književnost
Novy Lili: Temna vrata. Bibliofilska izdaja v 300 numeriranih in 50 ne-prodajnih recenzijskih izvodih. Pet izvirnih lesorezov Božidara Jakca. Pri Akademski založbi, Ljubljana 1941. 4°.
Če listamo v letnikih revije »Sodobnost«, bomo našli več pesmi Lili Novvjeve, ene izmed najboljših slovenskih pesnic. Toda Novyjevo poznamo bolj kot prevajateljico slovenske lirike v nemščino. Spretno in močno je pre-pesnila Prešernove pesmi s sonetnim vencem in izdala autologijo »Sud-slawische Frauenlvrik«. S svojimi prevodi in slovensko liriko se je uvrstila med tiste dvojezične literate, ki začenjajo s Prešernom in segajo preko Funtka prav v moderno dobo.
Pri zbirki, izdani od pesnice, bi vsak pričakoval v prvi vrsti nežne izlive ženskega srca ali zasanjane razpoloženjske pesmi, prehajajoče v lahek spleen, kot smo jih vajeni pri Vidi Tauferjevi ali pri nekaterih pesnikih, ki se jim je posrečilo vtihotapiti se v žensko dušo in iz njenega razpoloženja ustvariti pesem (Sardenko: Dekliške pesmi). Toda pri Novvjevi vidimo najbolj, kako včasih šepa epiteton »nežni spol«. Pesmi Novvjeve so namreč tako malo ženske, da pri či-tanju nimamo občutka, kot bi jih pisale »nežne roke«. Ne moremo se znebiti vtisa, da smo že mnogo sličnega čitali drugod; kajti v njenih pesmih najdemo cvetober sličnih metafor, ki jih je rabil že Prešeren, pa do najbolj zapletenih in izbrušenih, kot jih poznamo pri Zupančiču. To razumemo tembolj, ker mora prevajateljsko delo samo na sebi prinesti v poezijo drobne reminiscence; takih se ne more otresti niti najmočnejši ustvarjalec. Tudi ji njena dvojezičnost narekuje včasih stavek, ki je precej tuj duhu našega jezika. Tako bomo našli
243