Sodobna poljska poezija Tadeusz Pioro Rojen leta 1960 v Varšavi. Je avtor zbirk Okecie (1993), Priložnostne pesmi (1997), Sintetičnosti (1998), Volja in želja (2000). Njegove pesmi so izšle tudi v angleščini: Infinite Neighbourhood (Cambridge, 2000). V Varšavi predava na Inštitutu za anglistiko. Prostranstvo in šum Kot avtoportret v razbitem ogledalu smo danes videti počeni, nehote, v znanih pozah lahkotne privzdignjenosti, odvečnega napora, spanca od začetka do konca. Morje preseneča, čeprav ne osuplja v spremenljivosti - vse o njem vemo, pesek je vedel vse, preden smo ga občutili v ustih in popku, pod nohti. Sanjamo, da nas nekdo vidi - in morje požira na razglednicah; srečujemo galebe in svetilnike, dotakne se nas nasmeh iz nočnega lokala, kjer cel teden uravnavamo način življenja, da bi se čez leto vrnili in znova iskali razloge. Ne čudi, čeprav preseneča trajna vrednost peščenih dvorcev, gradov, podgradij, gričev in krokodilčkov, kijih napihujejo starčki, mladina pa, zato da preganja čas -kakor da bi vodoravno položila peščeno uro in tako dolgo zaustavljala gibanje peska, dokler ne bi svoje dolžnosti izpolnilo morje. Tudi naše dolžnosti bo izpolnilo morje. Sodobnost 2005 I 255 Sodobna poljska poezija Medtem pa so vsi "divji v obstoju"; po rodu ni več iz Breughla, ampak iz Boscha, ki je resničen le ob zatisnjenem očesu pod zadimljenim steklom. Izkušamo opustošenje, toda saj imamo obleko, ki je nihče ne bo uničil niti brezmejno grozna kamera. V goščavju pejsažist slika prazno plažo. Morda zato pričakujemo večer in globljo temo. V nas ni dovolj norosti dneva, pripravljenosti na vsak poraz, niti drugih spretnosti, ki še vedno niso obvladane, kajti niti noč ne pripada nam, ko pa se na pravice srečnega človeštva opozarja človeka z estrade in glasbeno sceno, bolj žalostno kot je pogled ribiča z zelenega bankovca za petdeset zlotov. Tako so nekoč videli nas, mi pa njih, kot poklicne preroke v laičnih salončkih Port-au-Prince. Gledamo proti Rozevju: zelenje na rtiču je videti kot obris lokomotive tgv in tuintam spominja na profil majhne pošasti - tako težavno je biti samosvoj brez zapletenih asociacij. Nočna bleščava svetilnika nas kot bitje čistega srca prepušča domišljiji oziroma izobražuje - ko se vračamo v hotel skozi obljudeno goščavje, pridobivamo samozavest, ki jo bomo jutri izročili mrzli vodi. In tako kot galeba zadovoljijo ostanki sladkornega orehovega preliva na pesku, tako tudi nas kupi smeti, ki so ostali po gostiji, če lahko orehovemu prelivu rečemo gostija. Sodobnost 2005 I 256 Sodobna poljska poezija Svetovna prestolnica poezije Krakov seveda celo na prvi pogled bliže zvezdam v meglici oddaja zaščitniški vonj - značaj resnosti v povsem domačijski ironiji brez poganskih domov kulture pravljičnih falusov kot v drugih mestih se je lažje zavedati lastnih dosežkov skoraj tako razločno kot bližine smrti pod manj pomembnimi oboki slabotne barve zatemnjujejo gesla in na majice preslikavajo risane šale kujejo naklepe da od njih ostane samo še prah hohštaplerski okraski so naprodaj v majhnih zavojčkih svetinjice časa na katerega je bolje pozabiti Nekdo je primerjal ta katoliški Disnevland z balistično raketo ki naj bi nas zadela a je izgubila sled ali čisto pozabila Ali čutiš, da bo vendarle priletela? Poplesavanje mongolskih hord se sliši v sambi ki jo uvoženo erotični Brazilci igrajo v posmeh tradicionalnim oblikam glasbene kulture poezija pa se dviga v zraku in majhni muzeji na prostem rastejo v podpritličju na polju poplesujejo medvedi divje se vrtijo na ražnju založniki zvijajo travo ob svitu pesniki spijo v rožičastih spalnih vrečah in od časa do časa vstanejo ter gredo na majhen sprehod po bregu znamenitosti ali pa samo v goščavo in nazaj Sodobnost 2005 I 257