela vodje v klasičnem pomenu besede, saj so udeleženci sami odločili, na katerem poodročju želijo razširiti svoje znanje. Člani krožka so se na začetku odločili tudi za konkreten izdelek, ki so ga ob zaključku druženja predstavili. Z njm želijo svoje pridobljeno znanje posredo- vati še drugim. Knjižica, ki so jo sestavili, bo go- tovo v pomoč marsikatermu sindi- kalnemu zaupniku, saj se ukvarja z aktualno problematiko, s katero so v praksi največkrat soočeni: pod- jetniška kolektivna pogodba, plače in drugi prejemki, svet delavcev in sindikat, presežni delavci in po- dobno. Mentorica Mira Žličar je dejala, da bodo prihodnjo jesen takšno delo nadaljevali, saj so bili ude- leženci s krožkom zadovoljni. Bili so mnenja, da jim je različen pris- top do reševanja problemov koris- til. Presenečeni pa so bili tudi nad razlikami v ormoških podjetjih) kjer je odnos do sindikata različen. Za uspešno delovanje pa je veliko odvisno tudi od lastniških odno- sov v podjetju. I vfc PTUJ / ODVRTELA SE JE DRUGA POMLADNA VETRNICA Jeseni ofrošlri xivžmw Dobra volja, nasmejani otroški obrazi in povrhu še^ sončno vreme so minulo soboto spremljali ptujsko] otroško prireditev Pomladna vetrnica. Na grajskem dvo-! rišču je bilo ves popoldan živahno v družbi najmljaših,^ njihovih staršev, številnih nastopajočih in vodij delavnic,' ki so skupaj poskrbeli, da seje tudi letošnja druga Pom-; ladna vetrnica uspešno odvrtela. Društvo prijateljev mladine, Center interesnih dejavnosti, Pokrajinski muzej Ptuj in Zve- za kulturnih organizacij Ptuj so se še enkrat podpisali kot orga- nizatorji otroške prireditve. Že jeseni - v tednu otroka - bo nas- lednji živ žav, potem Veseli de- cember in kmalu zopet Pom- ladna vetrnica. Najmlajši so bili poslušalci, gledalci in še ustvarjalci povrhu: nekateri so risali^ slikali in igali na stare instrumente, spet drugi so plesali, predli, pletli košare, se igrali starodavnih iger, hodili po skrivnih grajskih hodnikih, spoznavali muzej, skrivnostni svet zdravilstva in se v bukvarni- ci seznanili s številnimi knjiga- mi. Nastajali so mojstrski lonci iz gline, čudovite punčke iz cunj in pisane rožice iz papirja, pa tudi pisanih vetrnic ni zmanjka- lo. Najmlajše smo zmotili pri ustvarjanju v likovni delavnici. V ustvarjalnih delavnicah so z otroci delali: v drui;bi likovni- kov Stane Kren, pon agali so ne- kateri prijatelji iz Pokrajinskega muzeja, JVVZ Ptuj i n Centra za socialno delo, pri \etrnicah je bila Andreja Mlakar, košare sta pletla Franc Cetl in "rane Kosi, potem je bila tam še Ana Ratek iz Aktiva kmečkih ž ;na Ormož, predice iz Turističnega društva Polenšak, lončarski mojster An- drej Hernja, kjižniča -ka Lilijana Klemenčič, o ljudskih plesih je govorila Cvetka Ghtz, o zdra- vilstvu in gibalni animaciji, pa Jasna Knez. V otrošl:em kultur- nem maratonu je plesalo, igralo in se zabavalo veliko otrok; iz Plesnega centra M.imbo, Fol- klornih skupin Bolnišnice Ptuj, Podlehnika in Kranja, OŠ Olge Meglic, OŠ Breg in recitatork iz gledališkega študija Stopinjice. Zraven pa so bili še iz pou- ličenga gledališča Unikat, lut- karji iz gledališča Globus, čarov- nik Avgustino, Etno ansambel Kurja koža, in folkloristi iz Lan- cove vasi, ki so posebej za to pri- ložnost posodili svoje praznične kostume. Dodatna ponudba je bila pe- stra, takšna kot !!e za sejem spo- dobi; s sladkirii palačinkami (teh so kuharice v Dijaškem domu spekle preko 900), rdečimi češnjami, sadnimi soko- vi, sladkorno pmo in sladole- dom, pozabili pi niso še na me- dene srčke. Taticina Mohorke OD TOD IN TAM DESTRNIK« Razvitje prapora v nedeljo, 9. junija, je krajevna organizacija Rdečega kriza Destr- nik, ki deluje že od leta 1947, pri- pravila slovesno razvitje prapora. V kulturnem programu so sodelo- vali folklora z Destrnika, mladi iz OS Destmik in mešani, pevski zbor društva upokojencev iz Ptuja. Med govorniki so bili župan Franc Pukšič, direktor Bolnišnice Ptuj dr. Lojze Arko in predsednica Območne organizacije Rdečega križa Ptuj Zalika Obran. Na pra- por so pritrdili 118 žebljičkov in 11 trakov, ki so jih obesili: OO RK Ptuj, Bolnišnica Ptuj, občina Destmik - Trnovska vas,, LD Destmik, Dmštvo upokojencev Destmik in posamezniki. Prapor sta blagoslovila župnika Mihael Valthuber in Mirko Horvat. Ob koncu so podelili priznanja za hu- mana dejanja. ZŠ VELIKA NEDELJA 0 Velikone- deljska noč Gasilci imajo v organiziranju različnih zabavnih prireditev že dolgo tradicijo. V želji da bi neko^ priljubljeni tomboli našli noV vsebino, so pred dvema leiofl^ prvič pripravili Velikonedeljsk" noč. Letošnja bo potekala v sobot" od 17. ure naprej na igrišču ob g^; silskem domu. V goste so povabil' ptujske balonarje, v nogometJ^ tekmi pa se bodo pomerili debel' in suhi, člani plesnega kluba T^^' go pa se bodo predstavili z latii'' skoameriškimi in show pl^'' Gostja večera bo Irena Vrčkovnil'- Organizatorji letošnje Pomladne vetrnice bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pomagali ali omo- gočili, da je bila prireditev dobro in uspešno pripravl- jena. Novi KB Maribor kot generalnemu pokrovitelju, Mercatorju SVS, d.d., Orinocu, d.o.o.. Perutnini Ptuj, Petlji, d.o.o., Komunalnemu podjetju, Čistemu mestu, Gastroju, ptujski Mlekarni, otroški trgovini Pikapolo- nica, kmečkemu mlinu Korošec, Svečarstvu in medičarstvu Puž. Hvala vsem v našem imenu in v imenu zadovoljnih otrok. ZaDPM Ptuj - Nevenka Gerl fgpNIK - Čeiruk, 13. junij 1996 21 POSLOVNA SPOROČILA ljUTOMER / EVROPSKI POKAL V KASAŠTVU FEGAT inarko Slavii odliien drugi Ljutomer je v nedeljo gostil udeležence letošnje dirke za ev- ropsko prvenstvo v kasaštvu za yoznike amaterje. Blizu 3000 navdušenih ljubiteljev kasaškega jporta je spremljalo dinamične jj, gledljive dirke, ki so potekale U2 dobro pripravljeni, suhi Ijuto- p,erski stezi. V zibelko sloven- skega kasaškega športa je prišlo po deset najboljših tekmovalk in tekmovalcev iz Norveške, Nizo- zemske, Hrvaške, Avstrije, Šved- 5)(e, Nemčije, Rusije, Švice, jyladžarske in Slovenije. Naše l,arve sta branila Nina Lovrenčič jz Maribora in Marko Slavič ml. [i Ljutomera. Oba sta se imenit- no odrezala, saj sta se uvrstila v veliki finale, kjer je Marko zase- del drugo mesto, Nina pa je ime- la takoj po startu s Pelizono težave in je športno odstopila. I^aredila pa je zelo dober vtis in dobila lep aplavz občinstva, ki je tudi sicer bodrilo voznike in kon- je. Med gosti je bil poleg visokih predstavnikov evropskega združenja Fegat tudi slovenski kmetijski minister dr. Jože Osterc. Rezultati: 1. dirka -ženske: 1 .Nadživari (Madž.), 2. Nina Lov- renčič (Slov.), 3. Immingova (Niz.); 2. dirka: 1. Firelka (Šonaja, Ljutomer), 2. Lelija II. Qureš, Lju- tomer), 3. Doris MS (Slavič, Lju- tomer); 3. dirka: 1. Amita (Jureš, Ljutomer), 2. Ven Hill (Debelak, Lenart), 3. Eskimo Vela (Osterc, Ljutomer); 4. dirka: 1. Armena (Slavič, Ljutomer), 2. Fenda (Sršen, Ljutomer), 3. Anomis (Jureš, Ljutomer); 5. dirka: 1. Sve- en (Norveška), 2. Eisl (Avstrija) in 3. Marko Slavič (Slovenija); 6. dir- ka: 1. Sundig (Švedska), 2. Raum (Nemčija) in 3. Sveen (Norveška); 7. dirka: 1. Norbert Eisl (Avstrija) z Anihilo, 2. Marko Slavič (Slove- nija) z Ajd B in 3. Ellen Imming (Nizozemska) z Anico B. V zadnji nedeljski dirki v Ljuto- meru pa smo spremljali novi obračun najboljših domačih in uvoženih kasačev. To je bila dirka na trak in z distanco (vse druge so bile z avtostartom na 1700 metrov dolgi progi), ki jo je nekoliko ne- pričakovano, vendar zasluženo do- bil Duras na vajetih Jožeta Sagaja iz Ljutomera s časom 1:18,7. Veli- ki favorit in ta čas prava zvezda slovenske kasaške scei^e Benjamin C Lee Janka Makoterja je bil dru- gi, saj se je nekoliko prepozno odločil za finiš. Kljub temu pa je znova zabeležil najbo jši čas tek- movalnega dneva -1:15,9. Kakorkoli že, Ljutoner je post- regel z dobro predstavo, ki je bila lepa promocija slovenskega kasaškega športa, športa nasploh in tudi mlade države Slovenije. Hkrati pa je dirka pr nesla nekaj novih izkušenj za ljutomerske or- ganizatorje, ki merijo >e višje. Le- tos jih čaka še nekaj vrhunskih dirk, med njimi 11. svgusta tudi slovenski kasaški derb t. M. Teš NOVA VAS PRI MARKOVCIH / BIOAKTIV, GNOJILO PRIHOONOSTI iiioljfO, Irf res v je ekohske probleme kmehistvo Tehnologojo za prodobivanje gnojila, imenovanega bioaktiv, je pred petimi leti razvilo podjetje Linea vrt iz Kopra. V Novi vasi pri Markovcih dosedanje izkušnje uspešno uporablja Ptujčan Janko Bedenik. Prav te dni se bodo pojavile v prodajalnah Kme- tijske zadruge Ptuj prve vreče tega gnojila, ki je preizkušeno in daje izredne rezultate tako v poljedeljstvu kot vrtnarstvu, možno ^aje uporabljati tudi za gnojenje travnikov, lončnic in tako dalje. Bioaktiv je okolju prijazno, viso- koaktivno humusno gnojilo, ki nastaja v kontroliranem procesu kot produkt razgradnje organskih ostankov živalskega in rasdinske- ga izvora. Ni le organsko gnojilo, temveč tudi pospeševalec fizikal- no-kemičnih procesov v tleh, tako da izboljšuje strukturo tal ter vod- ne in zračne razmere. Bioaktiv lahko v veliki meri nadomesti mi- neralna gnojila zlasti na območjih, kjer je potrebno čuvati vire pitne Vode, gnojilo je torej nadvse zani- niivo prav za naše območje. Osnovne surovine za proiz- vodnjo tega gnojila so tropine in perutninski gnoj. Za kletar je odpa- de problem odlaganja večjih količin tropin; v ptujskem kle- tarstvu jih je bilo lani kar 900 l^ubičnih metrov, v perutninarsrvu pa je lahko tako rešen problem od- 'aganja perutninskega gnoja, ki je, kot vemo, presejšen onesnaževalec ''l^olja. Pomembno je tudi to, da ^astaja pri procesu nastajanja gno- "ja bioaktiv visoka temperatura, '^i uniči škodljive snovi v perut- t^inskem gnoju, poleg bolezenskih '^lic tudi seme plevela, ki se je prav ^ pomočjo perutninskega gnoja razširil po naših poljih. Gnojilo je dobilo ugodne ocene strokovnja- kov na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Zelo uspešno ga upo- rabljajo v Arboreiumu Volčji Po- tok, pred kratkim pa so poskusno količino kupili tudi Avstrijci. Predvsem zadnji nakup je potrdi- Proizvodnja bioaktiva v nekdanjem objektu F'P. tev, da so analize gnojila takšne, da ustrezajo zahtevnim merilom Ev- ropske unije. Zaenkrat je proizvodnja gnojila bioakdv še v skromnem obsegu, Janko Bedenik ga v turnusu, ki traja tri mesece, pridela okoli 4 tisoč petdesetlitrskih \ reč. Lani je prevzel celotno količino tropin ptujskega vinarstva, perutninske- ga gnoja pa so na našem območju ogromne količine. Veliko je tudi praznih perutninskih objektov, ki so idealni za proizvodr jo tega gno- jila, pogovori o lem so ie stekli. Ob širitvi proizvodnje gnojila bi nas- talo tudi nekaj novih delovnih mest. V proizvodnji je mogoče ko- ristno uporabiti tudi gnojnico, ki je prav tako vzrok ]3recejšnjega onesnaževanja pitne vode. Poleg relativno nizke cene gnojila, ki je zelo učinkovito in odlično nado- mestilo za mineralna gnojila, je ve- likega pomena prav elcološka plat uporabe bioaktiva. Kei' gre za kon- centrirano humusno gnojilo, ga mešamo z zemljo, .'riporočena uporaba je 25 do 30 li)rov na ar, v sadjarstvu liter do dva na sadiko, v vinogradništvu do liti a in pol na trs, izredno učinkovita je tudi upo- raba v rastlinjakih, pri gnojenju okrasne trate, v zemlje za lončnice pa ga mešamo v razmerju desetih do tridesetih odstotkov. Bioaktiv vnaša v zbita, neaktivr a tla humu- sno osnovo, s pomočjo katere se tla ponovno aktivirajo in s tem omo- gočijo enakomerno os 1909,13. junija 1996; Tit Vagner, Sestrže 58, 1945, t 3, junija 1996; Marija Štra- fela, roj. Metličar, Sp. Hajdina 89, 1910, t 3. junija 1996; Ana Koželj, roj. Mimik, Medlog 34, J}c 1912, t 2. junija 1996; Artur Rechbach, Lesko- varjeva 1, Slovenska Bi- strica, 1904, t 3. junija 1996; Ljudmila Kovačič, Kozje 162, 'i^ 1919, t !■ junija 1996; Marta Šerod, Sodinci 86, ^ 1931, t 4. junija 1996; Konrad Zotlar, Stojnci 52, 1919, t 4. junija 1996; Anton Komel, Potrčeva c. 50/a, Ptuj, * 1932,15. junija 1996; Ja- nez Bezjak, Zagrebška Cr 50/b, Ptuj i|> 1950, umrl 6- junija 1996. i