I tot •i Vi m korlon (Ulav-IMtiv«. DiUv • prtvlitni do kar product ro|o. This p«por I« š«voi*d M tho inttrtflt of the «•rklniekM/ Work* oro ar« miIiM to al! what thoy pro4uo«. r;fS^ElfiXUÏàS Mm: 4M V. II. Ilr., Chieag«, IN D«lft?d rnh dežela, združite te!' PAZITCf ŠTEV. (NO.) 512. SLOVENSKO GLASILO JUG09L0V. SOCIALISTIČNE ZVEZE. 1 ^ CHICAGO, 1LL., DNE 3. JUUJA, (JULY) 1917. nait«vlllM v oklopoN« ki oo no Ko|o polog »»■ ftoflo noolovo. prtlopl|o-nogo opodolall na ovitku. Ako (511) |o étovllko . . t odo I vom a prlhodtof« ifovtlko noéogo Ilota p#« toé« no rota i no. Pro««* mo, ponovi to lo taltal« LETO (VOL.) XII- Avstrijska politika in njeni nauki. Novo avstrijsko ministrstvo je nepristransko, ali dolgo ni bilo treba čakati, da se pokaže, kaj pomeni ta nepristranost. Poslanci Daszyu-ski, Stojan in Hruby, izmed katerih je prvi, kakor je anano, socialist, so vložili interpelacije, ki se bavi jo z uvedbo pogajanj, da bi se sklenil mir. l>at#zynski je v govoru, s katerim je utemeljeval svojo resolucijo, dejal, da hrepene vsi avstrijski narodi po miru in da je zato potrebno, da naznani vlada svoje vojne cilje in mirovne pogoje. Interpelacija je obenem zahtevala priznanje, da smejo narodi sami odločati o svojih usodah. Nepristranski ministrski predsednik Seydler je odgovoril ua interpelacijo, kar v Avstriji samo po sebi ni navadna reč. Ali njegov odgovor je tako značilen, da nam takoj >|>nkaže vso oficijelno Avstrijo v pravi luči. Ničesar se niso tam naučili in nič se ni izpremenilo. &e vedno imamo pred sabo staro Avstrijo, ki misli, da je božja previdnost ustvarila narode zato, da imajo monarhi in dinastije koga vladati. Ministrski predsednik Seydler je v svojem odgovoru predvsem vztrajal na tem, da se mora za vsako ceno ohraniti zveza z Nemčijo. To pomeni, da Avstrija ne sklene nobenega miru brez Nemčije. Pomeni pa še nekoliko več. Avstrija se je odrekla samostojni zunanji politiki in se je v tej stvari popolnoma podložila Nemčiji; to je bilo znano prej in ta so «potrdili dogodki treh vojnih let. tSeydlerjevo ministrstvo . pa vztraja na tem, da ostane tako. Zunanja politika seve'da ne more biti ločena od notranje politike. Svetopisemski rek, da naj levica ne ve, kaj dela desnica, bi tedaj kaj ve-' Ijal, če bi imela vsaka roka svoje posebne možgane. V tisti tesni Zvezi, v kateri sta Avstrija in Nemčija spojeni, mora slabe jši del tudi v domači politiki vpoštevati interese močnejšega dela, v tem slučaju torej Avstrija interese Nemčije. Tako je bilo že pred vojno. Vsa nesrečna germanfzatorična politika Avstrije, ki je izzvala in vzdrževala neprekinjene nacionalne «boje in s teto delala največje ovire vaakeimi ustavnemu delu, vsakemu kulturnemu in političnemu, zlasti pa socialnem napreku in gospodarskemu razvoju, je bila v veliki meri posledica avstrijsko-nemške * i»!»» y. *** Med vojno se -rr f • • V .~7"" ------— k je vpil v Nemčije tako povečal, da je postala volja nemške vlade odločilna za vsa dejanja ofieijelne Avstrije. Popolnoma dosledno jc torej Seydler v sVo-jem odgovoru rekel, da se D as/vas Ki moti, Če misli, da priznava avstrijska vlada pravico narodov zaodločevanje svoje usode. Vlada — je de- Bi jal Seydler — stoji na stališču ustave, ki daje cesarju izključno pravico za sklepanje miru. Od tega stališča se vlada ne odmakne in dokler ue priznajo sovražniki tega stališča, se bo vojna nadaljevala. 'Vzemimo malo pamet v roke. Meydler pravi, da vlada ne priznava narodom pravice, da bi sami odločevali o svoji usodi. Daszvnskemu pravi, da se moti, ¿e misli kaj takega. Po našem mnenju se Daszynski ni iuot)l, ker je dobro vedel, da še nobena avstrijska vlada ni priznavala te pravice. Saj ni Daszynski šele danes vstopil v politiko, da ne bi poznal avstrijskega sistema. Toda zahteval je, da naj avstrijska vlada opusti stari sistem, pa naj sedaj prizna pravico narodom, zato da bo mogoče skleipati mir. Na to odgovarja 8eydler, da nimajo naj°odi tudi sedaj nobene besede. Avstrijska vlada jim pratkoiualo ne priznava pravice, da bi si sami izbrali svojo ueodo. Daszvnski pravi: Priznanje te pravice je potrebno, da se more skleniti mir. 8eydler odgovarja: Mi ne priznamo te pravice. r Kako si torej avstrijska vlada predstavlja mirt • 4« JSevdler odgovarja tudi ua to: "Tako, kakor 'bo hotel cesar." Kajti 8eydlerjeva vlada je ustavna, ustava daje cesarju pravico, da napoveduje vojno iu sklepa mir, za vse druge (>a velja: 44 Jezik za zobe I" Od cesarja je odvisno, če se sploh poda v sklepanje miru; od cesarja je nadalje odvisno, kakšne pogoje stavlja in kakšne pogoje sprejme Avstrija. Skratka, vse je odvisno od cesarja. Cesar Kari je pa odvisen od gospoda Viljema, in tako je — vse odvisno od nemškega kajzerja. Če ne bi i>ilo tako, bi moralo stati vprašanje miru danes na vse drugi točki, nego stoji. Vpoštevajmo sledeče: Seydler pravi, da je cesar edini, ki odločuje o miru. Cesar Kari pravi, da je on največji zagovornik miru; «pravkar je to zopet dejal, ko so bili voritelji parlamentarnih strank pri njem na avdijenci. . Zakaj torej ne stori gospod Korl nobenega koraka za mir, če% je res, da ga želi in če je res, da je on edini pooblaščen za to! Če hdee mir, ii^ra "govorili s sovražniki, ne pa e Ifogom Iti «materjo božjo ter jima obljubovati nove cerkve. Uganka, zakaj tega ne stori, je takoj rešena, če se spomnimo, da stoji Korl pod Vil jemo vo oblastjo. Ker je pa to pravi pomen avstrijsko-neinške zveze, ki jo naglasa Seydler, mora avstrijska vla- Bombe po diplomatičnl poti. Nemčija si je zopet na Norveškem skuhala afero, ki se je končala zanjo še precej brez mate-rijalne, zato pa s tem večjo moralno škodo. V storthingu — norveškem parlamentu — je minister za zunanje zadeve lhlen naznanil, da so oblasti razkrile nemško zaroto, ki je imela namen z bombami uničiti norveške ladje. Kar je na stvari najhujše, je to, da ne gre za zaroto privatnih oseb, ampak da jc norveška vlada razkrila prste nemške vlade v njej. Jlilen jc namref povedal, da je poslalo bombe nemško zunanje ministrstvo s posebnim selom nemškemu poslaništvu v Kristi-aniji. Norveško poslaništvo v Berlinu je dobilo nalog, da obvesti nemško vlado o tem dogodku in protestira proti taki kričeči kršitvi norveške nevtralnosti. Minister lhlen pravi, da čaka sedaj norveška vlada na odgovor Nemčije. Ko je bil nemški sel, ki je prinesel bombe na Norveško, zaslišan, so ga izročili Nemčiji pod pogojem, da bo tam kaznovan in da ga nikdar več ne porabijo za sela na Norveško. Kmalu za tem sledeča vesi iz Kristianije pravi, da sta nemška konzula v Sheiv in Arendal na Norveškem demisijonirala in splošno se spravlja ta demisija z zarotniško afero v zvezo. Čisto neverjetno je, da bi si upal minister lhlen izreči tako trditev javno v parlamentu, če se ne bi bil do dobrega prepričal, da je stvar resnična. A če je resnična', tedaj jc tako kričeča, da mora Nemčija izgubiti zadnje ostanke moralnega kredita, ki so ji še ostali v tujini. 'Norveška je nevtrslna dežela. Kljub ogromnemu trpljenju, ki ji ga prizadeva vojna, je neprenehoma napeljala vse moči, da ne bi na kakšen način porušila nevtralnosti. V zalivalo za to skuje nemško ministrstvo načrt, da bi ji uničilo ladje 1 V ta namen se posluži diplninatičnega pota; iz prenašalca bomb napravi * posebnega di|>lo-matičnega sla" in svoje morilne instrumente pošlje kar lopo svojemu poslaniku v Kristianiji. Norveška vlada bi bila popolnoma opravičena, da bi bila prijela tega čednega sla in ga izročila svojim sodiščem, da ga kaznujejo po norveških zakonih. - Kdor prinaša -bombe v take na -mene, je s tem zločinskim dejanjem izgubil vsako pravico do poslaniške imunitete. Norveška je postopala zelo prizanesljivo, da je zločinca izročila Nemčiji. Olavnega zločinca, nemško vlado oziroma njenega famoznega zuna^ njega ministrs seveda ni dosegla in vprašanje je, če bo berlinska vlada proti njemu nastopala. Oficielna zarotniška afera je pa dokaz, da so postale podle metode že nekaj popolnoma navadnega v nemški uradni politiki in ljudje, ki izku-šajo neprenehoma prati kajzersko vlado, store najbolje, če opuste ta posel. Zdaj je ¿e toliko takih oficielnih nemških podlosti dokazanih, da ne more »biti o sistematičnih intrigah berlinske vlade nobenega dvoma več. Zdaj že davno več ne gre za posamezne slučaje, o katerih bi se lahko reklo, da so izjeme. Na svetu kmalu ne bo več dežele, v kateri ne bi bila razkrita vsaj po ena cesarska nemška zarota. Nekatere dežele so sploli vse preplavljene z nemškimi špioni, agenti, hujskači i. t. d. 1 Nobena vlada na svetu ni svetniška. Nobeni ne držimo ščita. Ampak človek se mora naposled vendar vprašati, kako je to, da ni nobene druge dežele, ki bi se neprenehoma posluževala takih infamnih sredstev? Kajti kakor se odkrivajo nemške vladne podlosti, bi se morale odkrivati tudi oue njenih sovražnikov; najpremetenejši hudodelci so tudi najbolj sposobni za policiste, ker najbolje poznajo hudodelniške trike. Nemčija, ki je sama izurjena v spletkarijnK, bi tudi podobne f,pletkarije zoper sebe najbolje razkrila. \ Toda njenega rekorda ne doseže od daleč nihče. Tudi to ne more biti slučaj, temveč le posledica sistema. Vse te infamije so sadovi avtokra-cijc, kar kaže, da ni avtokracija le hudo breme za deželo, v kateri vlada, ampak da jc obenem nevarna vsemu svetu. Nikakor torej ni res, da je kajzerizem stvar, ki se tiče le Nenučije. Kar ugrožava vse narode in njih mir, se tiče vseh narodov. Zato so tudi ruski socialisti dobro vedeli, zakaj so pozivali nemško in avstrijsko delavstvo, da naj se i «bavi svojih avtokracij. Po takih infamnih dejanjih, kakršno je razkrito na Norveškem, «i je lahko misliti, koliko vrednosti imajo ethman Hollwegove svetohlin-fcke izjave, da se Nemčija ne misli vtikati v notranje «adeve Rusije. Vtikala se je v notranje zadeve Amerike, Mehike, Španije, Grške i. t. d., samo po sebi se raeume, da se je vtikala in sc še vtika v notranje razmere svojih zaveznic; še mnogo več razloga bi imela, da bi se vtikala v notranje razmere Rusije in tam ruvala, dokler ne bi iz-podrovala ruske demokracije. ' Ruski socialisti ji ne zaupajo do plota; nobenega razloga nimamo, da nii ji mi kaj več zaupali. Dokler je na Ruskem vladala avtokracija, je da odrekati narodom ne le pravico, da vplivajo ua sklepanje miru, amipak tudi pravico, da odločajo v čemerkoli o svoji usodi. I 8eydlerjev odgovor na Da*zyuskega interpelacijo nam daje torej popolno sliko avtokracij je. "Cesar odločuje — narodom je molčati." — S tem je vlada sama potrdila, da je Avstrija avtokracija in da hoče ostati avtokracija. Premislimo pa stvar še nekoliko dalje. Avstrijski narodi zahtevajo pravico, da odločujejo sami o svoji usodi. Avstrijska vlada jim odgovarja: 44Xe!" Zavezniki, oziroma da govorno natančno Rusija in Amerika odgovarjata: "Da!" Anglija in Francija sta v svojih zadnjih izjavah odgovorili podobno. O Italiji vemo, da slepari. Toda avstrijski narodi vidijo, da sta Rusija in Amerika med zavezniki odločilnejši sili nego Italija. ¿V ne tiščimo šiloma glave v pesek, moramo hočeš nočeš priti do edino mogočega zaključka; Zahteve avstrijskih narodov se vjemajo z izjavami najodločilnejšib sil med njihovimi "so-vrašniki". Komur to mišljenje ne ugaja, mora dokazati, da ni sklep pravilen. Zmerjanje ni dokaz. Ko je ruska revolucija dokazala, da zmaguje in ko se je zlasti pokazalo, kakšno vlogo igrajo ruski socialisti v njej, smo dejali, da dobiva svetovna vojna revolucionaren značaj. Ko smo to izrekli, so nas hoteli nekateri pravovemiki edi-nozveličavnih utopij kamnati. Pa vendar nam kažejo dogodki od dne do dne jasneje, da je res tako. Mi nismo nikdar dejali, da se je vojna izpre-menila v socialistično revolucijo. Toda revolucionarni značaj, ki ga dobiva boljinbolj, se kaže predvsem v Rusiji sami, kjer prihaja socializem bolj do veljave. Kaže se v tem, da je nova Rusija enostavno zavrgla vojne cilje stare Rusije. Danes se ne bojuje za Carigrad, ampak za ohranitev svoje demojtracije. To je dejstvo, ki se kratkomalo ne da utajiti. Lahko se molči o njeni; toda zainolčati to, kar ima pomen za proletariat vsega sveta, je greh. (Rusija se danes bojuje, da ohrani svojo revolucijo; njena vojna ima torej neizpodbitno revolucionaren značaj; zanjo je danes vojna nadaljevanje fe^luclj^. * ——"'f' i* ► v Ker je ohranitev in nadaljni razvoj ruske revolucije velikanskega pomena za delavski razred vseh dežel, kakor je popolnoma pravilno dejal delavski in vojaški svet, je a4rt*olutno logično, da je tudi zmaga Rusije v interesu delavskega razreda vsega sveta. Mi ne pravimo in nismo nikdar dejali, da mora biti to taka zmaga, ki uniči Nemčijo. Auvpak taka mora biti, da zavaruje rusko republiko. To se lahko doseže na tak način, da ni niti Nemčija premagana. Toda kajzerstvo mora biti premagano; to so izrekli ruski socialisti, ko so pozvali nemAko in avstrijsko delavstvo, naj se otrese svoje avtokracije. Da dobiva vojna revolucionaren značaj, nam kažejo sedaj zelo določno dogodki v Avstriji. Že kmalu po sestanku avstrijskega parlamenta so podali voditelji čeških in jugoslovanskih strank svoje'izjave; njih jedro je bila, da se mora Avstrija izpreiueniti v zvezo popolnoma avtonomnih narodov. Heveda ni mogel v tem parlamentu nihtfe naravnost reči: 11 Mi ne priznavamo zase več habsbuiške dinastije, ampak j><> j demo svojo pot po svoji volji." .Vsakdo ve, da bi taka direktna izjava kljub imuniteti lahko govornika veljala glavo, ne da bi njegov zadrgnjeni vrat prinesel kakšno korist. Ampak iz besedila izjav o avtonomiji in popolni neodvisnosti od vsake tuje nadvlade je bilo lahko posneti, kaj se zahteva. • i Interpelacije Daszynskega, »Stojana in Ilru--bana kažejo enako. Te zahteve so revolucionarne. Ravno Seyd-lerjev odgovor je to potrdil. Če ima le cesar sam ustavno pravico odločati o teh rečeh, je revolucionarno, ako zahtevajo narodi te pravice zase. Daszynskega interpelacija je kakor odmev ruskega socializma: 44Vi se bojujete za pravieo .samoodločevanja; mi jo zahtevamo od svoje vlade." Ni se mogoče izogniti vprašanju: Če odklanja avstrijska vlada to pravico, kakor je pokazal Seydlerjev odgovor, Rusija jo pa izreka kot pogoj miru — na čigavi strani stoje avstrijski narodi? (Vojna pod geslom ruske revolucije je za Avstrijo revolucija. Tak je položaj. Mi ga nismo naredili. Mi ga nismo zahtevali. Ampak spoznati moramo, da je tak. Potem pa je treba iz tega spoznanju izvajati naloga med1 rod ue ga socializmu. Ta je in ne more 'biti drugačna, kakor po najboljši možnosti mobilizirati moč delavskega razreda, da dobi čim več odločevaiija'*v svoje roke in tako izsili take pogoje za mir, ki ga čim največ približajo njegovemu končnemu cilju — socializmu. ..r .1 K Demonstracije v Budimpešti. Čez Amsterdam poročajo, da je ravnatelj bu-dimpeštanske policije odstopil. Za vzrok navajajo zadnje demonstracije v ogrskem glavnem mestu. Poročilo šc dodarje, da bo vsem osebam povrnjena škoda, ki so jo vsled izgredov utrpeli na svoji lastnini. To je ena tistih vesti, ki le po ovinkih namignejo, da sc je nekaj zgodilo; kaj, je pa treba ugibati. Zaradi kakšne navadne demonstracije ne de-misonira na Ogrskem noben policist, še manj budi m pešt a tisk i policijski šef. Torej so morale biti že bolj nenavadne demonstracije. To slutnjo potrjuje opazka, da bo povrnjena škoda, ki so jo povzročili izgredi. Torej priznanje, da so «bili izgredi. Soditi sc pa mora, da so bili precej veliki izgredi, kajti zaradi par pobitih šip ni vlada dajala še nikdar posebnih izjav ali pa celo oblju-'bovala, da povrne škodo. Pred kratkim je šlo po časopisju poročilo, da je bila v Budimpešti velika delavska demonstracija za mir. Takrat sicer ni bilo nič govora o izgredih. Toda najbrže se nanaša sedanja vest vendar na tisto demonstracijo. A če brzojav ne ipove, kakšni so bili izgredi in zakaj da so bili, se more zopet le kombinirati. Demonstracije za mir so navadno mirne. Delavstvo v Budimpešti, ki je dobro organizirano, jc vajeno takih mirnih demonstracij. Če so bili izgredi, je moralo biti «že še kaj drugega vmes. Zelo verjetno je, da je bila mirovna demonstracija namenjena tudi draginji. Beda mora biti tam namreč že resnično strašna. 'Naknadno izvemo na primer, da je J>ila dne 10. aprila y Budimpešti bila vsa, zlasti vsa socialistična demokracija ipre-prtčana ,da to ni le notranja zadeva Rusije, ampak stvar vsega napredka in vse svobode. Če jc to veljalo za rusko avtokracijo, ni nobenega vzroka, da Me bi smelo sedaj veljati za nemško. Padec Romanovičev je bil važen za demokracijo vsega sveta; padec Hohenzollernov ni nič manj važen. Njihove intrige po vsem svetu kažejo to slepcu. Povrh tega pa kažejo tudi nujno potrebo, da se napravi konec vsej tajni diplomaciji in da se demokratizira in postavi v luč javnosti tudi vsa zunanja politika. Da se ipošiljajo bonibe zoper nevtralno in prijateljsko deželo .po diplomatični poti, to je najbolj krvava satira na vso sedanjo diplomacijo. Take gorostasne podlosti bi bile vendar popolnoma nemogoče, ako bi bila vsa zunanja politika položena v roke ljudstva. demonstracija — uredništva. Neki ogrski list jo poročal o njej: f 44Nikdar še ni naše glavno mesto videlo takega sestanka ogrskih uradnikov. Okrog 8000 funkcionarjev raznih uradov je korakalo v sklenjenih vrstah po mestnih ulicah. Večinoma so bili starejši možje, a ua vseh obrazih so sc kazali sledovi utrujenosti in stradanja. Poleg visokih sod-nijskih uradnikov je bilo videti podrejene uradnike vseh strok, v eni vrsti z višjimi ministrskimi uradniki so korakali tudi pismonoši. Treba je le spomniti, kaj pomeni v habsburški monarhiji beseda uradnik. Že njen zvok ima v sebi nekaj, kar zahteva spoštovanje. Na Ogrskem velja to še nekoliko bolj kakp^ v Avstriji, dasi je tudi tukaj vsak davčni cksektlfor in vsak sodnijski »birič nekakšno višje bitje. To pa zahteva tudi od uradnika, da varuje pri vsaki priliki trikrat sveti 44decorum", ali po domače uradni ugled. On se torej ne sine obnašati kakor n&-vadtii smrtniki. Privaditi §e mora posebnemn načinu govora in hoje, kolikor mogoče ošabnemu; izbirati si mora «posebne gostilne, oblačiti se mora 4'stanu primerno", tudi če niso dohodki prav nič 44stanu primerni*V Po vsem tem je skoraj preveč praviti, da mora biti nasprotnik vsaki demonstraciji, manifestaciji in sploh nastopom, katerih se poslužujejo navadni državljani včasi celo proti visoki vladi 1 In ker jim mora biti nasproten, se mu ne sme niti v sanjah poroditi misel, da bi se sam — bog nedajl — udeležil demonstracije. Kaj ne sme! Kot ces. kralj, ali pa kralj, ogrskemu uradniku mu kratkomalo ne more priti kaj takega na misel! •Naravno je torej ,če prkvi ogrski list, da Budimpešta še ni videla takega nastopa uradnikov. ' To pa govori zelo glasne besede. To naravnost kriči. Če sc ne morejo uradniške žive mašme več premagati, če gredo visoki ministrski in sodnijski uradniki z diurnisti in pismonoši vred na ulico demonstrirat zoper drapinjo, tedaj mora biti življenje na Ogrskem že pekel. Ampak visoki uradniki niso ne na Ogrskem ne v drugih deželah najslabše plačani ljndje. Če gre draginja *.e njim za nohte ,kako mora glodati šele delavstvo? Po tem je prav lahko sklepati, da je tista velika delavska demonstracija, o kateri je ogrski korespondenčni urad milostivo poročal, poleg zahteva po miru tudi demonstriral zoper draginjo. (Konec na 6. strani.) « Bogastvo čez noč. V Ameriki imau*> nekoliko ljudi, o katerili ve ve« »vet, da so v nenavadno kratkem času obogateli — čez noč, kakor pravi pregovor. Ker je v • lom nekaj, kar se zdi uavadnim ljudem čarobno, mialijo, da so to slučaji, ki ae primerijo le v naših dneh. Marsikdo pa še misli, da bi tudi on lah ko tako obogatel — in pravzaprav Vsak — Če bi le znal to umetnost. Toda taki slučaji so se godili tudi prej; nikakor pa ne dokazujejo, da je le stvar znanja in apretnosti, da ae obogati ampak kjer niao razme-re za to, tam je vsak trud mišic in utna zaman. Kapitalistični sistem se s enakim čudežnim uatvar janjein in naraščanjem bogastva ne da opravičiti; če pogleda oko malo bolj na dno, mora spoznati, da je bas kapitalistični sistem, ki ustvarja ugodne »lučaje za posameznike, najbolj krivičen veČini človeštva. Prav posebno so rastla bogastva iz tal krog leta 1894, ko so šli ljudje v Californiji in Ne vadi včasi spat kot reveži sli celo berači, pa so vstali zjutraj kot miljonarji. Bilo je to v onih dneh, ko ao se zapadne farme in močvirja preko noči izpremenile v obljudena mesta. To so bili dnevi, ko ao pričeli ljudje v okraju Venango v Pennsyl-vaniji iskati petrolejske vrelce in so jih tudi na- m. Rockefeller, Payne, Arehold, Rogers in ostali ae še niso podavili na petrolejskem polju. Bilo je še prezgodaj za kombinacijo in monopole. Čistilnice je bilo treba šele zgraditi, istotako želez- nic, in treba je bilo »isteuiatičuih metod, da se izrine mali mol, preden je mogel priti do kontrole veliki mož. William XfoClintock in njegova žena sta posedovala leta 1957. in tudi obdelovala kos zemlje, katerega so iz f>oaebne vljudnosti, ki vlada v Ve-naogo okraju imenovali farmo. Bila sta le dva v družini ter sta odporno zemljo pregovorila v toliko, da je dajala več kot sta sama potrebovala za vsakdanje življenje. Oba sta bila zelo človekoljubna ter sta aklenila vsled tega, da adoptirata • otroka z druge' revne farme. V resnici pa sta sprejela za svoja cela dva otroka, dečka po imenu John W. Steele in njegovo sestro, " V tem času so farmarji ob gotovih vodah v okraju Venango opazili, da plava po po&ršini vode neka oljnata snov. Bili so to v splošnem zelo nevedni in bajevemi ljudje. Kjerkoli se je roda ustavila v majhnih tolmunih, so črpali ljudje to olje s površine vode s pomočjo volnenih cunj, katere so razgrnili po vodi. Te cunje so nato ože-li, spravili olje v steklenice ter ga rabili za zdravilo. Nekega dne je prišel v okolico enega teh oljnatih potokov mož, ki je dalje videl, nego so videli ostali. Ta mož je bil Edwin L. Drake. Za|o-tovil si je nekaj financijelne pomoči ter pregovoril Mrs. MeCUntock, ki je bila takrat sama, da mu je dovolila vrtati v nekem kotu farme. Kmalu je postavil po vseu» prostoru dvigal ne stolpiče, pumpal ali dvigal olje iz zemlje ter plačeval lastniku farme' #15 xa vsak drugi sod olja ali petroleja, ki ga je dobil iz zemlje. M rs. Mc<*lintoek je dobivala od Mr. Draka denar tako naglo, da je smatrala za potrebno nabaviti si varuo blagajno, v kateri je nameravala hraniti nalahek način pridobljene zaklade. Njen soprog je imenoval odoptiranega sina za dediča v »voji oporoki in ona je to potrdila. Kljub temu pa je bila toliko previdna, da je zavarovala v o-poroki tudi svojo adoptirano hčer. Dedič in naslednik je nestrpno čftkal, da poslane polnoleten. V tem času se je liagromadilo že veliko bogastvo. Ko je bil proglašen polnoletnim, je bilo eno njegovih prvih dejanj, da je porabil pet petakov za vžigalice pri zažiganju smodk. Petak je bil spoh najmanjši denar, ki ga je priznaval. Plačal je pet dolarjev za čiščenje čevljev, za enkratno britje ali za časopis. Nekoč si je pripel bankovce po $100 po svoji obleki ter paradiral v njej |m> ulicah petrolejske-ga mesta» Ker se V nekem hotelu ni postopalo z njim kakor je želel je kupil hotel ter postavil vanj svojega lastnega upravnika. Prisostvoval je nekoč neki predstavi črncev in podaril enemu zadnjih statistov dragocen deinant. Financiral je neko družbo komedijantov ter v sled tega korakal skozi mesto na čelu komedijantov. !>enar v gotovini in denar, prihajajoč'iz dohodkov vrelcev, pa ni pri hal tako hitro, kakor ga je rabil on in vsled tega je prodal vse po-seatvo za okroglo svoto $1,000.000 v gotovini. Odšel je v New York ter izdajal šestdeset dni na Broadwaju vsak dan po $10,000. Bil je obkrožen od ljudi, ki so se uiu laskali ter živeli od njegove radodaruosti. Poročil pa se je, še preden je prišel do premoženja. Zadnje poglavje povesti tega moža pa je napisal pred kratkim list °8tar" v Kansas City. To poglavje je morda najbolj čudno izmed vseh, a na vsak način zanj .še najbolj zadovoljivo. Ko je poginoma pogorel, je šel na zapad ter vozil v Nebraski kočijo za $25.00 na mesec. Pozneje je bil zaposlen pri svojem lastnem sinu, a-gentu neke železniške postaje v tej državi kjer je prevažal kovčege in drugo prtljago. Pozneje pa se je izvedelo, da se je rešilu zanj precejšnja svota denarja, katero je bil prezrl. Po vseli teh burnih dogodkih ae je vrnil s svojo ženo v Peunsylvanijo ter se nastanil mirno in zadovoljilo na majhni farmi. . To je povest velikega ameriškega premoženja iz petrolejske dobe. Tako je posamezniku v naši družbi v srečnih razmerah priti do premoženja. Delavec, ki upa, da bo kdaj s svojim delom prihranil in prislužil miljon, je pa velik otrok. Da ustvarja kapitalistični red take slučje, jc najboljši argument, da ga je treba odstraniti. Bnrlco Ferrit Socializem in moderna znanost. XIII. Marž — dopolnitclj Spcncerja in Darwina Konservativci in socialisti. Karlu Marxu pripada zatduga, da je izpeljal konsekvence modernega naravoslovja v politični ekonomiji; često sicer z razbohotanimi tehnični mi podrobnostmi in močno dogmatično pobarvani formulami, toda v teh formalnih posebnostih ga ae prekaša Speneer, ki je v svoje first prineiples poleg blestečih poglavij o razvoju uvrstil skola-stična razmotrivanja o prostoru, času, nedoumljivem itd. Znanstvena dela Mlarxova je kajpada do zadnjih časov pravoverna veda vsepovsod ubijala z molkom, danes pa je njih neizbrisni sijaj vsepovsod viden in neoporečno pripada Marzu čaatno mesto poleg Karla Darwina in Herberta Spencerja; z njima tvori trojico znanstvene revolucije, ki je a svojim pomladnim vršenjem napolnila mišljenje druge polovice 19. veka. S tremi genialnimi idejami je Mar* predvsem dopolnil od prirodoslovja spočeto revolucijo v politični ekonomiji. Odkritje nadvrednoutnega zakona, ki ima pretežno tehničen značaj kot pozitivna razlaga kapitalistične akumulacije brez lastnega dela, sem na predidočih straneh v glavnih potezah že omenil in zategadelj se ne spuščam v natančnejši raz-bor te misli. Obe ostsli teoriji Karla Marža nas pri splošnih razmotrivanjih o socializmu mnogo bolj zanimata, ker podajata v resnici gotov in zanesljiv ključ do vseh skrivnosti družabuega življenja. (Že 1859 je v avoji kritiki politične ekonomije namignil, da so gospodarski pojavi podlaga in pogoj vsemu ostalemu delovanju človeka in družbe in da so nravnost, pravo in politika le gospodarskim faktorjem vzt reza joči pojavi in sicer pri vseh narodih sveta, v vsakem razdobju njih zgodovine. Ta misel odgovarja velikemu biološkemu zakonu, da je funkcija opredeljena na organu in da je vsak človek tak, kakor ga napravijo prirojene lastnoHti in vplivi eksistenčnih pogojev njegove okolice; življenja človeštva naiu ne kaže ve* kot slučajno niz velikih mol na družabnem pozor isčn, ampak kot posledico gospodarskih odnošajev. Po Rogersovi 1) aplikaciji te misli na angleško zgodovino jo je tako obsežno iu tako krepko razvil Aehille Löric, da je vsak do-stavek z moje strani odveč. Le ena misel, ki sem jo razvil že v Socialisuio e eriminalita se mi zdi potrebna za dopolnilo K. Maržo ve teorije. To samo na sebi neoporečno teorijo je treba oprostiti enostranskega dogniatiz-ma, ki sta jo vanj zavila Marx sam in še veliko bolj Loria. Nesporno je, da so vse družabne naprave in pojavi, nravni, pravni in poliitčni, le odsev vsakokratnih, gospodarskih odnošajev. Tsda vzročnost v prirodi ne obstoji v učinkovanju enega samega, temveč mnogoštevilnih, medsebojnih prepletenih vzrokov, in vsak učinek je vzrok novih učinkov; zategadelj se mi zdi Marzova formula prešematična. Vsi socialni življenski pojavi naroda so posledica vzajemnega učinkovanja njegove organske, antropološke posebnosti in o-kolice, vč kolikor ta opredeljuje določen gospodarski red — pri rodno podlago življenja. Kakor dušno življenje poedtnca — četudi z manjšo silo kot v obratnem procesu — vpliva na pogoje m tek njegovega boja za obstanek, prav tako se prevračajo uravna, pravna in politična dejstva iz u-činkov v vzroke in vplivajo na gospodarske od-nošaje; za pozitivno vedo ni bistvenega razločka med vzrokom in učinkom, če izvzamemo način njiju zaporednosti. Človek z neredno prebavo, ki se razume na zdravilstvo, lahko vpliva na nedostatke svojeea prebavljalnega stroja, seveda le v mejah svoje organizacije, prav kakor more znanstveno odkritje ali pa prememba volilnega prava premeniti industrijo ali pa delovne pogoje, četudi le v mejah danega gospodarskega reda. Tako so nravne, pravne in politične ustanove mnogo pomembnejše za razmerje med posameznimi plastmi buržva-zije (agrarci, industrijci, financirji,) koz za razmerje med delavcem in podjetnikom. X (itatelju, ki hoče proučiti pomembnost ozna- čenih Marsovih idej za umevauje vseh velikih pojavov kulturne zgodovine, priporočam delo Lor rie,- iz njega spozna,da je ta družabua teorija naj-genialnejša iu uajplodovitejš«, kar jih je bilo kdaj zamišljenih in da razlaga družabno zgodovino prav tako v nje najsilnejših dramah, kakor življenje poedinea v njega najdrobnejših dogodkih s pomočjo pozitivne in induktivne metode, ki popolnoma u*treza smeri znanstvenega mišljenja —- imenujejo jo materialistično. 1) Zgodovino človeštva so razlagali na dva različna načina, ampak enostransko in torej nepopolno, četudi v duhu pozitivne vede — na ne-znanstveue razlage, sloneče na hipotezah o Previdnosti in svobodni volji, se ne oziram, — in sicer: od Montesquieu j a in Buckleja zasnovani "te-lurski determinizem"in"antropološki detertnini-zein" etnologov, ki izvaja ves zgodovinski proces iz organskih in dušnih plemenskih lastnosti. Kari Marx je izpopolnil in združil obe teoriji in ju puihološko poživil v svojem 41 ekonomskem de-terminiamu." Gospodarske razmere so učinek " antropoloških" sil in lastnosti, ki ae razvijajo v dani "te- lurski" okolici; na drugi strani pa so vzrok vseh ostalih nravnih, pravnih in političnih kulturnih pojavov individualnega in družabnega življenja. 1) Th. Rogers, "L'interprétation économique de l'historié" (Paris 1893). — Loria, "Les bases économiques de La constitution sociale" (Paris 1894). Ijoria dopolnjuje splošno misel Karla Marxa s teorijo o "okupaciji proste zemlje** kot glavnini vzrokom in hkrati kot tehnično razlago za različne socialno-politične probleme; to teorijo je na široko razvil v "Analisi délia proprieta capitalisa" (Turin 1892), v katerem delu se očitno oddaljuje od induktivne metode, obravnavajoč v I. zvezku teorijo in v II. dejstva, ki na njih sloni. • To je genialna teorija K. Marxa, pozitivna in znanstvena kakor malokatera, ki je oprta na geološke in biološke, na psihološke in soeiolo- Etbin Kristan. Savičev pesimizem. — Saj se še skisaš v svojem brlogu, je dejal vrli Kremen, ko se je bil Pavel nekoč že pol ure branil z vsemi mogozimi izgovori. Človeški razum ni iz železa; nobena reč se ne sme preveč napeti, vae poči. Učiš se in učiš, a končno — mislis mar, da postaneš uen? Vraga! Zblazniš, zblazniš. Ali naj ti povem nekoliko primerov T Če hočeš, iz svoje lastne družine jih vem. — ne, ne; ne maram posluati takih primerov. Saj vem, da je vse mogoče, a doslej se še ne bojim* da zblaznim. — Kaj?! je odvrnil Zupan. Kajl Zblazniti! Če tiudi ni te nevarnosti, vendar lahko postaneš hipohonder. Ali bi ne bila škoda t — Pustite me, pustite. Saj veste, kako je. — Kh, kaj, veste, veste — se je kreinžil Ra« kež. Tako je, da ni lepo, kakor živiš. Ali smo tvoji tovariši ali ne? He?! Nihče ne sme tako zanemarjati svojih tovarišev. Tristo rogačevl Saj te človek niti ne vidi, če te ne poišče v tvojem brlogu! Ali ne pravi že sveto pismo, da človeku ni dobro, biti samemu ? — Da, da, da. A jaz imam dela. Prosim vas, ne silite me. Tovariši so godrnjali in odšli. Savič jc ostal aam doma. Tako sani! Čutil je, da imajo prav v marsičem. Človek ae res riskira ob takem življenju. In napredka ni pravzaprav nobenega. Uči se, uči, a ob večnem pomanjkanju denarja mu učenje le malo koristi. S časom se je prepričal, da z medicino ne pojde. To je dolgotrajen študij; tako dolgo ne vztraja. To spoznanje ga je jako bolelo. Razbijal si je glavo, da bi se domislil, kako bi pač kaj povečal svoje dohodke, a bilo je vse zsman. Končno se je s težkim sreem odpovedal medicini, ter je prešel v filozofijo. Talko pride prej do druha. Beda, iz katere se ni mogel izkopati, je pregnala doka jsvežosti iz njegovega srca. Njegovo zaupanje v življenje se je močno skrčilo. Užitka ni imel nobenega, a skrbi so ga vedno morile. V takih razmerah pobledevajo mnogi cilji. Seveda se je sedaj dosti temeljito zanimal za politiko. A tudi to niai ni moglo povzdigniti čuv-stev. Vesti, ki so prihajale iz domovine, so bile jako tužne. Nič se ni gibalo, povsod je bilo nfrtvo. Včasi se mu je zdelo, kakor bi bila njegovemu narodu izrečena smrtrra obsodba. Tudi pogled po okoli reni bil radostnejši. V okraju, kjer je bival, so živeli večinoma delavci. Nehote je moral videti, kako bedno životarijo ljudje, katerim dolguje človeška dručba mnogo hvaležnosti. Videl je, da Se gibljejo, da se združujejo, da se bore, a da se njihove razmere nič ne izboljša vaj o. Njegova duša je bila skoraj vedno žalostna. Sive sence ljudske bede so le»gale na njegovo življenje, splavale so inu v sdce in globoka, moreča bol se mu je vgnezdila v prsi. Kjer je hodil, mu je bilo, kakor bi mu ob strani doneli obupni glasovi» Pomoči! Pomoči! A pomagati ni mogel. Sam je bil tako beden, kakor one množice, katerim je trpljenje pritisnilo svoj neizbrisni pečat na čelo. ' Če je bil zvečer izmučen, da ni mogel čitati, da ni mogel mirno sedeti in da od same utrujenosti ni mogel zaspati, je šel včasih na izprehod. Težko je hodil, kajti v njegovem slabo rejenem životu je bilo le malo moči. A zrak je bilo edino krepilo, katerega si je mofCl privoščiti. Tedaj jo je včasi zavil v mesto, kjer je zvečer tako lepo svetlo po širokih ulicah, polnih srečnega, vsaj navidezno srečnega ljudstva, ki se zabava s kramljanjem, s koketiranjem, s smehom, ki se ustavlja pred visokimi okni izložbenih skrinj, napolnjenih raznovrstnega blaga, zlata, biserov; ki poseda po verandah kavarn in gostiln, modrujoč o visoki politiki in obirajoč druge ljudi. Včasi mu je srce poskakavalo, k«dar je zašel med to ljudstvo. Sedaj ne več. Jeza ga je grabila, ko je pomislil, da se tu tratijo bogastva, brez-- miselno, neumno, dočim v njegovem sosedstvu pridni ljudje stradajo in predčasno umirajo — radi pomanjkanja. On sam trpi — trpi . . ., a to bi še pozabil, da ni na tisoče drugih, ki enako, trpe. in kdo je kriv? Ali ne pada greh na dušo malomarnim gizdalinom in gizdalinkam, ki tukaj po neumnosti zapravljajo denar? Odkod imajo ta bogastva? Kdo jim jih je ustvaril? Bili so hipi, ko je mislil, da mora skočiti med to ljudstvo iu glasno «akričati: To je vse pokradeno, vse priropano! Dol s tem lišpotn! Kako blazno! Ilaha! To so njegovi pristni občutki, a da jih izreče, bi ga zaprli — v ječo, lai pa v norišnico. A vendar bisi olajšal srce . . . Semtcrtja ga je zabolelo še nekaj drugega. Koliko je bilo ženske krasote na tem Ringu, v tem mestnem parku! On je bil tako mlad, v njCm je bilo toliko življenske moči, tako ljube-zenAo hrepenenje se ga je polotilo vt^asi, da se je zbal norosti. Gledajoč vso to svežo, mlado lepoto, te dražestne, cvetoče obraze, te iskreče se oči, poslušsjoč te zvonke, srebrne glssove, mu jc zašumela kri v ušesih in zavrtela v glavi; srce mu je mogočno utripalo, kolena so se mu šibila. On bi tako rad ljubil kako mlado živo bitje! Toliko neskončne ljubezni je bilo v njegovi duši, da bi moralo zadostovati za cele rodove — in vse to je zaprto, zakopano. Njega ne ljubi nihče. Kaj bi dal za en objem, za en vroč poljub . . .1 Tedaj je včasi videl žensko, lepo, elegantno, kimu je «gledala v oči, kakor bi mu njeni pogledi hoteli reči: Glej, tu najdeš, čCsar iščeš. Jaz te hočem ljubiti. In v ruši se nwi je dvignil gnus in — pomilovanje. ške rezultate, kos vsakemu ugovoru. I/e ta teorija odkriva pravemu filozofu in sociologu resnično naturo in funkcijo države, ki ni druzega nič kot "pravno in politično organizirana družba'' in zatorej je le izvršilni organ vsakokratnih gospodarskih oblastnikov, ki si prikrajajo moralo, pravo in politiko tako, da ostajajo v posesti svojih predpravic- kar najdalje. Druga sociološka'teorija, ki je Marx ž njo prepodil mračne megle z neba socialističnih upov in ki je ž njo podaril znanstvenemu socializmu politični kompas za njegovo pot v vsakdanjem življenju, je veliki zgodovinski zakon razrednega <">j«-2) o «IUB Gospodarski položaj družabnih razredov kakor poedincev je osnovni nagon za vse njih nrav-no, pravno in politično izražauje, in zatorej ima vsak poedinec nagon, da ravna v smislu svoje gospodarske koristi, ki je trdna podlaga njegovega življenja iu predpogoj vse ostale življenske vsebine. Zategadelj stremi vsak razred na političnem polju po preobrazbi zakonov, naprav, tradicij in nazorov, vztrezajoči njegovemu neposrednemu ali posrednemu Interesu. Tsko nastale javne naprave se podedujejo in izročajo od roda do roda in gospodarski izvor zapade pozabljenju. Pravniki iu modroslovci se trudijo in jih branijo kot večne resnice, ne da bi se domislili njih resničnega izvora; toda vzlic temu je razredni interes edina pozitivna razlaga zakonov, razmer in nazorov, kakor je z bistrim očesom spoznal Kari Marx. V modernem svetu sta v strogem smislu, ne glede na podrejene razločke, le dva ostro ločena razreda, na eni strani delavstvo vseh kategorij, na drugi strani brezdelni lastniki; zategadelj je praktična in politična posledica Marx-ovega nauka, da moreta obstajati le dve stranki, socialistična delavska in individualistična stranka zemljo in ostala proizvajalna sredstva pose-dujočega razreda: kajti politične stranke so le odmev in glasniki razrednih interesov, četudi se kažejo površnemu opazovalcu v mnogih od rod-kih. — Moj Bog! Kdove, koliko sramote, koliko duševnih bolečin velja ta tvoja fina obleka, ta tvoj lišp, vse to, kar — potrebuješ, da privabljaš in mamiš uioški svet, vša ta sredstva svoje obrti! Kdove, iz kaknega morja solza se je dvignila ta tvoja — ljubav! Kdo je kriv? Ha! Kakšen svet! Koliko laži, koliko močvirja ! Kdo reši to ljudstvo? V svoji sobici je potem često vzdihoval in sc vpraševal, kaj bi pe moralo zgoditi, da bi se te grozote odpravile s sveta. Prisegal je, da se hoče boriti proti vsem lopovščinam, ki ustvarjajo take strahote, ki pehajo ljudi v tako ponižanje. Toda kdo mil pokaže pot? ^ Okušal je priti v dotiko z bednimi ljudmi vsake vrste, spoznati njih duši», proučiti njih boli, odkriti vire njihovega trpljenja. Včasi so odgovarjali, če jih je izpraševal, nekateri re si g -nirano, nekateri polni britke jeze. Včasi so ga čudno pogledovali in niso odgovorili ničesar. — Oh, nekaj človeškega je vendar v vseh teh ljudeh, je ugibal: one zadnje iskrice vendar ni mogla zatreti nobena sila. Pod vso bado, pod vso sramoto tlč vendar ostanki žerjavice, (e bi se le razpihali, le razpihali! Zopet bi se dvignil plamen in človeštvo bi vstalo iz svojega suženjskega ponižanja. In s podvojeno pridnostjo se je učil in poučeval svoje paglavce. Stiskal jo uboge krajcarje, obračal jih na vse strani, preden je enega izdal, trpel je in — upal! A beda ni hotela izginiti in upanje je pešalo. Kar se je zgodilo nekaj nepričakovanega, skoraj nemogočega. Kakor bi v tajnih višavah zadonela himna vesoljne sreče. Vsi medli upi njegovi so zopet vzcveteli, kakor da je nebeška rosk padla na žejne, povenjene cvetke. Iu duša se mu je dvigala. (Dalje prihodnjič.) Bolivija je preklicala nevtralnost v zadevi vojne meti Ameriko in Nemčijo po zgledu Brazi- Ženska v ruski revoluciji. Dogodki ob ruaki revoluciji in njene neposredne poeledice, med katerimi je tudi vpeljav m splošne in proporcionalne volilne pravice za moš-ke in ženske, je navedla zopet precej pozornosti na vlogo, ki jo je na Ruskem ženska Igrala v politiki sploh iu v revoluciji posebej. Priznati se mora, da Ima ženski spol v Rusiji velikanski in junaški delež v vaeh bojih za svo-bodo. Nič čudnega ni bilo, da je revolucionarna Rusija dejal bi z kneževskimi ¿astmi sprejela "staro mater ruske revolucije," Breškovskajo, ko se je vrnila iz Sibirije. Toda žensk, ki »o se odlikovale in žrtvovale v ruskih revolucionarnih lmjih, je ttolga vrsta, in kdor bi se hotel kaj uataučneje bavttt a tem, b: moral pisati oele knjige. Marsikaj ae je sicer le pisalo o tem predmetu, seveda večinoma v tujini, ker bi bilo v stari Ruaiji nemogoče povedati resnico o teh rečeh. Toda ruska revolucija bo tudi svojim junakinjam pravilna in kadar bo-do opisani vsi boji, ho svet šele spoznal, koliko tragedij iu romantike, vdanosti in groze, mu-čeništva in heroičnega požrtvovanja je realist — pravi in čisti romantik. To pa ne v este-tičnem zmislu, ki se zadovoljuje z begom iz res-ničnosti v nerealnost, v nekaj, kar se le občuti. 2enske kot Vera Figner l»i Ljudmila Vol-kenstein se nam zde kot pravi Čudeži. Vsaka njiju, ki sta bili pogumni in nadarjeni, je preživela v prvi mladosti par let pustolovskega življenja, ki pa je bik» kljub temu polno najostrejše realnosti. Prva kot druga sta preiiveJi nato 22 let v samotni ječi peklenske jetnUnic« Schluessel-burg. Ko so se vrata jače zopet odprla, sta ato- pili v svet, ki je za obe skoro izginil, z enakim varnim iu lahkim korakom, t enako silo, kakršna ju je bila navdajala v prvi inladoeti. življenje tisočerih, ki so nosili na svojih ramenih boj za prostost Ruaije, je bila s trnjem posuta pot. Kljub temu pa je v največjih slučajih vodila v višino. Sedaj nastane vprašanje, če so bile vse revolucionarno delavne ženske v resnici izjemne narave. O Sofijo Perovski, Veri Figner, Veri Sasti-lic in nelcoterih drugih se to lahko mirno trdfc Na stotine drugih žensk pa je bilo poprečnega kalibra, srednjega miljeja Peter Lavrov pravi v svoji posmrtnici za Sonjo Kovalevsko: "Naše intelektualne žene so dale svetu zgled duševne prožnosti, resnega duševnega stremljenja, ki mora razdejati v drugih deželah razširjeno bajko o naravni podvrednosti ženskega spola. Dosti imamo vzroka biti ponosni na svoje izobraiene žene." Stepnak pa piše v "Podzemaki Rusiji": 'Naše ženske so bile tiste, katerim mora zahvaliti rusko gibanje za prostost svojo nelzčrpljivo odporno silo, svoj idealizem in svojo vero/ < e čitamo življenjepise številnih ruskih žena iz prve junaške revolucijske periode, smo vedno iznova očarani in presenečeni. Pri njih ni opaziti onih običajnih ženskih čednosti, ki obstajajo v poslušnosti iu vdanosti, a navdajajo jih najvišji ideali, katerih je sploh zmožna človeška duša. Kritičen položaj na Kitajskem. H Kitajskega prihajajo zadnji čas zopet vznemirljiva poročila o nemirih in vstajah, ki se pa tako križajo in si nasprotujejo, da si je težko napraviti dobro sliko o njih. Medtem ko govori eno poročilo o revoluciji za varstvo ustave, pripoveduje drugo o monarhistični revolti. Stvari pa niso le lokalnega pomena, če vemo, da je bila Kitajska tista dežela, v katero so vse evropske imperialistične sile upirale svoje oči, na katero najbolj preži japonski imperializem in kjer ima tudi ameriški kapitalizem velike pro-fitne interese, tedaj se spozna, kako velike važnosti je za ves svet vprašanje, če je Kitajska notranje utrjena ali ne. Da je sedaj težko dobiti jasen pregled, je razumljivo; poročila so več ali manj^pobarvana, kakor kažejo interesi tistih, za katere se poroča. To prihaja tembolj, ker ima Kitajska, zlasti odkar je prekinila diplomatične stike z Nemčijo, tudi za sedanjo vojno večji pomen, nego se navadno misli. Naslednje jmročilo nekoliko ilustrira kitajske razmere, dasi ga je treba tudi previdno čita-ti. Vendar pa daje nekoliko podlage za ložje raz-mnevanje dogodkov, ki morda še pridejo in ki lahko postanejo usodepolni. Poročilo, ki je ameriško žurnalističnega vira, pravi: Hkoro natančno leto dni po smrti Juan-Ai-Kaja dne 6. junija 1916 so se zopet pojavili v kitajski republiki nemiri, vstaje in poboji. Pred dvemi tedni je njegov naslednik Li-Juan-Hung, zmeren in liberalen mož, ki je leto dni držal skupaj vlado, katera je predstavljala kompromis med radikalnim jugom, odločno izzval severne voditelje s tem, d« je odpustil iz kabineta n^ih načelnika, ministrskega predsednika Tuan-Cl-Joija. To dejanje je bilo samo po sebi popolnoma ustavno, pri katerem je imel predsednik trdno podporo ne le v državnem zboru, temveč tudi v večini ka'bineta. Val konservativne reakcije pa se je že dvigal v Kitajski. Predsednik se je brez dvoma obotavljal zaradi vojne. Imel je za to morda svoje dobre vzroke, a nad Kitajsko je visela tri mesece neizvršena odločitev, odkar so se prekinili dne 14. marca diplomatičm odr.dšaji z Nemčijo. Severni generali so se na enak način obotavljali. Videti je bilo, da nimajo nikake zJnanje politike, vredne tega imena, polni meri pa so se «^oaJužili prednosti očividne neodločnosti Kitajske v tako važni zadevi glede udeležbe Kitajske ali neudeležbe v vojni na strani zaveznikov. V teku zadnjega tedna so organizirali močno armado, namenjeno proti Pekingu. Predsednika so napravili za jetnika v njegovi lastni palači ter ga obdali s stražo njegovih lastnih vojakov. Odrezali so pet črt, ki vežejo Peking z ostalim delom velikanske dežele. Premagali so vso severno in> centralno Kitajsko ter pridobili za svojo stvar enajst izmed osemnajst provinc. Hitro in na dramatičen način se je pokarala svetu njih moč. Potisnili so najprej diktatorja in popoln kabinet ter so sedaj pripravljeni na vse, ne le proti predsedniku, temveč tudi proti parlamentu, proti novi liberalni ustavi, proti vsem namenom in avtoriteti prosviHjene liberalne Kitajske sedanje administracije ter radikalnim mlado kitaj-cem iz revolucije,j Jasno je, da morajo tičati vzroki te vstaje globlje, neko v vprašanju, udeležbe pri vojni, katero vprašanje so porabili vstaši za pretvezo. Bilo je nekega dne novembra leta 1911, ko sta bila TuanJČHJuan in Hung poveljujoča generala severne in južne armade ter vodila in krvave boje prve revolucije. Bil je Tiilm/ ki j« dal povelje za požig Hankova, katero dejanje je bilo tako strašno, da ga narod južno od Jan-tse reke nikdar ne bo odpustil. V teh bitkah je Tuan premagal Li-ja kljub velikemu junaštvu Li-jeve mlade in neizurjene revolucijske armade. Ta paz-Ijuvi in brezobzirni povojuik je storil več kot kateri drugi, razven Juan-Ai-Kaja, da se je prva revolucija v vojaškem oziru izjalovila. Cini je prišel Juan-Ši-Kaj do moči, je takoj napravil Tuan-Ci-Juija za svojega vojnega ministra. Nato je prišel njegov dramatični odpad od Juana leta 1915. H svojim odporom proti staremu pokrovitelju je storil več kot kateri drugi mož na Kitajskem, da je postala iikonarhija nemogoča, dasiravno je znano, da tmi je ponujal Juan-Ši-Kaj vse, kar je viRjega od kneževske časti. Morebiti je smatral Juanov cesarski prestol za pre: več nestalen ali pa je bil v resnici v srcu za republiko. To se seveda ne bo nikdar izvedelo. Jasno pa je slednje, kar tudi meče luč na sedanji razvoj stvari v Kitajski. Tuan«4%i-Jui je bil toliko državnik, da je spoznal, da je treba vzdržati republiko ali pa se boriti z jugom do britkega kftnea. Odločil se je, da vzdrži Kitajsko kot celoto. Iz Pekinga je pobegnil v ofoleki kulija ter nastopil v preteklem juniju, ko je postal njegov stari nasprotnik Li-Juan-Hung predsednik, kot vodilni kandidat za ministrsko predsedništvo. Ves severni del dežele je stal ob tem času pod vplivom nesreče in smrti Juan-fti-Kaja, Li, sicer liberalen a ne radikale? predsednik je sledil pozivu časa ter izpolnil ostanek kabineta z liberalci. Dne 14. marca t. 1. so se prekinile diplomatične zveze z Nemčijo po dva dni trajajoči debati, ki bi delala čast ameriškemu kongresu. Preden pa je *e prišl^ do glasovanja, so se pričeli zbirati oblaki. Tuan-Ci-Jui je odpadel od svojih lberalnih tovarišev, od parlamenta in celo od predsednika. Kakšne tajne sile so bile na delu tekom zadnjega časa? Odgovor na to ima svet sedaj v hitrem in dramatičnem nastopu prijateljev Tuan-Ci-Juija, nazadnjaške stranke vojakov in konservativnih politikov, ki so nru prišli tako odločno na ponvoČ. To so možje, ki so napravili revoKici- i jo in možje starega vladajočega razreda na Kitajskem. / iPrvič so pokazali svojo moč potom ministrskega predsednika Tuan-^i-Jui, ko je v pričetku marca napel vse sile, da dovede do prekinjenja diplomatičnih zvez z Nemčijo. v . To je hotel storiti na lasten račun, ne da bi bil vprašal parlament za svet. V tem času je sestavil brzojavko na kitajskega poslanika v Tokio, v kateri je objavil sklep Kitajske, da prekine diplomatične zveze z Nemčijo ter pozval poslanika, odločnega zagovornika .Japonske, naj otvori pogajanja z zavezniki potom Japonske. To je pomenilo toliko kot imenovanje barona Motono za kitajskega zunanjega ministra na mestu Wu-Ti-Panga. Japonski zunanji minister bi ta posel rade volje prevzel,a predsednik Li se je polastil brzojavke, še preden je bila odposlana. Posledica tega je bila, «la se je odpeljal Tuan s posebnim vlakom s polovico pekinških žurnali-stov v Tien-Tsin. »lasno je, da je v onem času pripravljal udarec, ki ga je izvršil sedaj. Prišlo pa je do poravnave in po dveh dneh se je vrnil v Peking, prišel pred parlament ter videl, kako je Kitajska na svojo Irtstno odgovornost prekinila zveze z Nemčijo. Ce sploh pod kakšnim tujini pokroviteljstvom, je nastopila takrat Kitajska prej pod onim Amerike, kot pa Japonske. Kitajska je bila edina izven nevtralnih dežel, ki je sledila a-ineriHkemu pozivu, naj se pridružijo v boju zoper avtokracijo. Predsednik Li pa se je na jasen iu odločen način oprijel ameriške zunanje politike. Kako je sprejela Japonska to politiko, ni še znano, vendar pa je jasno, da je hotel iti Tuan v vojno rajši v družbi Japonske kot pa z Ameriko. Liberalni politiki so takoj pričeli s pogonom proti njemu in končni polom je prišel .ko je odklonil parlament po vso noč trajajoči seji vojno na njegovo povelje, dasiravno sta bili obe zborni« niči obdani od Tuanovih vojakov ter je ogrožala člane parlamenta množica, sestoječa iz pristašev Tuffna. Skenilo se je, da se ne napove vojna, dokler se ne imenuje kabinet, v katerem bi bile zastopane vse stranke ter izloči Tuan-Oi-JiiL Dva dni pozneje je vodilni kitajski list v Pekingu obdolžil Tnana, "da prodaja Kitajsko", in sicer Japonski. Tuan je dal takoj aretirati urednika, Kvgeno Čcna v Angliji vzgojeneja žurnalista, ki je postal v zadnjem času najbolj vpliven in neodvisen urednik ua Kitajskem. Stvar je postala očitna. S takim sumaričnim dejanjem je zahteval Tuan zase avtoriteto, ki jo prekaša ona predsednika. Dne 22. maja ¿e zgrabil Li-Juan-Hung za koprivo, odpustil Tuana ter se postavil po robu pri-, jateljem slednjega, ki so hoteli uničiti ustavno vlado Kitajske. Ti so odgovorili na svoj način. Pred seboj i-inumo sedaj provizorično vlado na Kitajskem, kateri načeljuje Hau-6i- Kang kot diktator, Taao-Ju- Lin kot minister za zunanje zadeve in Tuan-Ci-Kvej kot vojni minister. Vsi ti predstavljajo obnovljeno življensko silo in nadvlado mogočnih reakcionarnih strank, ki so se bile pod Juan-$i-Kajem strnile v mogočen političen blok. Iz kari-jere Si-Kaja so se naučili, da so lahko voditelji v republiki prav tako avtokratični kakor v monarhiji. Vsi možje nove vlade so individaialno državniki velike izkušenosti. Ilsu-Si-Kang je bil na primer "veliki tajnik" Juan-Ai-Kaja, kar je pomenilo starodaven urad, enak onemu ministrskega predsednika. Najbolj odlično svoje delo za deželo je izvršil Hus-ŠiJvang v Mandžuriji. V dnevih, ko so bile Združene države zaposlene z velikim diploma-tičnim bojem zaradi nevtralizacije Mandžurije po rusko-japonski vojni, je sodelovala Kitajska odločno z Ameriko ter odpošiljala v ogroženo o-zemlje svoje najbolj vdane in odločne državnike, lIsu-fti-Kang, ki je bil podkralj Mandžurije leta 1917, je bil eden najboljših teh državnikov, in pod njegovo vlado ter ono njegovage naslednika Ifsi-Lianga, ki je trajala do revolucije letu 1911, se lahko reče, da je imela Ma «< »Hig ni pokazal doslej svojega vpliva. Pred-st a vitel ji južne ideje so zbrani v Kantonu. Ko jc vstaja pokrajine Juuan stopila po robu armadam Juan-ši-Kaja v preteklem letu, sta se iznašala dva južna voditelja kot zinoina generala proti vsa keniu izmed generalov,kar jih jc poslal sever proti njima. Pod vodstvom teh mož se je mogel jug ustavljati navalu severa. Oba dela pa sta prišla sedaj do točke, ko ne more nobeden premagati drugega brez tuje pomoči. Vedno vauja pa postaja vsled tega nevarnost secesije ali domačega raa-dora, vsled katerega bi razpadla Kitajska na dva dela. i Razdeljena Kitajska pa bi bila velika nadloga za oba prizadeta dela in to že zaradi enega samega vzroka, radi pošasti^ki ogroža vso bodočnost Kitajske, radi Japonske. Japonska vlada je že objavila svetu, da opazuje sedanjo vstajo na Kitajskem. Od točke do točke se kaže ostrejšemu opazovalcu, da so zveze Japonske z voditelji Kitajske preveč številne in dogovori preveč tesni, da bi se mogli kar tako pustiti vnemar. Ljudje, ki so združili Kitajsko z Združenimi državami z ozi-rom na sedanjo vojno, so odpravljeni. Na krmilu so možje, ki so skušali združiti to deželo t Japonsko. Kitajska je prekinila vse zveze z Nemčijo na podlagi ameriškega programa ter pod vplivom ameriškega poziva na ves nevtralni svet. t e pa pojde v vojno pod novim, pro-japonskim diktatorstvoni, bo vsakdo prepričan, da ne Kitajska nikakršen lastni del, ampak da je le pomočnica Japonske. Nestalna in neutralna Kitajska bo vedno dajala veliko priložnost Japonski, dočim jc stalna in utrjena Kitajska potreba za ostalt civilizirani svet. Nemški general in guverner Besseler v Varšavi je ukazal zapreti ondotno vseučilišče in poli-tehniško visoko šolo vsled stavke dijakov. Meseca maja je bilo aretiranih več študentov pod pretvezo, da so delali nemire na ulici, Dijaki na vseučilišču in politehniški šoli so takoj proglasili strajk, ki še danes ni končan. Zadnjič smo omenili polovičarsko delo, ki so ga zavezniki izvršili na Grškem s tem, da so odpravili enega kralja, pa posadili drugega na njegovo mesto. Enakega mnenja z nami so tudi na Francoskem. Napredno prarifcko časopisje se začudeno vpra-šuje, zakaj so zaveeniki pridržali Kon^tantinovega sina na grškem prestolu. Zakaj zamenjati Kon-Stantina z Aleksandrom f Zakaj bi ne bila Grška republika z Venizelosom kot predsednikom, če je že demokracija sveta glavni cilj zaveznikov! Kritika izpremembe na Grškem je toliko ve-čja, kej je Francija izvršila glavni del, darirav-no s pomočjo Anglije, in ker se ,je zadnje dni pokazalo, da je tudi v princu Aleksandru precej germanofila. Da nastavlja repuhličanska Francijo kralje, kjer bi :«e lahko ustanovile republike, se mora Francozom pač čudno zdeti. No, grško republika je kljuib temu le vprašanje časa, in morda le krat-. kega časa. PROLCTAREC , LIST ZA INTBBKIS DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSi.Ml TOREK. — Lastalk ia iuUjstsiji —- Ji|iiimitki éalaska tisksvss énika v Skiaaia, litiasis. tlarotiiina: Za Amuiko 11.00 sa celo lato, 91.00 aa pvl lata. Z» Evropo frfO sa colo leto, <1.U aa pol lota. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi ♦» val iS i a je polt g novega na»nant/i tudi tiari naslov. _ |H|a||lma| Ho ▼ AawrUkJ. — Vsa pritoibo slada nerednega pošiljanja «rta in drugi). nert*inost), jo poáiijsti p rod sodniku drutbe * Fr. Udovich, 1844 8. Racine Ave. Chicago, 1U. PR0LET ARLAN • * Ow—d mmd paMliUd mry Tmriiy ky Ssatk Slavi« farfeaaa'a Pabiskiaf Caapaay Cfciaaii, UUaaia. Subscription rates: United States and Canuda. $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.10 a year, for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC W. SI. STtttT. CHICAGO. ILLINOIS NOVA SIBIRIJA. Veliki vojni izdatki so obrnili rusko pozornost na neizmerne zaklade »Sibirije. Temu se ni čuditi, kajti Rusija krvavo potrebuje no vih dohodkov. To zapuščeno ozem • lje, pokrito s snegom in ledoirt, bi lahko zalagalo ves svet z zlatom, železom,;, premogom, lesom, žitom, srebrom in bakrom. Za Sibirijo so se pod starim za-nikernim režimom le malo brigali; bila je domovina političnih ruskih zločincev. Kapitala niso nalagali v zemljo in železnic niso gradili. Zaradi tega se ni porabilo skoro nič velikanskih zemeljskih zakladov najbogatejše zemlje na svetu. Zdaj v času potrebe, se je ruska javnost v velikem zaupanju obrnila na Sibirijo, dosedanjo deželo vzdihov in solza. V nekaj letih najbrže oživi vse ka-k»r v Aleshi • in severnozapadni Kanadi, katerima deželama je v marsičem • pbdobna. ^V ■■-•a i;'»i.> Najprej fce bodo lotili premogovnih polja v Kusntftu, ki so mnogo bogatejša kakor Sirrtm znana polja ob Dunajen v južni Rusiji. Ta pokrajina severozarpa- k* . dne Sibirije je tudi bogata ma-, gnetn&egu že.leza. DognaJi so že, da vsebuje ta zemlja najmanj 27 , railjonov,.ton.železne rude, ki da-. je §5 ns|«totJfftv čistega železa. Posebno ciof>resklade premoga so ua*Mi pri Kemerovu in Koleuginu; premog daje samo 3 do 5 odstotkov pepeia. Premogorovi v Kus-neku so zalagali vs« plavže v Uralu ; les pa je predrag, da bi ž njim kurili v tovarnah. Asbest kopljejo v okraju Min-sinaka, grafit pa blizo Turu ga na. "" Obrežje Tihega oceana ob izlivu reke Amur je znana domovina osurskega tigra. V nekaj letih bo pa nedvomno svetovna znana dežela rude. V tem delu Sibirije se nahajajo neizmerni zakladi premoga In železa; globoki zalivi in velike reke pa omogočajo lepa prevozna , sredstva; . Intere-santno bo, kam se obrne tiger, ki bo pregnan iz te dežele. Med tem ko so v Alaski že odkrili bogate *late žile, so v Sibiriji zlati Zakladi namenjeni šele ♦ iačitpanju po prihodnji generaciji. Da se bodo sibirski rudniki mogli obratovati, je pa potrebno, da se zgrade železnice, katerih posebno manjka po teh pokrajinah. Ko bo dovolj železnic, postane Sibirija druga Amerika in se bogatejša. PROLBTA anoSBBBMBBSBBBBBE SBC Nova avstrijska vlada. VELIKOST LJUDI. Angleški antropolog Thompson jo preiskava!, ksko se razlikujejo prebivalci zemlje po velikosti mod aeboj in je priAel pri tem do sledečih rezultatov: OieveAtvo lahko delimo v tri vrsto; /v vrsto tiatih, ki merijo ve* kakor 170 rin; — potem v vrsto, v kateri merijo 100 do 170 cm in alednjit so msli ljudje, ki imsjo msnj ko 100 cm. Veliki ljudje so Patagonrt, črnci v zahodni Afriki, Polinesijci, Indijanci, 8kandi-nsvei, Hkoti in Angleii. — Med nsro-do rsemerno male poatave spadajo Ms-lsjci, Lsposei in Ilotentotje. Tudi v Hieiliji In Rsrdiniji je veliko mnnjhnlh ljudi. Prsvi pritlikavci prebivajo v notrsnji Afriki in na precej nedostopnih aknpinah Onramanskih otakov. DsJje moramo med pritliksvee Meti tudi Aete V goratih pokrajinah otoks l.ncons, ki merijo poprečno 140—145 «m. Podntouo prebival«!vo imsjo tndi drugi Filipinski otoki, knkor tudi Por mnss. Romeo, i>lel»en in Jsvs. Grof Clam Msrtinic je obesil avoje poizkuse za sestavo novega svstrijskegs ministrstva na klin, ko je spoenal, da se zahteva od njega več, nego je mogoče. Clam Msrtinieovo ministrstvo je že davno viaelo v zraku. Ko je bil po neskončnem obotavljanju sklican avstrijski držsvni zbor, je Claiu Msrtinic že vložil svojo demkijo, ker ni mogel pripraviti strank do tega, kar je želel. «Njegovo prizadevanje pred sestankom parlamenta je bilo razumljivo. Kateri ministrski predsednik bi ne želel pokazati parlamentu, na katerega se lahko naslanja ? Clam Martinic je tem bolj hrepenel po taki lepi sliki, ker bi bit rad svetu pokazal 44složno Avstrijo." Treba si je le domisliti, kskšen je bil avstrijski položaj in kako je zunanji svet moral soditi o njem. Od jsnuarja 1914. ni imel avstrijski parlament nobene seje. Celo turškA zbornica je med vojno nekolikokrat zasedala; o avstrijski m bilo ne duha ne sluha. Vojna se je pričela brez parlamenta. Vodila in širila se je brez parlamenta. Dolgovi so se dela-• li, zakoni o rek rut ¡ran ju, o rabi domobranstva in črne vojske so se spreminjali — vse brez parla- * merita. Če je človek le kaj vedel o prejšnjih političnih bojih v Avstriji, si ni mogel misliti nič druze-ga, kakor da se avstrijska vlada ne upa «klicati parlamenta. A če se ga ne upa, morajo biti vzroki v notranjih razmerah. Clam Martinic bi bil rad sve^u pokazal, da se moti. Vsi narodi stoje za Avstrijo 1 vojna je vez med njimi trdila, da je ne siore nobena sila več raztrgati; vse ljudstvo je zdrufteno okrog svoje Ijnbijene dinastije, kateri je srčno vdana brez razlike jezika, vere in razreda . . . Kdor bi mogel postaviti pred svet parlament, ki bi demonstriral tako vlogo, bi izpulil sovražnikom Avstrije vsako nado, opirajočo se na notranjo slabost habsburške monarhije. In ubogi Clam Martinic se je smatral za dovolj močnega, da izvrši ta čudež. tNa kaj je mogel naslanjati to upanje 7 Ej! Na otroške misli, na nepoznanje ljudske psihologije, na podcenjevanje narodov. - Več kakor tri leta je bila Avstrija brez parlamenta. Če ga po tako dolgi dobi skliče — po svojo prosti volji*— ji mora biti vendar iz dna duše hvaležen za to! Od samega veselja, da je vendar enkrat sklican, bi moral z vsakim dejanjem pokazati, kako prepeva v duši cesarsko pesem. . Da je bilo v avstrijskem državnem zboru vedno tndi nekoliko neukrotljivih elementov, je sicer resnično. Ali najhujših med njimi ni več v .zbornici. NekaterK so v ječi, nekateri so morali . pobegniti čez mejo, nekateri so naravno umrli, nekoliko jih je ps rabelj pokončal. To bi moralo slu- • žiti tudi drugim, ki so v svoji opoziciji mords prevee radikalni, biti za svarilo. , Tako je Clam Martinic poskušal svojo srečo pri strankah, nagovarjajoč jih na alogo in na opustitev vseh radikalnih zahtev. Bil je ves presenečen, ko ni mogel s svojimi ljubeznivimi besedami doseči niti toliko, kolikor je črnega za rtobtora/ Če ne bi bil tak političen otrok, kakršen je, ne bi bil mogel biti hiti trenotek presenečen. Tistega duševnega velikana ni na svetu, ki bi mogel v Avstriji ustvariti slogo. Pogledati na Avstrijo je prav tako kakor pogledati na kup rakov, ki lezejo narazen. Kateri bog naj spravi v soglasje nemškonacionalno zahtevo po popolni spojitvi z Nemčijo — s češko zahtevo po popolni češki neodvisnosti? Kako se jnore vjemati poltena centralizacija z zahtevo po samostojni poljski državi? Tisoč nasprotij, pa ne eno soglasje — iz tega ne more nobena umetnost napraviti slike sloge. Ko je Clam Martinic spoznal, da se je zaletel v zagato, je hotel podati demisijo. Cesar je ni sprejel. Velik hrup so delali zaradi Karlove inteligentnosti, ko je Franc Jožef umrl. Ali zdi se, da ne dosega njegova pamet niti navadne poprečne višave. Če bi bil razumen, bi bil sprejel Clam Martinicovo demisijo in ga ne bi bil silil v nemogoče. Tako je moral Clam Mtartinic otvoriti parlament, ki je bil že prvi dan poln neprrtajenih nasprotij. Cesar Kari je v svojem prestolnem govoru naglašal miroljubnost, ljubezen do vseh narodov, demokratične reforme; vse to ni potegnilo parlamentarnega voza niti za ped iz blata. Naenkrat je bila situacija v resnici še veliko hujša, nego'se je bila kazala Clam Martinicu v njegovem strahn. Naenkrat so se celo Poljaki pokazali v opoziciji. Clam Martinic je obupa) in je vnovič podal demisijo. Cesar gs je pozvsl, naj sestavi nov ka-binet. Brzojavi «o nam naznanjali, da bodo v njegovi vladi zastopani vsi narodi — celo Jugoslovani. Clam Martinic se je spravil na lov za poljskimi, Če&kiini, jugoslovanskimi ministri. To je bila vendar včasi tsks lahka reč v Avstriji, kjer bi bil vsak tretji mož rad miniatur.. Sedaj je bilo naenkrat ubogemu grofu popolnoma nemogoče sestaviti tako koalicijo. Niti nekoliko poljskih žlahčičev ni mogel pregovoriti, da bi bili postali ekselence [ Clam Martinie je moral torej še enkrat povedati, da ne gre več, in mrpo«led je cesar sprejel njegovo dimisijo. Sedaj je sestavljena nova vlada. Ministrski predsednik in obenem poljedelski minister je dr. voh Seydler. Ostsli člani kabineta so: Notranji minister grof von Togigenburg, učni minister dr. Krviklinski, justični minister dr. Sehauer, finančni minister dr. von Wimmer, minister za javna dela von Hamami, domobranski minister Ozapp von Birkenstein, predsednik živilskega sveta Hoeffer. Sama neznana imena! O notranjem ministru von Toggenburgu vemo, da je bil nekaj časa namestnik na Tirolskem, kjer je bil na glasu edino zaradi avoje nespretnosti. Vsi ostali gospodje so absolutno neznane veličine. To je za Avstrijo slabo znamenje. V najkri-tičnejsi dobi ne more dobiti ne enega izkušenega političarja,ne enega državnika z znanim imenom, ki bi s svojo osebnostjo označil smer namersvane politike! In v času, ko se dvor trudi, ds bi zbrsl vse narode v najvišjo reprezentanco države, mora izza vseh napornih poizkusov sestaviti izključno nemško vlado* Edino ime Ksriklinskega doni poljsko; a ta gospod je najbrže kakšen ministeri-jalni uradnik, ki ga Poljaki prav gotovo ne priznavajo za svojegs zastopnika. < Da pa ne bo nobenega dvoma, pripoveduje novi kabinet sam, da je to le ministrstvo zadrege. Ko se je nova vlada predstavila parlamentu, je gospod von Seydler izjavil, da je le provizorična, da bo nepristranska, in da se pozneje umakne definitivni vladi. Bolj ubožne izjave pač ne bi bil mogel novi vladni šef podati. Da bo ministrstvo nepristran-sko, je frszs, ki se je v dunajskem državnem zboru tisočkrat ponovila in ki je vsled tega po-popolnoma brezpomembna. Veliko bolj važno bi bilo, če bi bil gospod von Seydler povedal, kaj da hoče, kaj ds namerava. Vlada, če je kolikor-koli provizorična, mora vendar imeti nekakšen program. Po čem pa naj stranke sodijo, ali jo morejo podpirati ali ne? Kako naj bo mogoče parlamentarno delo,.če ves državni zbor ne ve, kam ga misli vlada voditi in kakšna načela zastopa? ' Obljuba neptistranosti je nsjneumnejšs frszs, ki se more btreči na parlamentarni tribuni. Politika je boj. Vsa politika je utemeljena na strankarstvu, ne pa na nepristranosti. Človek ne more biti centrslist in federalist obenem; ger-manizacijase ne more vjemati a avobodo narodov, konservativnost ne z napredkom, reforme ne s kapitalistično in agrarno reakeijo. Klavrna figura je ministrski predsednik, ki prsvi strankam v parlamentu: "Jaz nimam proti nikomur nič,'' namesto da bi povedal jasno in določno: "To hočem, tega pa nočem/' Če je vlada provhorična in pripravlja pot drugi, definitivai vladi, morg vendar znati povedati, na kakšnih načelih pričakuje, da ho nova vlada sestavljena. Ali gospod Seydler niti tega ne ve. On hoče le biti nepristranski; to se pravi, vse stranke prosi, naj mu prizaneso, ker jih menda itak ne bo predolgo nadlegoval. Po vsem tem se vidi, da je Avstrija globoko v blatu. Če je mislila, da jo potegne sklicanje parlamenta h močvirja, se vidi sedaj, da jo je potlačilo le še bolj globoko. Orehi habsburške monarhije se začenjajo maščevati nad njo. Tako dolgo je tepla vse svoje člane, da je odgnala vse od sebe. Tako dolgo jih je varala z obljubami in nikdar ne izpolnjenimi reformami, da jo smatrajo vsi le še za krivopri-sežnico. In v tragični uri njene največje krize se ne iztegne ena roka, da bi jo rešila, a sto se jih izteguje, da jo pahnejo v brezdno. Narodi niso na svetu zaradi držav, ampak države imajo služiti narodom. To resnico je Avstrija vedno prezirala. Narodi, katerih ona nikdar ni hotela pognati, nočejo sedaj poznati nje. Parlament, od katerega je pričakovala vstajenje, ji poje mrtvaško pesem. VPRAŠANJE ŽIVIL V NEMČIJI Nemški diktstor za živila von Batocki je pred kratkim izjavil v rajhstagu, da bo letošnji pridelek krompirja v nekaterih deželah zelo slab. Na drugi strani je državno nadzorstvo nad domačim pridelkom nepopolno. Letina v okupiranih deželah bo zanič, ker so polja do malega uničena. Rumunija je dala, kar je mogla (v resnici so ji vzeli, kar so mogli),toda veliko manj,kot je pričakovala Nemčija. V deželah nemš. raveznikov je še slabše. Turški se že Sest let mučijo za eksistenco in njihovi poljski pridelki ne zadoatujejo niti za Turke same. Na Bolgarskem je ravno tako. Na Ogrskem ni bilo že tri leta dobre letine, in v Avstriji je Se slabše. "Morgen Post" v Berlinu javlja, da se bliža Čas, ko bo zmanjkalo vsakega mesa. Badenski minister za notranje zadeve Bodmann je izjavil, da se izpreniene nemesni dnevi v nemesne tedne, Se preden pride jesen. Na Bavarskem je položaj tako slab, da bo morala vlada zapleniti ves krompir od hiše do hiše na kmetih. V deželah ob Reni so meščani organizirali 11 w čete, ki imajo nalogo a pomočjo orožja pobrati živež na kmetih, kar ga dobe. Sploh se po Nemčiji vedno bolj množi kra-dež hrane in sleparije z živežnimi izkaznicami. Kmetje niso več vsmi svojega imetja. Vsak dan se zgodi, da izgine krava iz hleva ali žito iz kašče. Očitni ropi in krvavi spopadi zaradi hrane se tudi množc. Oblasti v Berlinu so pred kratkim odkrile tri skrite tiskarne, kjer so tiskali ponarejene krušne karte. Sodišče je obsodilo nekega reveža na tri mesece zapora s težkim delom, ker je ukradil 20,000 vladnih krušnih listkov. V Draždanih so prišli na sled velikim sleparijam s ponarejenimi izkaznicami in Špekulacijam z moko. Problem mesne hrane in maščobe je zdaj na tem, da je poSla vsa rezerva klavne živine in ostajajo le še krave, ki jih potrebujejo za mleko, biki in mrjasci za pleme n voli za delo na kmetih. Drugega izhoda zdaj ni, kakor da prenehajo z mesno hrano popolnoma. VpraSa se pač, kako dolgo bo hotelo nemško ljudstvo samo Se igrati vlogo potrpežljivih bne-kov. — Konjsko kopito. Bliža se čas, ko bo odločeno o živilski predlogi, o kateri je zadnji teden glasovala laangresna zbornica. Zdaj jo ima še seuat v razpravi, potem pride pred konferenco obeh zbornic, Kakorkoli je temeljna osnova te predloge zdrava, ker daje edino inožnot, da se prepreči oderu-štvo in lakota, je vendar treba o-meniti, da obsega tudi določbe, ki so vse prej kakor idealne. A te določbe so fako skrite, da se opazijo tem manj, ker odvračajo pozornost od njih predpisi, s katerimi hoče zakon zadeti špekulacijo iu brezvestnost vetekapitalizma. Upozarjali smo že na poizkus suhih apostolov, da vrinejo v ta zakon popolno prohibicijo za vse Zedinjene države. Ali razuii tega so v predlogi še nekatere točke, ki si jih mora delavstvo prav dobro ogledati, kajti če se ne prepreči njih definitivni sprejem, bodo pristranske oblasti te določbe zelo lahko porabile za poteptanje delavskih pravic. Da govorimo naravnost: Doti-čne točke ugrožavajo pravico delavstva do štrajka. Nahajajo se v četrtem odseku zakonskega načrta in pravijo: Prepovedano je; 1. Omejevati prilike za trans-portacijo, produkcijo, dovažanje, nalaganje in razdeljevanje živeža, kuriva in produktov, ki so potrebni za .njih produkcijo. 2. Omejevati oskrbovanje z živežem, krmo, kurivom iu produkti, ki so potrebni za njih produkcijo. 3. Omejevati razdeljevanje živil, krme, kuriva in produktov/ki so potrebni za njih produkcijo. 4. Omejevati produkcijo ali izdelovanje živil, krme, kuriva in produktov, ki so potrebni za njih produkcijo. 5. Povišanje cen živil, krme, kuriva in produktov, ki so potrebni za njih produkcijo. 6. Določiti izredne cene za živila, krmo, kurivo in produkte, ki ao potrebni za njih produkcij«* 7. Prepovedano je podirati in navajati na dejanja, ki so prev«fc vedana v gorinjih šestih paragrafih. Marskimou se zde ,te določbe na prvi pogled nedolžne. Toda če jih pogledamo le malo natančneje, spoznamo, da se lahko izvrstno porabijo proti delavstvu. Železničarji pridejo v položaj, da ne morejo braniti svoje pravice drugače kakor, s stavko. Toda železnice prevažajo premog, žito, krompir itfd. Stavka omenjuje priliko za transport; taka stavka je torej prepovedana! Trgovski klerki ne morejo izhajati s plačo. Zahtevajo povišanje. Ne dobe ga. Kaj jim ostane? J^tavka. Toda njihova stavka omejuje razdeljevanje živil ali kuriva. Prepovedana je! RndniSki baroni porušijo pogodbo z delavci. Tožiti jih zaradi tega ni mogoče. A če bi se vložila tožba, bi lahko tekla do sodnega dne. Edino s stavko je mogoče spraviti magnate k pameti. Ali stavka omejuje produkcijo premoga. Po §4. je^prepovedana! Tako je prepovedana «vsaka a-gitacija za stavko. In kdor se pregreši, mu žuga zapor. , Če bi te odredbe obveljale, bi u« stvarile naravnost neznosnen položaj in v mnogih podjetjih bi izročile delavstvo na milost in ne- milost brezdušnim izkoriščevalcem,* Lahko bi se mislilo, da ni kongres nameraval s takimi predpisi zadeti delavstva, Včasi se res kakšen zakon proti volji zakonodaj-cev lahko izrabi zoper tiste, zoper katere ni bil namenjen. Toda v slučaju, o katerem govorimo, ae ne ipore misliti na pomoto, Četudi morda začetkoma ni bil namen, da bi se zadele stavke — kar je pa zelo dvomljivo — je vendar večina kongresa tudi po spoznanju nevarnosti odklonila varstvo delavskih pravic. , Kougresnik Keating, ki je o-pazil, kaj se skriva v teh določbah, je podal predlog, ki pravi: "Četrti odsek se ne sme razlagati na ta način, da bi bila s tem preklicana pravica delavcev do straj-ka/' Toda večina jc zavrgla ta predlog. Kdor bo hotel omejevati štrajkarsko pravico, se bo torej .lahko skliceval na kongreso-vo glasovanje. Omeni smo že, da zakon še ni sprejet. Senat ga dovršuje, potem pa mora priti še pred konferenco. Tam je še mogoče,, da se izločijo te določbe. Toda upanje je majhno, če ne dvigne delavstvo svojega glasu. Sedaj skoraj ni drugega sredstva, kakor da pritsnejo delavci kot volilci na svoje kongresnike. To se ne more zgoditi iz Chi-cage, kakor, mislijo nekateri. Vsak kougresnik zastopa svoj <>-kraj in le volilci iz njegovega o-kraja morejo vplivati nanj. Obžalujemo, da se ni stranka takoj od začetka energično lotila takega praktičnega dela, s katerim bi se lahko veliko doseglo za varstvo delavskih pravic in interesov. Mi smo večkrat naglašal», da leži na tem polju glavna naloga socialistične stranke v sedanjem času. Kar se more doseči, je vedno važnejše od onega, kar se ne more doseči. In če se ne mof^ >;ojne preprečiti, se vendar lahkolnili pravično željo in pomagali, da dobe gospodje ljudski zastopniki pošten migljaj. S tem se seveda ne morejo popraviti velike napake ,ki so jih lani storili de.Hvci, ko so glasovali za kapitalistične kandidate, namesto za svoje. Ali sedaj je trejba skusa t i, da sc reši, kar se se more rešiti. KAZNJENCI ZA ZDRAVNIŠKE EK8PERIMENTE 'Nedavno je imel v mestu Bathu na Angleškem zdravnik dr. King čudno predavanje. Kakor znano poizkušajo raziskovalci-zd ravniki na različnih živalih, posebno na kuncih, različne svoje iznajdbe. Vbrizgavajo jim razne strupe in bacile ter opazujejo, kako vse to deluje na živali. Po teh opazovanjih si sestavijo nova pravila in nova zdravila za zdravljenje ljudi. Doktorju Kingu pa so se zasmilile uboge nedolžne živaliee ter je predlagal sledeče: Namesto, da bi na smrt obsojene zločince resnično kar hitro usmrtili, naj jih porabijo zdravniki namesto poizkusnih živalic! Pijejo naj mleko jetičnih krav, da bodo zdravniki študirali, koliko škoduje to zdravemu človeškemu telesu. Vbrizgavajo naj jim različne bakterije. Hkratka zločinci naj bodo odslej "poizkusile živali." Pokorili ae bodo na ts način, da rešijo za eno življenje, ki so ga uničili, sto drugih. Mogoče je, «In ostanejo Živi potem naj bodo svobodni; ako um rje j o pa so se izpo-korili in se žrtvovali za človeštvo. Poslušalci so baje ta "človekoljubni" predlog sprejeli z velikim navdušenjem. Kingova "ideja" ni baš nova, Toda stara ali nova, na čast ni tistemu, ki jo zagovarja. Pa tudi znamenom, ki ga misli King z njo doseči,»ni veliko vredna. Me«l človekom in živalmi je vendar nekoliko razlik. Kunec ali morski prašiček nima pojma, kaj se t njim godi če se mu vbrizavajo kulture bacilov. Človek bo [>a to vedel. Razni bacili bodo naj vplivali tO-ti nematerijelni elementi, strah n-li up, in sicer ne na vse nnako. Raziskovalec pa ven«lar ne bo mogel konst utirat i, kdaj je nanj vplivala sugestija, kdaj pa bacili. Da je predlog sam na sebi nečloveški, o tem ni tfeba govoriti. Napredna kultura pn ne zahteva, da se porabi človek za take eksperimente, temveč odpirajo pro|>agando s svojimi doneski, je gotovo. Ali to ne bi nikakor moglo zadostovati za velikanske potrebe, ki so spojene s tafco agitacijo. Brošure, ogromni plakati, letaki v velikanskih nakladah, govorniška potovanja, za katera so pogostoma najeti najdražji govor • iiiki, vse to velja mnogo, prav mnogo denarja. Ce se vzame še v pošte v, da ima prohibicija pri vsakem zakonodajnem zboru svojo lobbv, tedaj je gotovo razumljivo, tla zahteva tako delo ogromne svote. Tedaj je pa tudi razumljivo, da mora priti velik del sredstev iz virov, ki so interesirani na prohihiciji, in sicer iz bolj stvarnih nagibov, kakor je idealizem. To se pravi: Tudi prohibicio-. nistirno propagando podpirajo kapitalisti in gotovi kapitalistični krogi. Seveda ne delajo tega pivovarna rji in vele-žganjarji. Ali poleg njih so v deželi tudi še drugi kapitalisti, ki pričakujejo od prohibieije profite, kakor se boje prvi, da bodo imeli izgubo od nje. Iz tega je razvidno, da se vprašanje vrednosti prohibieije ne more rešiti enostavno s stališča kapitalističnih interesov. Oe vprašam, na kateri strani stoje kapitalisti, jih najdem na obeh. In se tam se dele v različne skupine. Pivovarna rji in vinorejci večinoma nič ne ugovarjajo, če se prepove žganje, Ce bodo ljudje pili manj whiske, si mislijo, da bodo pili več piva in vina. To je treba uvaževati, ker se prohihicionisti-čni ugitatorji delavstvu zelo radi približujejo s frazo, da je njihova propagantja protikapitali-stična. Kakor je videti, je to neresnično; njihova agitscija nasprotuje erii,pa odpira drugo kapitalistično skupino. Kdor preiskuje razittete sedanje družbe količkaj pod površino, spozna lahko, da je z mnogimi rečmi tako. Moč suhe propagande se je doslej pokazala v mnogih posameznih državah. Toda njen cilj je bil od vsega začetka odstranitev alkohola iz vseh Zedinjenih držav. Zato so se vodili že hudi boji v kongresu, ali doslej niso mogli prohibieionisti doseči svojega namena. Ko je posegla vojna tudi v Ameriko, se jim je zazdelo, da je prišel njih čas. Kes so prinesle vojne razmere marsikaj s seboj, kar jim je bilo ugodno. Po tej deželi se sliši zlasti zadnji čas pogostoma trditev, da je vojna prisilila ruzue evropske države, da so vpeljale prohiiicijo ;' baje so spoznale, da je bil alkohol največji sovražnik uspešnega vojskovanja. Te povesti so neresnične. Podobne so istoriji tistega dečka, ki je videl psa velikega kakor vol, potem kakor tele, pu kakor medved, kakor volk a nazadnje je bil pred začaranim mostun vendar le čisto navadno kuže. Pripnščamo, da je tudi drugo mnenje mogoče. Nekateri trdijo, da ugusi voda žejo prav tako, oziroma še bolje, kakor pivo. DrugI nas uče, da spravi mleko enako nulogo, pa da je pri tem veliko bolj hranilno ml piva. A Kur se tiče vode, je pred vsem trebu jemati v pošte v, da je 4odo tembolj žejni, <"iiu vet" ga popijo. Tudi mleko nekaterim ljudem nikakor ne služi za žejo; tu ali oui ga sploh ne more piti hladnega, s toplim si pa še manj ugusi žejo. Gotovo so sadni soki, limonade itd. izvrstna nadomestila za opojne pijače. Individualne izjeme so tudi tulçaj. Kakor ne morejo nekateri ljudje jesti rib, drugi ne špinuče, tretji ne melon, laku ne morejo nekateri piti limonade. Brez obzira na to je pa za večino delavcev presitim, da bi>i ob tlela pripravljali limonado. Ali če se mi vse to ne bi ¿¿znali, hi morali vzeti en zelo močan fakt v polten: Navado. Če tudi ni v čaši pive za delavca nič resnične d*4>rote; mu vendar koristi s sugestijo. Vzemite mu to čašo pive, ki jo vsled navade smutra za potrebno, pa ste mu vzeli nekaj, kar bo tako težko |H>grešal, tla bo to vplivalo tudi na njegovo delo. Kdor je vajen kaditi, pa pride v položaj, kjer nima svoje cigare ali pipe, ve, du gu to lahko napravi ves dan nesrečnega in da je vsaj za polovico manj sposoben za delo. * Če se torej pravi, tla se angleškemu delavcu ne sme vzet» njegova čaša pive brez slabih posledic, je to zelo razumljivo. Totla čud ho! Angleškemu delaven ne, ameriškemu pa da«? ^ . " ' i ii v # i §f •Ječmen, ki je potreben za izdalavjyge dobiva Anglija zdaj večinoma iz Amer^kf. A kako bo to i Zedinjene države bodo Angliji (lajale ječmen, da napravi ia ujegs pivo zi svoje prebfc valstvo; Zedinjene države pa ne bodo dale ječn-na* da se izdela ¡11 njega pivo za— domače Ijn «tvo! r t To bi bila pač tako nelogična logika, tla je nobena teorija ne more opravičiti.,,v: - 1 ; Pa pozabimo na Anglijo. Zagovorniki nbeo-. lutue siise so našli argument,* katerbo tfuslijo, tla -lahko pobijejo vsako opozicijo, t*e)f|*ila potrioti-.. čen se zdi ta argument. .... Zedinjene države potrebuje -r pînvijo vsa živila sedaj za hrano ; poraba žita in drugih hra- nilnih snovi za pijače bi znižula množim» naših živil in lahko povzročila pomaujkauje. Kuj nam kaze statistika? Ameriške pivovarne so lani porabile 52,400,-000 bušljev ječmena, 1$,700.000 bušljev rti iu 2,-.150.000 bušljev riža. To je skupaj 70,500,000 bušljev. Ta množina se pa ne sme računati kot po-ptdnoma porabljena za pijačo. Pri fabrikaciji pi-vr nastanejo odpadki; petintrideset procentov v.segu potnbljenegu žita se. vrne v poljedelstvo, kjer služi zu pifo živini. V pivo bi se po teiu is-premenilo le 48,000.000 bušljev. Tudi to je še nekoliko previsoko vzeto, ker nestanejo še drugi odpadki, ki se tudi porabijo, in sicer za gnojila. Toda naj Ihi 48 miljonov. Ameriška žet^v znaša 4,-751),000.000 bušljev; vpričo tega je 48 miljonov bušljev množina, ki ne more priti resno v poštev, kajti za veliko več se letina luhko izpremeni vsled ugodnega ali neugodnega vremena in drugih vplivov. Povrh tegu se mora pa vzeti še v poštev, da ima pivo vendar nekoliko hranilne vrednosti, in če jo ljudstvo izgubi, bi.se morala nadomestiti 11a drug mucin. te to dokazuje, tla argumenti prohibieije ne drže. Ali če sc prrj>oroča posušitev zaradi ljudskih interesov, jc treba pogledati, kako bi tak ukrep z druge strani vplival na interese delavskega prebivalstva. Tisti dan, ko bi bila uveljavljena splomu prohibicija, bi se ustavilo vsako izdelovanje opojnih pijač. Pri fabrikaciji žguuie računu jo, da je zaposlenih 150.000 oseb, v pivovarni-stvil pa en miljon, K temu bi bilo treba prišteti se one, ki izdelujejo vino, nadalje pu vse tiste, ki so zaposleni pri prodaji, s pt>*trežbo itd. Ce se računa, da doseže z njimi število prizadetih ljudi dva niiljotiu, ni to nikakor pretirano. Ali morejo' prohibieionisti odgovoriti, kaj bo z njimi f Ne morejo. Dva miljona ljudi vreči v brezposelnost se pa gotovo ne pravi delati v interesu ljudstva; toliko dobrote ne more prohibicija na noben način prinesti na drugi strani, kolikor bi napravila škode na tej strani. Vsa korist, ki si jo obetajo prohibieionisti, je namreč zelo problematic tis. Pokazili srtio to že večkrat na podlagi uradnih statičnih podatkov. Nov dokaz zu to imamo prav sedaj. Splošno je znano, da se je prohibicija lani po Zed in jen Hi državah zelo razširila. Cela vrsta držav se je popolnoma posušila, v nekaterih so posamezni okraji postali "dry *. Po navadnem ničnim se je nmralo tofrej kon-suxn alkoholnih pijač zelo znatno znižati, v. Uradna poročila nam kažejo — ravno na- utno. «r • Po vlathii eenitvi za računsko leto, ki se konča s M), junijem, znaša davčni dohodek za whiskey 178 miljo nov dolarjev. To je najvi&ja svota, ki se i teiu davkom doslej sploh kdaj dosegla. Obda-eenih je 154 iMlcfnov te plJaSt. To je za 11 mlljo-r nov galonov več kakor leta 191 tt, ko je bil z žganjem dosežen reko rti. Vel pridi i I .rije in — več prodanega, torej tudi popitega žganja! .' Kdo more vpričo tega še trditi, da prepreči ..prohibicija pijančevanje? Dejstvu kažejo, tla ga p0S|KŠlljc. Ta rezultat pa nikakor ni čuden. Z zakonom ec ne ubije želja po pijači. Po starem, vedno veT Ijavnem pravilu, da diši prepovedan sad, pijejo I juti je tem rajši, Čim bolj se jim to prepoveduje. A če je lože priti do žganja, kakor do piva in vina, posežejo po žganju tudi taki, ki bi sieer rajši pili vino ali pivo. Tudi izgovor, da bi nacionalna prohibicija vse to ptipravila, ne velja. Pravijo, da se sedaj lahkft vtihotapijo alkoholne pijače, iz ene države v drugo; če hi bila prohibicija po vseh Zedinjenih državah, ne bi bilo to mogoče. ■Na tihotapstvo čez državne meje se pazi, pa se vendar vrši. Tako se bo vršilo čez nacionalne meje. Zedinjene države so na zemlji, ne pa na kakšnem tujem planetu. Itazuntega se pa ne sme pozabiti, da se ne produeira alkohol le iz žita hi krompirja, ampak tlu je skoraj ni organične reči, iz katere se ne bi mogel dobiti alkohol in da dandanes ni težko prits do takega znanju. Opojne pijače se lahko izdelujejo na toliko različnih načinov, da ne more nobena prohibicija tegu preprečiti. Doseže pa lahko to, da se bodo ljudje veliko bolj nevarno strirpili, kakor s pivom. Da bi bilo take eksperimente delati haš v ča-ku vojne, pa ne more priporočati nihče, kdor noče skakuti v temo. Kvropske države so pač vpeljale različne reforme glede na produkcijo in prodajo pijač. Toda kdor pravi, da je bodisi Anglija in Francija, ali pa Nemčija in Avstrija danes suha, govori neresnico. Niti to ni res, da je alkohol popolnoma izobčen iz armad. Da je v vojskah porcija pijače za vojake odmerjena, je gotova reč. AJi to jc že star;» reč. Iz mnogih poročil pa spoznavamo, da se včasi napravijo izjeme; v francoski armadi so u. pr. dobili vojaki ob gotovih prilikah izjemoma po cel liter vina. •Sklicevati se v teni na zdravniške sodbe je zelo težko. Kakor v mnogih drugih rečeb, se tudi tukaj mnenja zdravnikov razhajajo. Edini so pač — izjemoma morda nekoliko pravih pijsncev — vsi v tem, da je alkohol «trup. Toda glede na to, kdaj učinkuje ta strup dejansko kakor strup, se zelo ločijo. Velik del, če ne večina pripušča, da so majhne kvantitete alkohola v gotovih slučajih telesu lahko koristne. Saj so preiskave dognale, da vsebuje človeško telo nekoliko alkohola, tudi če ga človek nikdar ne zavžije v obliki pijače. Dognano je pa tudi, da so nekatere oaebe alkoholno intolerantne, to se pravi, da ne preneso niti najmanjše množine ulkohola brez škode. Večje množine so nu vsak našin vsakemu živemu bitju škodljive, tudi če se ne opazijo slabi •učinki takoj. Strup deluje polagoma, ali kon • stuntno, in prejulistej pridejo škodlijivi rezultati. Vse to bi moralo povzročiti, da bi se pri vzgoji in pouku morala alkoholizmu posvetiti mnogo večja pažnja, nego doslej. Seveda je propaganda tudi med odraslimi ne le dobra, uinpuk naravnost potrebna. Totla poleg vsega tega se ne more trditi, da so evropske države postale prohibieionistiene. Prav pred kratkim jc še neki član angleške vlade zatrdil; da se produkcija pive ne more onfejiti nad neko gotovo mejo, češ do mora angleški delavec na v.sak način imeti na dan svojo čašo pive, katere je vajen in da brez nje delavci zlasti v nekaterih poklicih ne bi mogli opravljati svojega težkegu dela. LONDONOV GOV/OR. V debati o živilski predlogi je govoril v kongresu tudi socialistični poslanec sodrug Meyer London, ki je posvetil na vae živilsko vprašanje /.•zarečo bakljo in pri tem vzel tudi kapitalistični sistem sani kritično pod drobnogled. Njegov govor se je v samem jedru razlikoval od govorov njegovih meščanskih tovarišev, ki nikdar ne vidijo v sistemu tičočih vzrokov gorja in so vselej črnino presenečeni, kadar stoji že zlo z vscmi«svo-jimi grožnjami preti njimi. «odnig London je seveda glasoval za za-zakon, ker ni bilo boljšega in ker v sedanjem položaju kongres sploh ne more storiti veliko dru-zega, nego je v zakonu. Kapitalističnega sistema ne bo ta kongres odpravil. Ali Mejrer London mu je razkril, da je rešitev le v tem radikalnem preobratu. V svojem govoru jc «ffjul: Treba je bilo vojne, lukote in kuge, du je prišla demokratom in republikancem v kongresu 'zdrava človeška pamet v glave, tla vidijo stvar tako, kakor so jo videli socialisti, proučevale^ socialnih problemov, že v* naprej. Sejali smo veter in #zda j žanjemo. Dovolili smo, da se jc individualnost razvijala do blaznosti. Dopust iti smo, da se je živež izvisal v taki nieri, da ga prodajajo ceneje v evropskih deželah, ki so prizadete od vojne, kakor so v Zedinjenih drŽavah. To so dokazali že govorniki pred menoj s statističnimi izkazi. Vlade vojskujoče se K v rope so Ae naučile potlačiti osebno lakomnost tako daleč, kolikor so jim dopustile razmere, kar se tiče industrij, ki i-majo opraviti bi delavstvo prevdarilo Mever Londono-ve besede in iz njih izvajalo zaključke, hi moral bodoči kongres imeti socialistično večino in vsaj za bodočnost bi bilo delavstvo ho* varno. OSTANKI BARBARIZMA. V Nobeno fantastično zosukovanje resnice ni tako smešno, kot pretirano spoštovanje in slavo-spevi minulih in '.tedanjih družabnih uredb. !.e redki so kulturni zgodovinarji, ki so nepristransko raziskovali prirodne vplive na razvttek človeške civilizacije. Kalturnim fantastoni zmanjkuje besedi, kadar opisujejo veličastno pot človeštva iz staročl >-veškega barbarstva preko srednjeveške zastarelo-sti, do sadov novodobne kulture. Za nr.ml M* su-ženstvo in tlačaostvo, okrutni uranovi»plemenskega boja, za nami krvavi teološki prepir, ugasnile so žive halje, Neronovc in papeške. Ce je spoštovanje življenja in človeške osebnosti znak kulture, se po pravici lahko vpraša-mo: Ali ne kaze novodobne civilizacije veliki kr-vavi madež? Ali ni naša človečanska doba v najbližji sorodščini z vojnimi strahotami prvotnih bojev T Tolstoj je enkrat plastično označil prekleto zvezo rafrnirane moderne tehnike s sirovo bru- talnostjo prvotnih časov, ki jc Apregla najpopolnejša sredstva za vojno uboj sivo: piv.mvjal jo .jc brzojavnim drogovom, na katorili teče žica skozi mrtvaške glave. hi dalje: Ali ne dela naša justica svoje pravice še zmerom s sekiro v roki, po«; veiuli. Ali naj justico smatramo za pravično mater, ako gla-den človek ukrade hlebec krniva, pa ga kh več list pošljejo za omrežje, če že ne na vislice.? Prehtu njeni lopovi, ki ukradejo ljudstvo y.a miljone »¡t m^ljarde, so pa v očeh naše justicc stebri človeške drtižbe. Ali ni naše pravosodje že zmerom krvavo maščevanje? Ampak človeške žrtve, ki jih ginbi vojno in 'A jih 'terja krvava justica, niso nujšteviljenjšo in tudi najhujše niso. Krvolo^nejš. vampir, ki pije človeško kri, nenasitni moloh, P i požiia z vo valjenje. Iskotnejši iu nt-ahovitejsi od staroveš'^ g.i suženjstva ¡11 srednjeveške verske »iUiznos|i> j" razredni gospodar.tki red, kapitalizem. Njegova zgodovina — brezobzirno pustošenje ljudske sile, irivolno igranje s človeškim življenjem. Kakor so si egiprai.ski faraoni na okostjih svojih sužnjev zgradili spomenike svoje blazne p-ešeriMstt, prav tako si novodobni tuatuoiiizein postavlja uvoj p^e-slol iz mrtvih proletarskih trupel. Delavnico preobrača v bojiŽče, ki ga dan za dnevom gnoji delavska kri i 1 kjer se dan za dnevom odigravajo tragedije med življenjem in smrtjo. Samo v Zdfti-dr/.nvali zahteva malik kapitalizmu vsako lct'1 do r.OO.Oiu* žrtev, ki pnde'o na imliistrijulnem polju: za čast in slavo boga profita. V Nemčiji nam statistika od I. 1885 dalje zaznamuje dva miljoita industrijalnih umorov. Vojna bU.»nwit v egu sveta iti do-tcglu zadnje stoletje tega števila. I mrljivost t|oliv*' iii 'azredov saromno p^c knšji umrljivost « tnlih dojev človeške družbe. V prem >ogih Industri jskih panogah dosežejo delavci v ded pregnanega tlela in vsled nezadostne hrane komaj trideset let poprečne staroatl. Betle-hetnski detomor, ki uničuje v vsaki dvžavl leto zu letom nu stotisoče živih bitij, je le strašnu posledica bede ¡11 siromaštva, na katero so obsojeni starši v sedanjem gospodarskem redu. Strahotno pustošenje ljudskega zdravja in življenja, visoke nepregledne grmade človeških žrtev označujejo kapitalizem in njegov državni Sana potrata življenja, tako je njegovo bivstvo. iu pravni red. Nezaslišana potrata dela In nezasli-Bobneča reklama in slavospevi kapitalizmu so umeten morfij za delavaki razred, Ker ae moderna kultura še ni povspela do nepristranoati in pravičnosti s človeškim življenjem. Vsa današnja družabna politika je breaprimere humbt^, Resnična ljudska politika mora povzdigniti varstvo človeškega življenja ne le moralno, temveč za gos ped 11 rs k o načelo in potrebo. Dokler pa ni premagan kapitalistični sistem, je resnična ljudska politika nemogoča. ^ ^ AMV KKTINKMUNT SLOV. DELAVSKA OaUMvliMM áM Ii. Iiniu i 1 1 »,. À I ^^^^ 1 PODPORNA 2YE2A v 4 rte vi hu. Demonstracije v Budimpešti. Sedet: Couemaugh. Pa. GLAVNI URADNIKI: PREDftKDNIK: Ivan Proitor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. lX>r>lMtKt>8KD.NiK: Josip Zorko, K. F. 1>. box fu West Newton, Pa. TAJMK; lila* Novak, M Main St., lonemaugh, Pa. I'0M02NI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Concmaugh, Pa. llLACJAJNIK: Josip žele, «502 St. Clair Ave., Clevelaad, Ohio. POJtfOfNI BLAGAJNIK: Frank Pavlov^lč, b. «47, Forest City, Pa. NADZORNIKI: 1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wia. t. nadxornik: Nikolaj Povie, I Cralb St., Nnwrej Hill, N. S. Pittsburgh, Pa. nadzornik: Trunk Kaučir. I». 7i. Dunlo, Pa. • POROTNIKI: • 1. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. •ž. porotnik: Frank Bavdek, «303 Glass Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: " F. J. Kern, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. POMOŽNI ODBOR: Martin Jager, Concmaugh, Pa. Ivau UrunČuer, 54« Koasel Ave., Johnstowu, Pa, StHnu Zabrie. Cmiemaugh, Pa. Ivan Suhadilttlk, Box 253, South Fork> Pa. Ignat- Pečjak, 287 Cooper Ave;, Johnstown, Pa. Frane Pristave, Coueniaugh, Pa. GLAVNI URAD v kiii it. 20 Main St., Concmaugh, Pa. (Konec a prve ntraifl.) To hi bilo zelo naravno, ker je mirovno vprašanje tesno spojeno z živilskim. •V tem slučaju bi se izgredi dali tolmačiti na dva načina. V obup naguana množica bi prav lahko tako »besnela, da bi napadla trgovine in skladišča znanih oderuhov. Ali pa provoeira izgrede policija z napadi na demonstrante. Po tem kar je znano o ogrskih policijskih metodah, je Se najbolj verjetnim da m najprVj po-lieija zaletela v ljudstvo in da je to potem irkalilo svoj bes kakor je moglo in znalo. Naposled pa ostane vendar ne nekaj. Zadnji telegram pravi, da je polioijaki teffdomisioniftil zaradi izgredov. Pasja capa! Policijski šef v Budimpešti je "velika zverina". In se nikdar *r ni zgodilo, da bi bil bodisi v Avstriji ali na Ogrskem kakšen policijski predsednik ali ravnatelj odstopil zato, ker so se primerili kakšni izgredi, ali pa zato, ker jih je policija potlačila. Tudi «V so bili pri tem mrtvi in ranjeni. Oficijelno se to ni- kdar ni imenovalo policijska brutalnost, ampak (policijska energija. O gospod fte deuiisionira, mora biti torej drugačen razlog, najhrže nasproten. Policija se je morala pri izgredih blamirati, to se pravi« ni jim bila kos in jih ni mogla «hitro potlačiti. To pa zopet pomeni, da je morala biti demonstracija prevelika za policijske priprave. S tem se tudi vjema opazka, da bo ljudem, ki so utrpeli na lastnini ¿kodu, |>ovrnjena. Skoda mora biti znatna, torej je moralo biti "izgredni-kov" dosti in morali »o biti dosti dolgo močnejši od policije. < e je dobila policija naposled pojačanje ali če je klicala vojaštvo im pomoč, da se je napravil ''red", bi bilo zaman ugibati. Kar se more zanesljivo sklepati, je to, da je beda na Ogrskem nedvomno velikanska in da mora med delavstvom vladati rebeličen duh. Tedaj pa ni nemogoče, da «e iz rcJieličnega razpoloženja izleže fc kaj več. Lloyd George o miru. Uradna Glaailo: PKOLETABEC, 4008 W. 31st St., Chicago, IU. Cenjena društva, oxiroma njih nradaikl, so uljudno proieni, pošiljati vae dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na M pošilja edino j»«»ton. (*o*tnife. Kxpresnih. sli Bančnih denarnih nakaziiif. nikakor pa ne dopife naravnost ua glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošilja potoni privatnih čekov. Nakaznice naj se naslavlja: Blas Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conetnaufffc, ^Pa., in tako naslovljene pošilja a mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. v flucaju, da opazijo druitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkJjivoet», naj to aemudoma nasaanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri Lodiije popru.l ¿fâ . OKNO V SPALNICI. tilke, prah in drugo. In to pokvarjeno —---j zmes vdihava človek 7 ali 8 ur ponoči. Še danes je precej razširjeno mn«-, Ni ¿uda, da ga spanec ne okrepča, nje, da je spanje pri odprtem oknu ampak človek vstane zbit in truden, škodljivo. Nočni Zrak je strup, pra- z motno glavo in je spoaoben za delo vijo in pripovedujejo, kako se je ne- šele, ko ga je okrepčal svei zrak. koč neki mož zbudil popolnoma slep, Odpirajte torej okna! Ne zabijajte ker mu je udaril nočni zrak v oči, in jih v zimskem času» Začnite z odpi-o neki žen», ki se je zjutraj zadušila, ranjem oken ponoči v toplem letnem ker ji je otekel vrat; tretji je zopet času; saj ni treba takoj prvi dan od-v noči oglušil in celo enega so našli preti celega okna, zadostuje le četrti- popolnoma trdega v postelji. Sploh se pripoveduje o tem toliko groznih pripovedk, da jih v našem času ¿e nihče doživel ni. Seveda, ko bi se pričelo v sredi zimskega Časa spati v sobi z odprtimi okni, bi re pač Človek «budil z lahko prehlajenim vratom ali prehlajenimi na spanje pri odprtem oknu in kmalu Očmi, in ljubi sosedje, ki tako radi narede iz mušice slona, bi rekli: "Ve- na. Tudi ne sme stati posfelja na prepihu. Škoduje pa prav nič. Če pre-pihlja sapica ponoči na posteljo, črez obraz spečega. Kdor je pa posebno boječ, naj odpre okno v soled ni sobi in pusti odprta vrata, samo da pride svež zrak v sobo. Počasi se privajajte boste občutili, kako dobrodeljno vpliva na telo tak spanec. Posebno pri seli bodite, da niste popolnoma osle- slabotnih otrocih je to naravnost po- peli". Tako i|ride dobra stvar na slabo glas in Človek se je boji. Kdor se ne boji malega truda, bo stvar natančno preiskal in priiel do zaključka, da je spanje pri odprtem oknu ne le koristno, ampak celo potrebno. . j. • Zdravstvena veda je to že davno priznala o^ tem spričujejo zavodi za zdravljenje"-fc$«Jh in slabotnih na plučih. V tehWodih se okna nikdar ne zapirajo, bodisi zunaj dež, sneg, nevihta ali toča; mrzlo ali vroče. Zdravniki so prepričani, da je najboljše zdravilo za bolna pluča svež zrak. Porabljeni zrak je strup za človeško zdravje in dihanje pokvarjenega zraka povzroča bolnikom večje težave. Vstopimo v sobo, kjer so spale štiri osebe pri zaprtem oknu. Porabljen zasmradeni zrak nas prisili, obrniti taki sobi hrbet, da se nadihamo zunaj zopet s celimi pluči svežega zraka. Kaj je vzrok, da se je zrak tako pokvari^? . Vsakdo pač ve, da zato, ker se iai prenovil vso noč. In zakaj se tudi ponoči ne zrači soba? Le iz praznov#rakega atraha pred neko negotovostjo. ki visi nad nami. Cela j£sta je ljudi, ki so prevideli, da je Vjrei zrak potreben, zato tudi podnevi Zračijo svoja stanovanja, a ponoči se le še boje ostrejšega zraka, zato zvečer skrbno zapirajo okna. To je, kakor smo že povedali, popolnoma trebno. Ne poslušajte zastarelih svetov starih tet, ampak odpirajte okna na stežaj, najprvo zgoraj, potem spodaj in nazadnje celo okno. Sveži,1 okrepljeni boste zapustili sjutraj svoje ležišče in z novo prenovljenimi močmi pričeli vsakdanje delo. K zgodovini parfuma. Dolgo Čaaa ae je zdelo elegantno, Če se je posluževala dama vedno ena-. kega parfuma. V starejših francoskih romanih igra parfum veliko ulo-go. Ljubimci so poznali parfum «vo-je izvoljenke, po parfumu, ki so ga prinesli možje na svojih oblekah domov, so spoznale njihove žene svoje tekmovalce. Kakor pa je v vseh re-! Čeh moda muhasta ,tako se tudi moda v parfumih menja. Danes je na primer moderno, da dama prav pogostokrat menja svoj parfum. To pa zato, ker se navadi ona in njena okolica na vonj in ga sčasoma sploh ne čuti več. Katarina Medicejaka je bila prva, ki je prinesla parfum is Italije na francoski dvor. Markiza Pompadour je izdala letno 500.000 frankov za parfume. Ludvik XV. pač ni imel občutljivega nosu, da je mogel prenašati vse te duhove. Danes prevladuje mnenje, da je parfumiranje nepotrebno, da, celo škodljivo, ker le otopi in slabi čutnice voha. Parfum je nastal v resnici iz potrebe: ljudje so hoteli 8 hudimi dišavami zatreti smrad, ki napačno. Sveži zrak je potrebno do-|ga je širilo njih telo. Kdor se umiva vajati tudi ponoči med spanjem. Bolj in pogosto preoblači, ne potrebuje di-potreben je zrak kakor jed in pijača, šav. Brez jedi in pijače lahko prestanemo - nekaj dni, brez zraka niti ne malo mi- Stroj za obračanj« not. nut. Kisi* v zsaku nsm daje moč;; _______ . ... y kisika i„ 80 delov duSika; tako""*"0 Um' kjer mU J< v r~mcl <"" sicer delo ra. Nov korak na tem polju je stroj razredčen kisik vdihava človek. Kisik i„_ ^u—A.kj t . .• . - A , . - za obracahje not. Izra el na klavir ima v Človeškem telesu zelo važno na- in .„„„„ ' . . . . * " . , ", i i tr i i • .. ,n druga godala si bodo pos ej ahko logo, da čisti kri. Kri, ki. vodi pre- 4- * ... T, u 11 mi M¿ » , prihranili vse tiste neprijetne h pe. bavljeno hrano po človeškem telesu « ...... ... , / . in uu ^ . o.KaI k0 i,ov«k ****t\ ob doigram atrani. in redi telo ,vodi s seboj tudi po rabljene snovi izčisti kisik. To se dogaja podobno, kakor pri gorenju v peči ter tvori pri tem ogljikovo kislino. To je strupen plin, ki ga izdi- da ima najmanj eno roko premalo! RADIJ*. I .1 _ Avstrija ima več rudnine uran, ki hava človek. Ako je človek na pro-1 * se huje rsdij, knkor vse druge države stem, se ogljikova kislina razprši v "n /enrlji, vsaj po dosedanjih računih, vae vetrove in služi rastlinam v hra- Hsdij je v vedni ispremenjavi in raxvi-na V zaprtem prostoru pa se zbira j« pri tem velikansko toploto. Hitrost vodno več ogljikove kisline, medtem *l> čas i/.preniinjanja je :i700 let. i'c ko ljudje, ki dihajo v sebi, porabljajo kisik. Oboje bi lahko postalo nevarno člo\*#kemu zdravju, ako bi skozi špranje oken, vrat in zidu ne prihajal nov srak v sobo. To naravno prepi-havanje zadostuje ravno za življenje, bi nam ne bilo troha čakati ns to in bi izumili metodo, po kateri hi prisiliti uran k takojšnji oddsji energije, hi 1 kg uran« peljal največji braoparnik v Ameriko; na*l dreadnoughti bi ne potrebovali miljon kilogrsmov premoga. a ne s« zdravje in tudi nikakor ne temveč samo 1 kg urans. ('e bi vrgli zabranjuje, da je v zraku vedno manj ves radij, kolikor so ga preračuaili m kisika, a vedno vsč ogljikove kisline, naio zemljo, v Rodensko jezero, bi Tudi izhlapevanje človeškega telesa I zavrelo v šestih urah in vendar ims pokvari zrak, ravnotako goreče «vi- 4'J mUjard kubičnih metrov vsebine: V (ilasgovu je zadnji petek angleAki prvi minister Lloyd George govoril o položaju in o možnosti miru. .Pri tem je omenil tndi rusko revolucijo in izrekel o njej optimistično mnenje.. Lloyd George je dejal, da bi po njegovem prepričanju Nemčija rada dosegla mir. Toda sedaj bi bil to lak mir, ki bi dajal Nemčiji gospodarsko in drugo kontrolo, v krajih, ki jih je zasedla. 0 pogojih miru je dejal: 14Mir se mora nkleniti na taki zadovoljivi podlagi, da ne 1k> imel noben narod želje po kršitvi. ^Garantirati ga mora uničenje pruske inilita-riatične sile, zato da bo nemški narod polagal svoje zaupanje v pravičnost svoje stvari, ne pa v premoč svojih armad. Boljša garancija kakor vse drugo bi bila demokratizacij« neuWtke vlade. Nihče noče nemškemu narodu predpisovati vladne oblike, pod katero hoče Živeti. Toda le prav je, če izrečemo, da bi vstopili v pogajanje s svobodno vlado Nemčije z drugim stališčem, z drugačnim temperamentom in drugačnim duhom, z manjšim nezaupanjem in večjim zaupanjem, kakor z vlado, ki jo po naših občutkih napolnjuje agresivni in arogantni duh pruskega militarizma. Vse zavwmiÄke vlade ravnajo po mojem prepričanju modro, če se drže v «iploAnih razpravah o mirovnih pogojih te meje. ^ Rusija pridobi zopet svojo moč in sicer v povečani meri. Silnejša in mogo^nejia bo postala. ( et udi so notranji boji zavlekli končno zmago, so jo vendar zagotovili bolj kot kdaj, povzročiti, da bo popolnejša, in kar je največje važnosti, na* redili so kakovost zmage dragoeenejAo^ Nemčija hoče odškodnine' in razširjenje o-zemlja na razne strani, povrh pa privilegije v drugem zmislu. Pravijo nairi, da hoče Nemčija obnoviti neodvisnost Belgije, toda kdo je to dejal! fte noben netn% državnik ni dejal, da hoče Belgiji vrniti njeno neodvisnost. Nem&ki kance-lar je bil pač že blizu, da bi to izrekel, toda junkerji ko takoj planili no njem in ga oklofu-tali z železno pestjo. Nemčija bi iz Belgije rada naredila vazalno deželo. Pravijo, da smo lakomni nemAkih kolonij, morda tudi Palestine in Mezopotamije. C'e bi bili šli zaradi nemikih kolonij v to vojno, nam ne bi bilo treba za to armade od treh ali ¿tirih mlljo-nov mož; ne eu^ga bataljona naiu ne bi bilo treba dodati uaši armadi. .Mezopotamija ni brila nikdar turška. Vprašanje gospodatva nad Mezopotamijo in Palestino mora biti prepuščeno mirovni konferenci kakor vpra&nje naaaákih kolonij. Pri tem se morajo pa čuVHtva prebivalcev v teh neciviliziranih kra-jih jemati v počtev. • Koncem govora je Lloyd George slavil rusko revolucijo in dejal, da je vsakogar reiila skrbi, da bi mogla biti na mirovni konferenci zastopana najbolj nazadnjaška avtokracija aveta. Ruska revolucija ne garantira le popolnejše zmage, ampak tudi višjo, krasnejšo zmago, nego jo je kdaj kdo dosegel.--- Ne more se reči, da je Lloyd George v svojem govoru izčrpal vse, kar bi bilo reči o mirov-nih pogojih. Toda če bi bil Rethmann Hollweg le enkrat, toliko povedal o stališču Nemčije, kolikor je Lloyd George sedaj že tolikokrat povedal, bi imel svet že precej jasno sliko in morda bi bih) t «hI a j tudi kaj opravičenega upanja za mir. Ali Lloyd Georgu se mora pritrditi, da so nemške mirovne zahteve skrajno sumljive, dokler ne črhue nemška vlada ne besede o njih. V Lloyd George vem govoru je dosti nezadovoljivega; ampak da bi bilo to, kar je že večkrat povedal, sposobno za podlago za mirovno pogajanje, zlasti izza ruske revolucije, ki je vrgla osvojitev C arigrada v ko*, se mora priznati Ce bi dal Bet h mann Hollweg nekoliko jasnosti o svojih namenih, in če bi bili njegovi pogoji količkaj zadovoljivi, bi se dal gotovo tudi Lloyd George pripraviti do tega, da bi se izrazil o nekaterih vprašanjih natančneje. Toda doslej je dejstvo, da govori Nemčija le o miru, 44ki bo vreden njenih velikih žrtev'*; doslej imajo očitno vaenemet veliko besedo v deželi; doslej vodijo Ludendorffi, Tirpitzi itd. svojo osvojevaluó propagando s Hindenburgovim blagoslovom in pod patronatom vlade. Očitno je torej, kje je največja ovira miru. Oblast in pravica. Gospodujoči razredi so vedno dajali predni-aanint zakonom nekako tajinatveno inoe In nedotakljivo svetost. Nekoč so bili sploh z^oni Hj-ni. Neizobraženo ljudstvo ni smelo premišljeve-Vi o namenih in podlagi zakonov. Zakonodajni u-krepi niso danes več nikaka skrivnost, četudi nn še dandanes debele knjige državnih paragrafov širokim plastem ljudstva nerazumljive. Toda danes vemo, kako se ustvarjajo zakoni in vemo tudi, da niso zakoni nekaj večnega in nedotakljivega. Marz nas je učil, da so zakoni le izraz gospodarskih razmer dežele m da so tudi zakoni podvrženi razvoju proizvajanja. Dejanska gospodarska moč diktira zakone. Boj avstrijskega Ijudutva za volilno pravico potrjuje to načelo. Od leta 1873., ko si je gospodarsko (»jačeno in zmaffujoce meščanstvo A v stri j* priborilo vololno pravico, pa do leta 1907, ko je bila uvedena splošna volilna pravica, so se. bojevali ljudski sloji vzporedno eni za drugim v dosega političnega prava. Hkmpni sili ljudstva se ni mogel gospodujoči razred upreti. Moral je premeniti zakon. Proti volilnim ptfviiegijem kapitalizmu se je dvignilo predvsem mnlomefičan-avto, potem kmetje bi nato Proletariat.< Pod vplivom izpreminjajočih se gospodarskih tazmer so se porajali razredi, ki so zahtevali izpremembo in moderniziranje voilinegn zako-na. Znižanje davčnega ceuzusa o politično organizacijo. Kd8r ni član politične organizacije, je torej za socialistično stranko toliko vreden, kolikor muka, ki Leta po zraku pa sede zdaj sem zdaj tja. Kdo naj se bojuje za delavec, če se ne bodo bojevali delavci sami? To nai bi preudarili tisti, ki se radi pobahajo: 'Socialist sem!' — ki pa niso člani politične organizacije in se brigajo zanjo toliko kolikor za lanski sneg. V čem je moč socialistične # stranke? Ne v mnogih takih, ki nosijo rdeče kravate in se bijfjo po prsih, ampak samo v organizaciji. Deset orgAniziranih, ki m» zavedni, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti in opravljajo socialistično delo, je več vredno, kakor sto kri-čačev. To naj premislijo naši delavci: po tem naj se ravnajo. Kdor ni politično organiziran, ni in ne more biti socialist. Ali ste zapazili, da Vam ja, all da Vam bo v kratkem potekla a* ročnlna? { K t Stran Ka i HIMMMMMMMMMIM» KONFERENCA CHIKAÔKIH JUC08L 800. KLUBOV. Člani kluba itev. 1. Jugoal, Soc. Zveze, H€ tem potutu prosijo, da udeleže konfereuee vaeh chika-¿kih soc, klubov, da« 7. julija to-¿no ob 8. uri rvefter, na 2296 Olj-bourn Are. Na le j konferenci se ima rešiti važno v prana na je, ki je bai za sedanje ea.se velikega pomena, ka kor tudi za bodoče delovanje J. 8. Z., zato upam, tla se bodo vsi sodrugi te konference gotovo u-deležili. . S socialističnim pozdravom . L. F. Truger, tajuik. MODERNA SOUfCWA GONILNA NAPRAVA. Tajnikom J. S. Z. na snanje. Tajnike krajevnih klubov — iz-Vfftn&i one v državi Illinois — prosim, naj mi takoj naznanijo potom dopisnice ali pisma, če so dobili od državnih tajnikov 14S»pe-cial dues stamsps'' za pokritje konvenčnih stroškov. Storite to kakor hitro mogoče. Tajništvo J. S. Z. Tajnikom konferenčnih odborov J. S. Z. na snanje. Tajnikom konferenčnih odborov, ki so žele udeležiti seje ekse-kutive, nazuanjaut, da se vrši prihodnja seja eksekutive v soboto dne 14. julija t. 1. točno ob pol oumih. zvečer na 80:1 W. Madison 8tr., soba štev. 422. Tajništvo J. S. Z. iPo prisadevHuju angleškega kouzu* Is v Aleksandriji, v Kgiptu, se je nam HI is Londonu ¿nuu Hchumanov šola* ¿ni gonilni etroj, katerega bodo posta-vili v iiio»tu Meadi blizu Kajire. Tw itroj ho dovaial v mi« is rese *N 11 \ rasne uapajalne jarke bližnjega enem* Ija. Ker so drva in premog tukaj dra« ga sa gonilno silo jh> tovarnah, hodu ¿a naprej dovajali vodo sa kmetijska /umi ji** a samo • poinoejo šolnine to • plota. Dosedanji poizkusi so se obnesli jako dobro. wnieafc: Jak. Mtklančil, L Bo« I. Yukon; Anton Lavri*, b. 8. W. Virginia. Thomas: Fraak Kocjan, boa 171 MU burn ia okolica: Anton Btraiiftar. WASHINGTON Roslyn; Mart. Hmolsnik, b. »33. WISCONSIN. Kenosha: Frank a.rovec, 18 How la a d K Milwaukee: Joe Kralne, lOSr-tat ave. in Albert Hrast, 257 — lat ave. Went Al lis: Jacoh Oblaek, 4.ÏL'~-*»-Mooter, bos SAt. Waukogan—North Chicago: Pno! Pik-lay, 427 ttelweder* Ht. in Jerry Hpa-capnn, 1106 McAllister Ave. Idilno milo. Dalo človotksg* srca. a*jega oreha (Penast), Hovafižol, eUdkotn, voda in miaeralno solL Nflkako 400 zrnov potasium fosfata ali enaka količina sodium fosfata raztopi v 200 pintah vode ob 176 •topinjah Fahrenheita. I>oda se do volj »ladkotja, da tvori slednji 4.5— 10 odstotkov v k oni* nem produkt*. Vme«a se 40 funtov moke, napravljene 1* 'lot i ("nega zdrobljenega oreha in fi-Ta meftanica se nato kuha. v lov ru » varstvenim parnim pokrovom. Produkt pride nato v Vaknum pooodo *e mu končno doda kultura mlee-Bih bakterij, dokler se ne doseže po trf,l»na stopnja kisline. Nato se pa-■t^rizira in ohladi, nakar se *e pridene »'H»j citronove kisline. ta način nnpravljeao mleko se Ishko knndenzira ter prodaja v kosltr-»'h posodah. Lahko se pa tudi posufit In »tolče v prah ali pa prodaja v steklenicah. Dodatek orehove ma*« obe bo gotovo proporci jo smetane, ^'e se uporabi zadostna množina *«l«#nih bakterij, se lahko napravi »z •oga mleka namizna smetana aH ps ¡«'•Ia smetana, U katere se nato izde k>j« alr. Množenje prebivatelatva v Evropi. Od leta 1900 do leta 1912 se je. pre blvalstw) Francoske pomnožilo samo za 2 odst., Avstro Ogrske za 13 od st., Nemčije za 15 mist, in Kusije za odstotkov. Kusija šteje danes 175,(MM),-IKM) prebivalcev. A ko se bodo prebivalci v Husiji že nadalje tako množili, kakor se sedaj, bo Štela Rusija leta 194* še okrog 344,(MM\IMM) prebivate)» nev, Franvoaka pa tačas le — 42 miljo- ; nor, ^ i ZASTOPNIKI PROLET ARCA i, ARIZONA. Lowell In okoUca: William Krall, box 3596. ARKANSAS. Fort Smith — Jenny Lind: Frank Qo-rene, R. F. D. 3, box 165. Huntington: Karol Petrič, box 204. COLORADO. Pueblo: Charles Pogorele, Clark Jenaee No. 5. in Louis Korošec, 30S Plum Ht. ' Denver in okolica: Erazem Gorshe, 4964 IVarl Ht. INDIANA. Clinton: J. Musar, Lock B. 449. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes st. Kokotno: Louis Zakrajftek, 803 W. Woodland Ave. • KANSAS. Olrard: Thomas W(»lk. K. R. I. box lOS. Orois, Kans.: I»>ank Hnierdu, bet 33. Mulberry: Mike Krule, R. R. 2, box 38. Mineral: Fr. K ožit«, box 32. Ea41cy: JpfoJflgfakrftfflLJU;. Stona City: Mike Fine, box 496. MICHIGAN Detroit: F. C. Oglar, Jo« Pretaer in Thos. Petrič in Herman Grebene, I I 129 South St. MINNESOTA. Ely: John Teran, box 43Ü; F. A. Vider,j bo?; 34t Brelath: Jacob Ambrollî, 419 Piores •k « MONTANA. Bear Creek: Frank Daniček, P. 0. Butt«: Ig. Bozovičar, 2337 Walnnt Ht. in Mike Zumer, 2106 Jew Ht. Baat Halona: J. B. Mi belieb, L. B. 200 Rod Lodge: John Urleb, box 734. Klein in okolica: John Oerkman, (¡en. Del. OHIO. Barb«rton: Frank Merzlikar, box 121. ' Blaine: Frank (term, box 211. Cleveland: Math Petrorčič, 1096 E. 67. Ht., Edward Branisel, 6025 Glass ave., Edward Branisel, 6025 Glass ave., Louis Htegovec, 1107 E. 61. Ht. ( Jqs. Frnnceskin 6d09 Bonna Ave. in ! Frank Miksha,'l 16.1 E: 61 Ht. CoUlnwood: Anton Kužnik.-372—156th j Ht., John Zupane, 15707 Waterloo Rd., Jos. Hkupek, 1107 % St., Joe Kunčič, 439 E. 156th Ht in J. Rasi novieh, 15560 Holmes ave. . Olencoe: Nace žlemberegr in Louis Bric, L. Box 12. Lorain: Geo. Petkovftek, 1605 E. 29th Ht. Maynard in okolico: Frank Bregar, b. 647. Olrard: John Kavor, 1020 mate St. Wooator: John Križmančič, box 360. Youngstown: John Petrič, box 6S0. m > Mesto ILL. Scsser........ «4 Zeigler........ « Staunton...... 4. Springfield . . ; «< Waukegan..... U Nokomis....... H Chicago 1..... 44 Chicago 20..... 44 Chicago 0 ..... 44 Livingston..... «4 Benld......... Ind. Whiting....... 44 Clinton....... 44 Garv......... Kans. M. Mineral . . .. 44 Franklin....... 44 Skldmore...... 44 Mulberry...... 44 Gross......... 44 Kansas City Ark. Hartford...... Colo. Pueblo...... Razdeljeno o U Mich. Detroit 61..... Mont.Bear Creek ... Ohio Youngstown 18. Cleveland Pa. Lorain ...... Barberton . ... Yorkville . ,.. . Cleveland 71... Neffes . Euclid....... Youngstown 62. Johnatown .... 44 Large........ 44 Moon Run..... 44 Yukon....... 44 Farrell....... * Whitney 44 McKees Port... 44 Herninie 63.. . 44 McKees Rocks 44 Woodlawn .... 44 Bentleyville . . . 44 Sygan........ 20 44 Hermine 69 * . 44 Conemaugh . . 44 W. Newton . . 44 E. Pittaburgh 4< .Forest City . . 44 New Brighton . 44 Large....... 44 Ambridge . .. 44 Prita Henry . . . " S. S. Pittsburgh 44 Ellsworth . .. 44 N. S. Pittaburgh .100 44 So. View . . . 44 Wick Haven. Wash. Cle Elum .. . 44 Roslyn .... W.Va.Milburn .... Wis. W. Allis 180. 44 Milwaukee . . 44 W. Allis 35. . Wyo. Cumberland . 44 Cambria .... Rock Springs No. 179 . ... No. 141 . ... No. 99..... No. 171 ... . No. 84..... No. 127 . ... Org. Totals Dobljenih od stranke 8 .. •. 1.85 20 . . t, 5.00 •27 .. ,, 5.40 22 . . 10 4.40 27 .. 6 s-tf*40 40 . . # t rTso • e e • s 25 . . . . 5.00 60 10 .. 10.00 75 . . 15.00 86 . . 4 , 19.25 12 . . 4.24 19.85 17 . . 3.90 12 . . 2.40 ..... 50 .. 10.00 3.95 8 . . 1.70 • ... 25 . . # 9 5.00 ..... 12 . . ,, 2.50 100 . . 20 23.00 16 .. 4 3.25 .... * 11 . . • • 2.20 8.60 30 . . 2.80 .70 30 .. 6.00 1.50 150 .. 10 30.00 7.60 44 ,, 10.05 2.20 84 . . 10 21.20 ..... 21 . . 4.20 80 . . 16.80 ..... 20 . . 4.20 25 . . 5.25 20 . . 4.20 10 . . 2.31 ..... 60 .. # , 13.60 ..... .10 .. 2.10 • . . 4 . 6 . . • . 1.60 .... . 12 .. 12 2.32 17.80 58 . . 13.00 13 .. 3.60 ..... 45 . . # m 9.00 31 . . 6.30 50 . . 10 10.00 ..... 9 . . ; . 1.80 ..... . 20 . . 2 5.25 ..... 10 . . 2.00 40 . . 8.00 30 10 6.00 20 . . • « i 6.10 20 . . # # . . 5.50 14 . . 8 3.30 20 . . 4.00 11 , . 2.20 50 . . 10.00 ..... 28 .. 5.20 20 . . * ' 4.00 • « • • . 15 ... b 4.00 ..... 10 . . , • 2.00 20 >1 4.00 ..... 20 . t * • r/ " , 32 .. 6.40 . • ' .100 .. „ . 20.00 . 28 1 5.60 ..... 40 . . 8.85 37.60 12 .. 3.40 ..... . 20 .. 4.00 1.60 11 2.95 .65 16 . . 2 3.20 • « « • e 61 » * • 12.20 ..... 30 10 1 6.00 5 ! 35 7 .. 1.40 ..... 12 . . 2.40 è 31 . . 6.20 2. 50 . » • • .92 ..... . « • • .50 . • .. , , 9.50 .. .. . , a 4.75 • • s . .. .. * .24 ..... . . . . 5.49 .2199 20 105 501.47 109.80 maja..... « . • . ......... v maju. .. • e • • ......... ,,,,,,, 19.85 3.95 8.60 .70 1.50 7.60 2.20 19.69 37.60 1.60 .55 5.35 2.50 V 111.59 3 > M 1.05 2.60 2.70 2.60 2.70 4.00 2.60 5.00 1 7.60 8.65 3.04 2.20 1.20 6.00 .90 2.50 1.30 18.CO 1.65 1.10 1.40 3.00 15.00 5.65 19.80 2.10 8.40 2.10 2.75 2.10 2.25 6.80 1.05 .80 L22 7.10 2.30 4.50 3.20 5.00 .90 3.25 1.00 4.00 3.00 4.10 3.50 1.90 2.00 1.10 5.00 2.60 2.00 2.25 1.00 2.00 3.25 6.26 10.00 2.80 4.85 4.85 2.00 1.85 1.60 6.10 3.00 .70 1.20 3.10 .92 .50 9.50 4.75 .24 _5.49 275 08 .. 774 ..4000i Milo za toaleto, obraz ali kopel j mora vsebovati sledeče kakovosti: Biti mora Čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo. Severa's Medicated Skin Soap Pols« Ufa M dobs tudi drugs sdrsvlla in IBSINOS pripravit« ltdslaas la kl sa pr.rfU)«jo »od 'asvssovo" varnoatao / ri»inlto. Kahts-vftiU v«dn>> wmo B*v*rov* priprarks. »a t-r.-uj v U-ksraah vsepovsod. 6s )ifa n« morst« dobili TTd*m kr»Jii^ naroČit« Jih narav- F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, »WA (Severovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Je izvršno za otroško kopelj in je pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan. Cena 25 centov. Seviri'i Antisepaol j« antiaepMne tekodi- na za rouanjo in v nanjo rabo. Rabiti bi ga morali vaak dan kot ustno izpiralo, grgraio In kot krajevno nadevalo. Cena 26 oentev. Foot Powdor (Severov Pralek za noge) je znan kot an^ tissptično preprečilo zoper neg a duha in olsjiilo za potne, otekle. pekoče in razpo-kane noge. Cena t6 centov. Raztirit« svoje znanje! PouCite se o socializmu! Razvedrit« si duha! "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeč« knjig« ia brotnra. PoAlji-t. naročilo se danes: Maksim Gorki:' Mati, mehka veaba ...............................U 00 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Dtnngel. Porast iz ckicalkih klavnic ...........................................TI Enrico Ferrl: 8octalizem in moderna veda......................... M Proletariat , . . . . . ..•«....**.•••••«•••••••«•••••••»••••••••••«•• «10 Kdo naiCnJe proizvajanje v malem .................................10 Socializem......................................................10 Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nala bogatatva*' .............10 Kapitaliatičnl razred ..... ........................................1C Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliftko svetovno naalranje 1 « e « « e i ia svobodna znanost O konaumnih dmžtvih........ Sadmžna prodajalna ali konsum ............................ Katoliška cerkev in socializem ................................... Spoved pzpela Aleksandra ....................................... Vse te knjig« in broiur« poftlj«mo poštnin« prosto. PROLETAREO. 4008 W 31st St. CHICAGO, ILLINOIB. .25 .10 .05 .10 .10 Razpe^anih v maju ...................................... * _ Na roki dne 31. maja...........;...................... Izjemnih znamk na roki dne 1. maja.................... Dano klubom v maju................................!! Na roki dne 31. maja........................ 3BEH9I Največja slovenska zlatarska trgoviaa FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio 0 Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Sc prodaja na mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri s« Vara poilja brezplačno. Najbolje« blago. Najniij« c«n«. 3E)r==lE3 Dualnih znamk na roki dne 1. maja Dano klubom v maju............. Na roki dne 31. maja............. Tajništvo J. S. Z. 423 401 105 296 Öas OREGOl;. Oregon City: Frank Sajovie, 131-18tb C(ii|)a 8iovetuika revije v Ame- ' riki. *1 Cek prineaa lepe povesti, koristne goniMxlaTake ia go-I spmlinjike nasvete, znanetvene za- OKLAHOMA. Ked Oak: Joe Roge j, box 3. PEKHSTLVAKIA. Brenghon: Jaeob Dolene, bo^ 181. ci pa nn #689 St. Clair eve. jacon voiene, ho^ ml. j¡n,jVi»«ti, poduine in narodu po- Za colo Pa.: Leojxdd Akwla, Room 129,1 9 1 Bakewrll Hldg., Pittsburgh, Pa., in trebna razpmve, innogo micmh Frank Ahlin. slovenskih peainio in poleg tega Braddock: Thonins Petrovick, bo* :?23. > nr.:nnxn ... u Canonsburg: John Koklieh, box 276 In I Pa P""»«» Irpc umetniške sil- Jože Ambrof.ii-, box Ml. . | ke. , i Clarldge: Tf. Zurman. box 2ß5. , ' Conemaugh: Anton Onbrenja in Krnnk i'»«! slmja meaeeiio lift \U atra- n eil in »tane samo $2.00 ua leto, i Dunlo: Frank KauW. box 72. . __ Forest City tn Vandling: Frank Rataie, ** pol leta $1.00. Naroča se pri W «85 in Anton Drnsler Sox 9. Mf^M g7n 8o< Mi|lird Avc ! Hermtnte: l/onls Hleber, bn* 117. ' «»v., Irwin: Tony Kodrič, R. p. D. 3 — box Chirago.lll, v Cleveland!! in okoli- 100. JokBStown: Math. Gahma je. R. F. D. 1, box 120 in Frank Likar, 701 Chestnut Htrcet. LIoydell: Anton Orbee, box 35. v Moon Bnn: Joe Hnoj, box 2S6. Morgan: J. Rvartil, box 403. Meadowlands In okolico: Tony ftomcr. box SI3. Midway: John Zn*t, Loek Box 22. Sonthview, Pa.: Tony Zslsr, b. 55. South Fork: Jakob Rupert, box 23S. 8o. Fork. Joffre in okolico: Frank HtegevAee, box »4. Traf ford: J. F. Berga nt, L. Box 262. W. Jfewton: Joe. Korko, R. K. D. I, box 60. Wickkavan in okolicot Luka Kralj. hoi «R. Prt prehladih vdrgalts etat la »tea, taker tudi etopüa s O Br. PAZITE IIV HRANITE Narodni izrek pruvi: "Pnzite na vaš beli denar za črno dne-To pomenja toliko knkor prvo pnzite in hranite dokler ste *e ve PAM-EXPELLER UêlakaJ«UkoJ olejttjtve in prt]«t>o. Jedlae pravi s varstveno znamko sidra. Me. ta Me. v lekarash la neraraoei od P. AB. RICHTER a CO. 74-ee WasMegtae Straet, New York, N. Y. je vedno imeti nn pnmetu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrn« pogača: karacn nn kainen palača". Najtežjo je početek sli brez počet k a ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlsgati v«* densr *«• danes, nm|»nk pazite, da ga nalagnte v gotovo in varno bnnko. Z vlogo enega dolarja dobite vaSo bančno knjižico. Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3'/t obresti od njega. Polil jamo denar v Italijo, Rusijo in 'Francosko. Prodajemo prve posojilno mortgnge (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale. Hprejemo upi se za ps rob rod no i»otovanje v staro domovino po vojni, KASPAR STATE BANK 1900 Bine Island Avenue. Chicago, lil. Kapital, vloge in jnvbitek znata nad #0,000,000, »k central Hotel Conemaugli, Pa. Fred. Mosebarger9 LASTNIK. Zadnji opomin! Vsem tistim, katerim smo razposlali opomine in do sedaj se niso poravnali naročnine, naznanjamo, da dobe le ono ali k večjemu dve številke. Kdor je v stiski za denar in želi da se mu Proletarec ne ustavi, dotični naj to takoj naznani. List tudi ne bomo ustavili tistim naročnikom, za katere zastopniki izjavijo, da naj se poiilja. Upravniatvo. OBJAVA. V prošlih par številkah Proletarca je bilo naznanjeno, da bode imel jugoslovanski soc. klub stev. 13 v Sygan, Pa. svojo letno veselico dne 16. junija. Veselico pa smo vsled tehtnih vzrokov morali preložiti na dne 14. julija. Prosimo, da se to vzame na znanje in na veselo svidenje dne 14. julija v Sygan, Pa. Lovrenc Kaučič, tajnik. 2353235323485323482323532348234823482323235323534848235323535353 4853234853534823535323482323535323482353235348532323235323535353 \ PROLBfARBC Ivan Oanker; CIGANSKA SIROTA. Snoval sem dramo. Drsano o uMneni človeku, ki je ob okrutnost* tega življenja mislil, da je do kraja spoznal njeiga ničevost in minljivoat, pa iuu je bilo razodeto ob aadnji strašni uri, da je bil spoomal ¿i vi jen ja vesoljno* t in večnost. Kar je bila ie od nekdaj snov in misel vsake drame. Lepi dnevi ao bil«; ves hrib je bil tako sijajno obžarjcn od jcsenskegs solncs, kakor sama duša moja. Ljudje moje drame, obrazi, ki sem jih bil samovoljuo ustvaril, so stali plahi v senca'*. ( e sem jih poklical, so prišli *>lwu; ali bližali »o se počasi, napol razločni, otuahovaje, če sem posegel z roko po njih, so ae umaknili, so utonili. V tistih urah sem okusH vso sladkost, ki jo more okusiti človek stvarnik. Kar je bilo od vekomaj v meni, se je ialilb v vesoljnost in jo jc oplodilo; tu iz vesoljnosta je planil žarek nazaj v mene samega. Sence, ki sem jih klical, so se vičlavečile ob mojem ognju. Spoznal sem jih koj; polne so l>Hc do roba mojih misli in mojih sanj, moje oči so imele in mbj obraz, preživele so bile moje življenje do kraja, še tisto «zadnje, za katero ne vem. Ali vse, kar sem wlel, je bilo tisočkrat povečano, razmaknjeno v brezkoivčnost. Saj to nisem bil jaz, ne jate, prat»ek v poletnem žaru! Ni bil en sam obraz — tisočkrat tisoč jih jc atrmelo vame! Ni bil en dan, ni bilo eno samo tisočletje — večnoat je bila! Trepetaje sem občutil globoko v duše dno, v radoati in grozi, da živim na vekomaj, zato ker jc večika in vesoljna ¿e sama misel moja! Iz sanj me je vodr&mH neprijeten, omledeu dtlh, kakor po zasirjenem mleku. V moji izbi so bile samo blagodišeče cvetice; njih vonj se jc n-brano skladal, prijazno objemal s tobakovnn. Stopil sem v kuhinjo; tam ni bilo nikogar, tudi mleka ni balo na ognjišwu. Na mali, s pisanim prtom pogrnjeni mizi kraj okna je leža4o nekaj rdečih zvezkov; na vsakem je bHo z velikimi er-nspisano: "Cigansks sirota." Na poglavit-ni strani je bila podoba, ki je oznanjala prečudne prigodbe. strahotne krivice ter navsezadnje veličastno odrešenje. Truden in Žalosten sem se vrnil v svojo izbo. Najprej sem začel premišljevati, kdo da bere zgodbo o tej "ciganski siroti." Prestel in precenil sem ljudi, kolikor jih je bilo v hiši. Zsdobil t vil nem ljudi, kolikor jih je bilo v hiši. Zadobili so nenadoma vsi kar drugo lice, nego so gn imeli poprej; gledal sem vse edinole skoz naočnike "ciganske sirote;" vse druge telesne in dtuševne lastnosti, čodnoati in nakaze, so bHe zabrisane. \ floHpa Mioi se je bila seznanila že z Do-stojev.skkn samim; — tudi zaradi bluz in slamnik oViitoa pravičen okus; kaj bi s — cigansko siroto! odejo. Že sem bil zadrema*!, že so me bile narahlo pobožale tople sanje, ko mi je zabrenčala muha tik miano išesa, da sem stresel z glavo ter se vzdramil. Muhe ni bilo nikjer, pač pa ae je glasila odnekod tista strsšna pesem, napol pridušena, komaj razločna. — Ado4f . . m Marko Cingara . . . Potegnilo m eje iz postelje z nepremagljivo močjo. Neusmiljena pesem me je vodila na vrvici kakor slepca, ftel sem po prstih do duri, odprl sem jih brez šruma, tipal po temnem hodniku, pri-tipal se do gospodarjevih duri ter prisluskaval. — Adolar . . . Marko Cingara . . . Marko Cingara . . . Adolar . . Spoznal aem glas gospoda Naudeta samega. On, ki mu je bilo spanje vsega življenja pomen in cilj, j« bral v pošteljk Bral hitro, sunkoma, a pri- tajenim glaaomi ; bilo je v tem glasu kakor sramežljivo ih t en je. Tisto noč niseiu spal. Ce sem za hip zadremal, se mi je koj prikszal grozni Marko Cingara; bH je velik dedec s črno grivo iu črnimi očmi, oblečen v liana rje no, pisane cunje ; brusil je nož, škripal z belimi zobmi, bližal se postelji ; nazadnje se mi je porogljivo nasmehnil, sedel na stol ter se pričel bniti . . . Pod oknum je Adolar Sokolski brenkal na gHaro . , . Zstekel sem se k molitvi. Ali v božjo besedo samo je brez vesti in keasnju posegel Marko Cingara ter jo preglasila. Nato sem sklenil, da napravim konec temu svojemu bednemu Življenju. Ko sem se zjutraj pogledal v ogledalo, seui bil podoben auirti sami, nič več tistemu korajžne-mu fantu, ki je bil nekoč in ki gu je brez greha obglavi! mogočni — Marko Cingara. Pohujšsni ao ljudje, nevredni lepote, že zato nevredni, ker Je niso željni! Pojdi k živalim; tudi sveti Frančišek je storil takisto! Šel sem k njim. Imeli smo kakaduja, prijazno l>elopero živalco z rumenim čopom in'junaškim kljunom. Stopil sem k njemu in seui' |?a vprašal: Kako sodiš, o kakaduj, ti beloperi, o umetnosti in lepoti 1 Namršil je rumeni čop, zuvil ubili vrat ter zajavkal milo in zategnjeno: — Adolar! Pokvkal sem svojega pasčka, tega lepega, črnega, svilnodlakega, ki sem ga bil krstil za Firb-ca, «zato ker je bil modrosti željan. — Kako misliš ti, o Firbec, o umetnosti, o njenih pravili ciljih ter o njenem pomenu za po-vzdigo človeštva k nadzemeljskim višavam? Zaokrenil se je zaničljivo in brez besede ter se s povešeuim repom napotil naravnost v kuhinjo, k ciganski siroti. Še ta. ki sevin ga imel od srca rad ! Pobegnil sem v gaj. Rdeče listje je pošumevalo v jesenskem vetru ; ali gorje, šumekt je eno samo pesem, brez prenehanja, brez usmiljenja. — Adolar . . . Marko Cingara . . . Marko Cingara, Adolar ... Moje lepe, ljube sence so umrle, pokopane so brez gomile in brez križa. Čemu bi živele in komu.. V zasrneh ljudem, živalim in nedolžnemu gaju samemu. - Premagal in pokopal jih je vse po vrsti »lav-ui Marko Cingara, njegov zmagoslavni krohot se razlega od obzorja do obzorja . . . l'util sem, da se bltža konec, strasnejši od-smrti same. Mračila se mi je duša, tomla Je v brefcda-njo noč. Ali poprej se bo zgodilo še nekaj dru-gega: IViksže naj se po tej ali oni poti človek ,s tistimi rdečimi zvezki pod pazduho — ubijem ga s sekiro ter ga dan» pokopati na svoje stroške! — M ■ - _i_US. BREZBRIŽNI DELAVCI. Vainejše od nazorov drugih krogov 'je za socialiste mišljenje delavstva. Kajti ena temielj-nih resnic jc ta, da ne more osvoboditve delavstva izvršiti nihče drugi kakor delastvo samo. Ali na prvi pogled mora biti vsakemu razumnemu človeku jasno, da je osvoboditev najštevilnejša razreda človeške družbe, osvoboditev, neštetih miljonov, osvoboditev ogromne večine človeštva velikansko delo, ki se torej ne da izvršiti z malenkostnimi sredstvi ne z malenkostnim znanjem, ne z malenkostnim načrtom ali pa celo brez načrta. - Na žalost j etudi med delavstvom še veliko zmot. Tudi med delavci je večina še brezbrižna. Bila ti največja neumnost, ako bi to tajili, kajti to bi bila pogubnost na politika ptiča noja. Precenjevanje svoje moči se vedno maščuje. Socialistična Stranka gre za tem, da organizira vse delavce po svetU, da jih njiuči samostojnega mišljenja in da jih prepoji a socialističnim duhom. Ali ssini sebe ne smemo varati, in zato si nc moremo domišljati, da smo že na cilju. Na fniljone je še delavcev, ki nimajo o svojem položaju, o vzrokih svoje bede, o družabnem stroju in o družabnih razmerah nobenega jasnega pojma. Sami o sebi ne vedo nič drugega, kakor da morajo delati, Če hočejo živeti, in tistega, ki jim da dela, smatrajo za svojega dobrotnika. Kajti od njegove volje je odvisno, če jih najame ali pa spodi. In če jih nc spodi, mu morejo biti hvaležni. Ker jc v njegovi moči, ds jim pokaže vrata kadarkoli moče, morajo paziti, da se mu ne zamerijo. Kajti on jih lahko obsodi na lakoto. "O-pravijaj svoje delo, pa molči", je zanje vrhoVni zakon. Težko je poučiti take ljudi o resničnih razmerah, ker jim je pouk sumljiv. Ce pa se slutijo vmes kaj socializmus, se ga naravnost ustrašijo; ne da bi sami verjeji v kakšne posebne strahote socializma — ampak boja sc ga, kjer bi «e z njim zamerili svojim predpostavljenim in gospodarjem.- Oni vidijo današnji dan. Kaj bo jutri ali pojutršnjem, to je predaleč njihovim mislim. Danes imajo svoj trdi, kruh, bogdaj da bi ga še jutri imeli; zato ostanejo pridni, da ga ne bi izgubili. Kljid) temu pride lahko dan, ko vsa pridnost iu vdsnoat nič ne pomsga. Kapitalistu ne oblju-buje produkcija navadnega visokega profita, pa jo enostavno ustavi in njegove "dobrote" napram delavcem je hipoma konce. Namesto nauka z besedami prihsjs tedsj ši-bresposlenosti. Tu pa tam odpre kateremu s avojo bedo oči; ali takih uspehov je malo. Kdor sc noče zanimati za svoj položaj, dokler mu ma-,t*rielne Utao^O v*.V, b z vso svojo silo. , Slaba navada, ki ss ša bolj pova-čr. poleti Mnogi ljudje so preleni zs hoditi, in ta slaba navada postane še slabejša posebno v vročem po-letj u. Navada voziti se na pouličnih železnicah ali v avtomobilih jih oropa zdravje ohranjujoče vežbe fizična in duševna čilost o-slabi nejprebavnost in želodčni neredi so na dnevnem redu. Triner-jev Amerikanski Kliksir od grenkega Vina vse to popravi. To zdravilo odpravi zabasanost, pomaga prebavi, oživi tek in uglasi cel sistem. Vzemite je za zdrav-jtf — to jc zdravilo, na pijača. Cena ti.00. V lekarnah. — Triner-jevo Mazilo je tudi lek za to dobo. Jc izvrstno za spahnenja, otekline, praska. Ako. mažete žije po duševnem delu ali • atletičnem vežbanju ali ako ga rabite za trudne noge po nožni kopeli, boste očarani vsled prijetnega učinka. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. • • • V lekarnah. Cena ♦'.00. Jo*. Triner, izdelovalec, 1888—1339 S. Ashland Ave, Chicago, lil. JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "AH tem fte poslal zaostalo na ročniao sa "Prolstarca"t Mtj-______ CARL STROVEP Attorney at Law Zsstsfs H vssfc HŠMifc specialist za toibe v odikodmna kih zadevah. It. aobo 1009 ItS W WASHMTON STREH CHICAGO. ILL. ' Telefon: Dr. W. C. Ohlendorf, IH. £4r*v&llr aa ostrsaj« la raaoc*i<.!k *4r»r«(Ska pretakava h—r'"A" lja ««, )• I* »dr*1924 Blu« bfi k r% Okle «as. Vrmàn j» 1 U S pa ^cl.i S t k'------ ----- » »rum Isvaa •«1 plAaj* Ali veste za letovišče Martin Potokarjat Seveda. To je "VIL-LAGE INN" s prostornim vrtom za islete. Vodnjak z atudenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. ZANIMIV ČLANEK O NAOSOBOVA-NJTJ BANKE ZVANE "OLBAEINO HOUSE". Kaj to pomil sa ljudstvo, e« je banka pod aadsaratvoa "Olearta« Vse banke, ki imajo svežo a Ckisago Cleariag Uoune, ao podvržene »trojemu nadzorovanju od uradnikov tega cavo-da.» Pregledovanje rafeuaov ia imetjn ae mora vriiti najmanj enkrat na leto. Isvedenei natančno preiičejo ataaje vaake banke. Vae gotovino preitejejo, pregledajo vae note, varMine, rknjilbe in druge vrednoetne listine, ae prepričajo o fondih, ki eo naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Ce najdejo isvedenei kake alabe ali .dvomljive vrednoetne liatine, ae te ne itejejo več kot imovina banke. Ako ae je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kassti pravilno vred noat v svojih knjigah. Če banka drzno ftpekulira in ae ji pride na aled, mora to takoj opuatiti. Vae, kar je slabo, ri-akirnno, ae mora takoj odstranil» ia aa-domeetiti s boljitm. Ce- vsega tega banka hitro ne popravi ia stori, izgabi vse nadaljnje ugodnosti i» praviee, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House. *>- > ^ Kedar Se odvzamejo kak! banki te ugodnosti ali če ni eprejeta v Cleraing Houae ima slednja za to dober vsrSk. Na drugi strani pa je o banki, ki j« članica te sveže, ie to dovelj jases dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno ia aigurno. Načrt aa aadaorovasje bank potom Clearing Housa je bil izdela* v Chicagu pred deaetimi leti, od katerega časa aa» prej ni baakrotirala niti eaa banka, ki je bila v sveži s tem Cleariag Houaoaa. Ako je ftlo na ali drugi banki alabo vsled panike nli vojake, ao ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Houae banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Houae nadzorovalni načrt ae je pokazal tako vspeien, da so povaod, kjer koli ae nahaja kak Cleartng House. sprejeli ta aačrt. American 8tate Baska je v zvezi s trm Clearing Housom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vae privilegije te tanke, kateri poda vaako leto pet popolnih računov. American Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o s+anju Banking Depnrtmenta države Illinois. Napravite NAAO banko za VA&) banko in Vež denar bo varea ia gs Inhko dvignete, kednr ga želite. Vpraiajte za aetnam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam S100.00 ia ♦500.00 zlatih hipotečnih bondov. LOUIS RABSEL SHAJAUME SLOVENCEV M 4M UMI Ut., KIIOSIA, WIS. Telefon 119» MODERNA K NI OO VEZNICA, Okusno, hitro in jrpefoe 4aH za privatnika in druitva. Bp mamo naroČila tudi isvssi ma^fc Imamo modsrns stroja. Vl^l cone in poštena postraiba. URAT JM HOLAS, 1888 Blaa (Advae> SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL POD. Naročite si devnik "Prosva. ta". List stane za celo leto $3.0C^ pol leta pa $1.50. Vstanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo drufitvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, ni. Naivečfo dnvanska tiskarna v Ameriki je =Narodna Tiskarna= tlM-at Bts« blasi Avease, Chicago. II«. ■ f Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ..................................... l t^ADAR potrebujete društvene po- ! trebičinc kot zastave, kape, re- I galije, uniforme, pečata in vse drugo ! obrnite se na svojega rojska F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenuc. CHICAGO. ILL. Cenike prejiaeta zastonj. M Vse delo garantirano. MMM^IMMMMMIM slovenski pogrebnik ^-^RTIN BARETINČIČ Tli. 1475 JOHNSTOIII, PA. predsednik. AMEBIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vogul Loom i« in 18. ceste. Prirepen po načinu, ki ga is rabil star moder menih * SOROL se je itkasal čudovito uspešnem na kri« želodcu in trebuhu, bela uvrat, na-duh«, glavobol, i«fuKo L teka, prehlad v «lavi, itd. itd. 1'nrfd) M Ista k»mp«nlj». k« anskJ . o s JFotojgraf Posebno iwzornost za slike novoporočenerm. Obiščite nas, in prepričajte se! Mtd Throcp in ^llport utico. 1255 tO. 19th St. lym-.rr.iy.j r ■ ■ ■ - -------------^rxotf