Stev. 18 V Ljubljani, 30. aprila 1909. IL. leto. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Iz Zareze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Slovenskemu in i s t r s k o - h r v a -š k e m u učiteljstvu. Po sklepu upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v seji dne 7. aprila se bo vršila letošnja dne 15., 16. in 17. avgusta 1909 v Mariboru. Na glavnem zborovanju se proslavi štiri-desetletnica državnega šolskega zakona. Cenjene gg. predsednike Zavezenih društev prosimo vljudno, da uvrste v vzpored enega prihodnjih zborovanj volitev delegatov v zmislu § 7. lit. e) Zavezinih pravil. Na vsakih 10 članov se izvoli en delegat, nepolne dese-tice se vzamejo za polne. Delegati naj se prijavijo vsaj do 1. avgusta 1909. Izvolite delegate, ki se bodo glavne skupščine tudi res udeležili, da bo vsako društvo častno zastopano. Volitev delegatov smatrajmo za jako važno zadevo v naši organizaciji. Kdor že ve naprej, da ne pojde v Maribor, naj se ne pusti voliti. Vsak izvoljeni in prijavljeni delegat dobi od vodstva Zaveze legitimacijo. Društvene izkaze dobe gg. predsedniki kmalu v roke. Izvolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 1. avgusta t. 1., da bo mogel Zavezini tajnik izdelati svoje poročilo. Gg. blagajnike Zavezinih društev pa prosimo, da pošljejo blagajniku letni donesek do konca maja t. 1. Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Gorici se je določil znesek za upravno leto 1908/09. od vsakega pravega člana 1 K, od vsakega podpornega pa 50 h. Poživljamo že zdaj vse narodno napredno učiteljstvo, naj se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu. Narodno napredno učiteljstvo pokaži posebno letos, da je solidarno v svojem stremljenju, da se ne umakne niti za ped s strogo začrtane poti, ki vodi do zaželjenega cilja. Pokažimo, da se ne strašimo silnih persekucij na naše vrste! Pokažimo, da nas ne oplaši beg neznačajnih koristolovcev v naročje reakcionarnih in nazadnjaških strank, ki hrepene po oni minuli predpotopni dobi, ko je bil učitelj mežnar in ponižen farovški sluga. Zato vsi na krov za napredek in čvrst razvoj narodnega šolstva in za svobodo našega stanu. Vsak zaveden učitelj in zavedna učiteljica naj pohiti v Maribor tiste dni! Vodstvo „Zaveze avstrijskih Jugoslovan, učiteljskih društev". Tajnik: Predsednik: Drag. Česnik. L. Jelene. 0 ——————— Učiteljsko vprašanje na Goriškem. Učiteljsko vprašanje na Goriškem je postalo zopet aktualno, in sicer od Velike noči. odkar se je pojavil razkol med laškimi učitelji in učiteljicami. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K Dol leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Na zboru v Gradiški so namreč učitelji zahtevali, da se službena doba zniža na 85 let; šele potem, ko se to doseže, bo možno govoriti o zahtevi učiteljic, za enako plačo z učitelji. Ker učitelji niso uvaževali tega postu-lata učiteljic, je med njimi nastal nepremostljiv razpor. Učiteljice^so se popolnoma ločile od učiteljev. Goriško učiteljstvo pa ne zahteva od deželnega zbora samo znižanja službovanja na 85 let, marveč, da se v pokojnino prišteva tudi stanarina in za slučaj, da bi kak učitelj postal pred 35 službenim letom nesposoben za daljno službovanje, da se mu odmerja pokojnina po službenih letih, vštevši stanarino. Te tri zahteve je predložilo deželno učiteljsko društvo prejšnjemu deželnemu zboru. Ta je pa sklenil, da odstopi prošnjo svojemu nasledniku v rešitev. Kakor je znano, pa novi deželni zbor zaradi obštrukcije laških liberalcev in slovenskih klerikalcev do sedaj še ni mogel zborovati, zaradi česar se učiteljska stvar v deželi čim bolj poostruje na vse strani. Da je zahteva učiteljic po enaki plači z moškimi kolegi opravičena, je jasno že iz šolskega zakona z dne 14. maja 1869, ki ne pozna razločka med moškimi in ženskimi osebami, marveč imenuje oboje le učitelje. Tudi razne razsodbe upravnega sodišča potrjujejo, da se mora pod izrazom „učitelj" umevati tudi učiteljice, ker imajo oboji enake izpite, enake dolžnosti in enako odgovornost. Vlada je državnim učiteljicam že davno pripoznala službeno in plačilno enakopravnost z učitelji, tako so tudi že mnoge druge dežele izpremenile svoje šolske zakone v tem smislu, le na Goriškem vladajo še zastareli predsodki.*) Službeno dobo 35 let so sicer že uvedli v Trstu na mestnih ljudskih šolah in v Istri, v drugih deželah se je pa ogibljejo z izgovorom, da učitelji nastopajo službo navadno že pred 20. letom, torej ne gre, da bi se jih vpokojilo v starosti od 55 let, ko so še popolnoma zmožni za službovanje in bi se tako le deželne finance obremenjevale po nepotrebnem. Kvečjemu naj bi se izpremenil deželni šolski zakon tako, da ima vsak učitelj, čim dovrši 60 leto, pravico do popolne pokojnine tudi tedaj, ako je služil le 35 let, kar se je v nekaterih deželah že uvedlo. Sicer pa pokaže bobočnost, kako se razvije na Goriškem učiteljsko vprašanje. „Gorica" piše vedno jako odurno. Sicer pa dr. Gregorčič ni več vsegamogočen. Štajerskemu učiteljstvu. Tovariši, Vaša sveta dolžnost je, da zastavite vse sile, da zmaga tov. B r i n a r. Agitirajte od volilca do volilca, od hiše do hiše ter skrbite, da bo vsak volivec splošne skupine Slov. Gradec-Celje-Brežice zapisal na volilni listek: Fran Brinar, nadučitelj v Go-tovljah in da se bo 7. maja zanesljivo udeležil volitve. Soc. odsek „Zveze". *) Tudi na Kranjskem! Uredn. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h >i ii ii dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). Glas iz mlajših učiteljskih krogov na Goriškem. Malokdaj čitamo kaj iz peresa mlajšega učiteljstva. Tudi na zborovanjih se le redkokdaj kateri oglasi. Kaj je temu vzrok? Ali je mogoče mlajše učiteljstvo nezmožno ali pa je tako brezbrižno! ? Namen teh vrstic je pojasniti njih položaj. Naj se mi pa oprosti, če zadene katerega kaka strelica! Vem, da bom govoril marsikaterim, posebno mlajšim kolegom iz globočine srca in da mi bodo za to natihoma hvaležni. Videl in opazoval sem jih večkrat o prilikah, ko smo bili zbrani, kako so se potiskali v svoj koteč ter pazljivo poslušali govornike. Slišali so tudi vzklik: „Mlajši učitelji, zganite se, delajte z nami!" In pri tem vzkliku so se marsikateremu učitelju zabliskale oči in usta so se mu že nehote odpirala, da bi povedal kar misli. Ali nekaj ga je stiskalo k tlom, tako da ni mogel dati duška svojemu srcu. Imel je morda najlepše in najplemenitejše načrte, a molčal je rajši, ker je vedel, da se na ta način ogne morebitnim zameram. Nekateri so že taki, da sami radi udrihajo, a dotakniti se ne puste. Kaj večkrat tiči v taki molčeči duši, niti ne mislite! Mogoče najvzvišeneja misel! Zvonček ga prebudi iz teh lepih sanj, ter predsednik naznani, da se je zborovanje končalo! Vzdigne se zopet mirno s svojega sedeža ter zapusti dvorano z upom, da se drugič ojunači. Drugič pa navadno tudi tako. Zaradi-tega bi se lahko mislilo, da je zadnji naraščaj mogoče tako malovreden. Ne, ni tako! Zakaj pa ni odložil svojega kamena? Oprostite, da moram povedati resniio! Temu so krivi večkrat predpostavljeni kolegi s svojim breztaktnim postopanjem. Kakšna krivica se lahko godi prizadetemu kolegu! Drugače pa vsa čast nekaterim starejšim kolegom za njih marljivost in požrtvovalnost. Bog varuj, ako bi jih ne imeli! Sem spadata tudi naša dva učiteljska zastopnika. Bog jima daj zdravje! Naj se opuste pa nekatere nelepe napake, ki ne morejo imeti privlačne sile. To so osebnosti. Tako se zgodi, da se marsikaterega starejšega učitelja prezira samo zato, da bi se ne vzpel mogoče on na višji stolec, mlajšega pa zato, ker noče biti kričač. Grdo je ono prilizovanje, posebno pred kakšnimi volitvami. Časih se zgodi, da sedi pri eni mizi pet kolegov, od katerih vsak misli, da dobi glasove onih štirih zraven sedečih. In medsebojno stiskanje rok to izpričuje. Verujte mi: vrednost moža se sama pokaže. Ni treba nikakega prilizovavanja. Posebno proti mlajšim kolegom ne. Imel sem priliko videti mlajšega tovariša v družbi starejših. Dokler je bil pri mizi med njimi, so prihajale k ušesom samo ljubeznive besede. Ko se je pa oddaljil, je udarilo po njem. To e zahrbtno. Zgodi se navadno, da ravno čez onega zabavljajo, ki jih duševno prekaša. Ne bodimo si medsebojno v laseh! Eden je mogoče muzikaličen, drugI je obdarovan z lepim glasom, tretji je dober risar, četrti se zna v družbi bolje kretati; zato jim Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. pa ne bodimo nevoščljivi! Imejmo jih tem rajši v svoji sredi! Sicer je že res, da nervožnost sedanjega časa k temu pripomore. Preidimo na privatno življenje učiteljstva. Tudi v to se učiteljstvo medsebojno preveč meša, posebno v ono mlajšega učiteljstva. Ali se more to mogoče prištevaii svobodi? Ali je to mogoče v izpodbujo mlademu učitelju, ki ima že tako sam na vseh straneh ukazovalcev čez glavo zadosti. Ni ga stanu, ki bi bil tako odvisen, če je že tako, ne bodimo si še med seboj taki. Prav je podpirati moralno življenje! In kaj si moremo misliti lepšega o učitelju, kakor da moralno živi. Kdo pa živi bolj moralno nego učiteljstvo? Ne zamerimo mu pa vsake malenkosti. Vsi smo vendar iz mesa in kosti. Naj se ne gleda pri nas vse s pove-čalnim steklom, česar se drugod noče niti videti! Naj se ne gleda samo, kako bi se nas uničilo. Velikokrat se zgodi, da se 8 takim ravnanjem doseže nasprotne uspehe. Vsak izmed nas ima tudi glavo in srce. Blagohoten opomin in nekoliko ljubezni do bližnjega izda več nego pa ironično zbadanje. Kaj pa v šoli! S kakšnim veseljem naj dela potem učitelj tam, ako mu izkuša n. pr. voditelj vsak čas ogreni'i njegovo stališče. Kako naj se svojega voditelja spoštuje, ako se vidi, da pri vsakem občevanju z njim in pri vsaki konferenci nič drugega kakor posega v njegovo privatno življenje! Pustite vsakemu, kamor mu srce želi, ne pa človeka begati z različnimi zvijačami, samo zato, da bi se mogoče doseglo kaj sebičnega. To je nizkotno! Oblastnije naj bi takega početja ne dopuščale, posebno pa, če je učitelj drugače v šoli delaven in sposoben. Saj le šola je naša prva skrb. Kakor sa vidi, je pa nekaterim prvo kaj drugega. Torej proč s takim početjem! In, gospodje nadzorniki naj tega ne podpirajo. Zgodi se tudi, da se hočejo vse vrline kakšnega kolege vreči in mlati se po njem z veliko slastjo. In takemu počenjanju naj bi se dotičnik še klanjal in lizal pete. To je proti moškemu ponosu. Spoštujmo sicer starost, ali ravnotako naj ima starost ozir do nas. Ne misli, da obstoja vse le v straho- vanju. Če vidimo v voditelju dobrega učitelja z vidnimi uspehi, ki lepo in nepristransko ravna s podrejenim mu učiteljstvom in ne išče zahrbtnih namenov, ga bomo gotovo spoštovali in čislali. Kako pa, ako je nasprotno resnica! Z dobrohotnostjo in ljubeznijo se doseže veliko več. Ne prezirajte tudi preveč učiteljstva, ki ni v naših društvih. Saj marsikateri ni po svoji krivici zašel kam drugam. Izkušajte jih pa s taktnim postopanjem dovesti v svoj tabor. Povsod naj veljajo za vsakega enake pravice, če bi videli n. pr. zdravega učitelja z dopustom, drugega pa s potrto dušo in telesom metati čez prag, bi to utegnilo imeti čudne posledice. Da marsikateri ne more biti tak kakor bi sam hotel, so večkrat krive merodajne razmere. Saj veste, da če butate z glavo v trdo steno, je ne boste prevrnili. Le mirno ¡pa previdno postopanje kaj izda. Kakšni uspehi so pri prvih, se lahko prepričamo pri zgledih. Marsikaj se ne da Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. kar tako čez noč prenarediti. Kdor je za politiko, naj politizira, saj to mu je v nekako veselje in zabavo. Ne pa zahtevati to od vsakega, ker vsi niso že po naravi za to. Zaradi-tega ga ni treba prezirati. Dosti je, če ima pravo srce in glavo na mestu. Večkrat pa tudi molk in en pogled nekaj izda. Časi so resni, zato sezimo tem trdneje v roke, bodisi star ali mlad, ter bodimo ena čreda in en pastir! Pustimo pa druge privatne namene vsakterega! Le na ta način zamoremo tudi v šoli imeti prave uspehe in mlajše učiteljstvo bo gotovo tem rajše seglo v podporo starejšim svojim kolegom in spoštovali bodo njih nadrejene oblastnije. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca aprila: K 72.709'20. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Uradne ure: Vsak četrtek od V»2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer. Država in izobrazba njenega ljudskošolskega učiteljstva. (Dalje.) Hirnov načrt, ki je uvedel orglanje kot obvezen predmet na avstrijska učiteljišča, se mnogim dozdeva dobro došlo sredstvo, ki naj učiteljstvu pridobi ugled med preprostim ljudstvom. Zakaj oni značilni tip, ki je svoje dni igral v našem narodu dokajšno vlogo pri raznih prilikah in ki je znan pod imenom šo-maštra, noče premnogim konservativnim ljudem iti iz spomina in ti ljudje si ne morejo predstavljati modernega učitelja, ki bi posvečal vse svoje moči lastni izobrazbi in posrednje po tej izobrazbi tudi izobrazbi svojega naroda. Učitelj in organist, to sta dva nerazdruž-ljiva pojma. Dokler ni bilo avstrijsko slovansko učiteljstvo združeno v lastni zvezi, tedaj so se izrekale posamezne narodnostne zveze | učit. društev za reorganizacijo učiteljske izobrazbe. Leta 1906. se je izrekla češka učiteljska zveza v Brnu za tako reorganizacijo, ki temelji, na tem, da odgovarjaj izobrazba učiteljišč izobrazbi srednjih šol, dostop na višje šole — dvoletni pedagogij. Ta zahteva se skoraj dosledno krije z zahtevo nemškega učiteljstva ter učiteljstva pripravnic. Ako si ogledamo zahteve nemškega učiteljstva, ki jih je sklenilo na skupščini dne 2. nov. 1905, vidimo, da nemški tovariši hrepene po razširjenju sedanjih štiriletnih učiteljišč na pet let — in tako zahtevo so stavili učitelji učiteljišč na svojem II. shodu 1. 1906., zakaj s tem upajo doseči najhitreje vsaj nekaj za večjo izobrazbo učiteljstva brez posebnih stroškov, prevelikega in prehitrega preobrata. češko učiteljstvo pa zahteva, da se pri-lagode sedanja učiteljišča srednjim šolam, ki naj nudijo tudi učiteljicam višjo izobrazbo — a kot dopolnilo učiteljišč naj se osnujejo tako-zvane pedagoške akademije — to so vseučilišča za učiteljiščnike in učiteljiščnice. Bistveni razloček zahtev češkega učiteljstva je ta-le: šestletna učiteljišča — 4 leta obče izobrazbe in 2 leti strokovne in 2 letni obisk pedagoške akademije. Tak načrt je obsegal že Hasnerjevi učni načrt za učiteljišča, toda ker je bil nekoliko prezamotan, je zaostal med akti, in pokopan je bil po znani [šolski noveli. Upoštevati moramo, da se prvotni Has-nerjev načrt ni mogel uresničiti zaraditega, ker je bilo pomanjkanje sposobnega učiteljstva jako občutno, a zahteva po novih šolah vedno glas-neja. Merodajni faktorji so si tedaj pomagali s tem, da so nastavljali takozvane pomožne učitelje z jako čudno naobrazbo, kar se še dandanes dogaja, posebno na Kranjskem, kjer je 55*) nekvalifikovanih učnih oseb. — Šolska novela z dne 1. avgusta 1871 je pa reducirala c. kr. učiteljišča na 3 letnike, da se čimprej dobi dovoljno število učnih oseb. Princip te novele je, dobiti zadostno število učnih oseb, *) V letu 1907. torej se ozira le na kvantiteto, ne pa tudi na kvaliteto. S to novelo je bil deloma pokopan državni šolski zakon iz leta 1869, vendar je pa v veljavi bil še vedno § 42. tega zakona, ki veli, da si učiteljstvo lahko izpopolni svoje znanje na posebnih, v to svrho šele ustanovljenih zavodih — takozvanih pedagogijih. Ker ta paragraf ne poudarja izrečno, da so namenjeni ti pedagogiji mogoče le za del učiteljstva, recimo za meščansko učiteljstvo, smo mnenja, da je prvotni Hasnerjevi šolski zakon iz 1. 1869. imel tiste zahteve glede izpopolnitve učiteljske izobrazbe, kakor zahteve češkega učiteljstva, to je: ljudskošolskemu učiteljstvu se dovoli vstop na vseučilišče. Bavnotako se zlaga zahteva češkega učiteljstva po popolni izobrazbi ljudskošolskega učiteljstva glede časa. Zakaj § 53. drž. šol. zak. izrečno poudarja, da se mora učitelj po preteku 5 let, odkar je nastopil praktično pot zglasiti k usposobljenemu izpitu, zakaj*drugače se ga mora odpustiti iz službe, oziroma mu odzveti zrelostno izpričevalo. Enaka morda čaka onega, ki se mu ne dovoli delati drugič izpita. Ta paragraf govori tedaj dovolj jasno, da smatra državni zakon, da izobrazba, ki jo učitelj dobi v štirih letih na c. kr. učiteljiščih, nikakor ne zadostuje bodočemu učitelju, temveč da jo je treba izpopolnjevati do usposob-ljenostnega izpita, ki se mora napraviti šele po preteku dveh let. In ti dve leti je treba vestno uporabiti v nadaljno izobrazbo, zakaj drugače izgubi veljavo še prej pridobljeno zrelostno izpričevalo. — Ako torej zahteva češko učiteljstvo, da se učiteljstvo izobrazuj po dokončanem c. kr. učiteljišču še dve leti na pe-dagogiju, ki naj nekako izpolnuje le pravo realiziranje državnega šolskega zakona iz leta 1869., niso te zahteve tedaj nič utopističnega, oziroma radikalnega, temveč te zahteve ne zahtevajo nič novega. Zakaj te zahteve poudarjajo le to, kar je želel izpopolniti šolski zakon iz 1. 1869., ako bi ne prišla ona šolska novela 1. 1871. Da se ta ideja gotovo prejalislej uresniči, v tem nas potrjuje v 1. 1906. ustanovljena družba „Komensky", ki združuje v sebi učiteljstvo vseh kategorij — od vseučiliškega do ljudskošolskega. In glavna naloga tega društva je, ponesti v najširše sloje naroda smisel za šolstvo in delovati k uresničenju vseh onih zahtev, ki jih goji napreden narod za svoje šolstvo. (Konee.) Iz naše organizacije. Kranjsko. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je imelo svoj redni občni zbor na Jesenicah , in sicer dne 15. aprila. Udeležba je bila nenavadno mnogobrojna, zakaj udeležilo se je zborovanja 28 udov, prihiteli so udje iz najoddaljenejših krajev in z zadovoljstvom poudarjamo vest, da se je prav na tem občnem zboru pokazala lepa disciplina in stanovska zavednost, ki jasno priča, da se učiteljstvo radov ljiškega okraja solidarno zlaga z idejami, ki jih zastopa njegovo učiteljsko društvo. — Ker se je dosedanji društveni predsednik, starosta radovljiškega učiteljstva — tov. Andrej Grčar, odpovedal predsedništvu, in sicer kakor je tov. Jos. Ažman poudarjal v svojem nagovoru kot podpredsednik, iz zdravstvenih in starostnih ozirov, je predsedoval obč. zboru imenovani tovariš. Iz tajnikovega poročila posnemljemo, da je društvo to leto zadostilo svoji nalogi. Društvo šteje 45 udov, med temi enega častnega, in sicer znanega domoljuba župnika Aljaža.— V pretečenem letu je umrl društvenik tovariš Frančišek Avser na Boh. Beli. Društvo mu je položilo na rakev venec, ob njegovi odprti gomili mu je govoril nagrobnico tov. A. Grčar, a društveni pevski zbor mu je pel nagrobnico. Blagajnik tov. Jos. Korošec poroča o stanju društvenega imetja, in sicer je to še precej ugodno, zakaj dohodkov je bilo 173 K, a stroškov 83 69 K, čistega preostanka 89'31 kron, ki je plodonosno naložen v radovljiški mestni hranilnici. Pregledovalca tov. A. Jensko z Bleda in tovarišica M. Jegličeva z Dovjega sta našla račune v redu, na kar da obč. zbor absolutorij tov. blagajniku. Na to je bilo zanimivo predavanje tov. Iv. Erbežnika z Bleda: „Kako odvadimo mladino trdosrčnosti". Ker je tovariš predavatelj tako obljubil, da objavi svoje poročilo v kakem listu, opuščamo nadaljno poročanje. Volitev, ki se je vršila z vzklikom, je podala sledeči rezultat: predsednik: Iv. Šega iz Badovljice, ostali odbor se je pa konštituiral sledeče : podpredsednik Jos. Ažman z Breznice, tajnik Fr. Jaklič iz Badovljice, blagajnik Jos, Korošec iz Mošenj, odbornika: Ernestina Oman z Begunj in Jos. Žirovnik z Gorij. Izmed raznih nasvetov, ki so bili sprejeti soglasno in nekateri z navdušenjem, omenjamo le sledeče: Tov. Jos. Ažman predlaga, da se voli častnim društvenim članom dosedanjega predsenika tovariša Andreja Grčarja zaradi mnogih zaslug, ki si jih je pridobil za društvo v teku svojega 13 letnega predsedništva. Predlog je bil z živahnim odobravanjem sprejet in odliko-vancu se je to počeščenje naznanilo brzojavnim potom. — Dopis naše „Zaveze" o temi „Šola in kmetiško vprašanje" se odstopi odboru, ki ga bo v sporazumu s socialnim odsekom pretresel in v smislu dopisa rešil. Tov. V. Zavrl predlaga, da odbor preštudira znano zadevo Jereb in stori potrebne korake v onem smislu. — Mnogo odobravanja je žel predlog predsednika, da prične društvo prirejati učiteljske sestanke, ki so se v drugih društvih tako dobro obnesli, namreč „učiteljske krožke", kjer se bo po možnosti tudi predavalo. Slednjič se prepusti odboru, da sestavi primerne predloge na oklic „Deželnega učit. društva" zaradi presnove deželnega šolskega zakona. 5 tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik se iskreno zahvali vsem navzočim, za mnogobrojno udeležbo, poudarjajoč, da je le v slogi moč. Na mnogobrojno snidenje pri prvem „kružku". —a— Štajersko. Konjiško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 2. maja 1.1., o polenajstih do-poludne v slov. šoli v Konjicah po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve. 3. Predavanje gospoda prof. J. Kopriv-nika: „Bazvoj naše zemlje, nastanek in geološka sestava Pohorja". 4. Izpremenitev društvenih pravil. 5. Vprašalna Skrinjica. 6 Določitev zborovanja v juliju. Zanesljive, polnoštevilne udeležbe pričakuje Bado J u r k o, t. č. predsednik Šaleško učit. društvo je zborovalo dne 18. aprila v Velenju. Predsednik otvori zborovanje in pozdravi navzoče, posebno še novo-došlo tovarišico gdč. Dolenčevo. Dopisi: Dopis „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic", zadevajoč odgovor na nesramne napade slov. klerikalnih listov — nastop „Zveze" se splošno odobrava. Dopis „Zaveze", v katerem se poživljajo vsa učit. društva, da stavijo konkretne predloge, kako bi se uredil pouk o kmetijstvu za ljudske šole ter se sprejel v učne načrte. Da se društveniki natančneje seznanijo s tem vele-važnim vprašanjem, se sklene poslati vsem šolskim vodstvom po en izvod poročila glavne skupščine „Zaveze" v Gorici. Beferentom se izvolijo tov. Brence, Trobej, Armič. Nato se predsednik v presrčnih besedah poslovi od tov. Nerata in tov. Bizjakove, ki zapustita tukajšnji okraj. Naglaša velike zasluge odhajajočega tovariša kot odbornika in pevovodjo ter se mu za njegov trud najtopleje zahvalja. Bil nam je vedno vrl tovariš in vesel družabnik, tako da ga bomo težko pogrešali. Namestnikom se izvoli tov. Krajnčič. Sklene se uvesti Lavterjevo računico ter povprašati sosedna učit. društva, če bi ne bilo umestno, prirediti skupno zborovanje, na katero bi povabili g. prof. Lavterja in ga naprosili, da nas natančneje seznani s svojo metodo. Mnogo je namreč med nami tovarišev in tovarišic, ki niso imeli prilike seznaniti se z njegovo metodo na učiteljišču. Predsenik tov. Koropec kot zastopnik učiteljstva pri okr. šol. svetu opozarja na nekatere nedostatke pri dopisovanju z okr. šol. svetom. Med drugim poudarja, naj gledajo uči-telji-voditelji pri računih kr. šol. sveta nato, da se zneski, ki so v proračunu namenjeni šol. knjižnici, tudi v resnici uporabijo v ta namen. Pri zamudnih mesečnih izkazih se sklene rabiti še nadalje tiskovine, ki smo jih imeli do sedaj. Smarsko - rogaško učit. društvo objavlja šesti izkaz prispevkov za spominsko ploščo Strmšku. „Zaveza avstr. jugoslov. učit. društev" 50 K; obresti od naloženega denarja 4*47 K. Pri zadnjem zborovanju šmarsko - rogaškega učit. društva dne 19. marca t. 1. se je račun odobril. Dohodki . . . 529.73 K Stroški. . . . 461-02 „ Ostanek . . . 6871 K se je glasom sklepa naložil v šmarski posojilnici (knjižica št. 2903) pod imenom „Strm-škova spominska plošča" in bo pripravljen za dotrebna popravila. Učiteljsko društvo za celjski okraj se udeleži, kakor se je sklenilo pri zadnjem sestanku, pri lepem vremenu izleta laškega učit. društva 2. dne maja v Bimske Toplice. Ker so železniške zveze ugodne, upamo, da se bodo člani našega društva v najlepšem številu sestali s sosednimi tovariši. Nekaj tovarišev in tovarišic iz Savinjske doline napravi pešizlet čez Griže, Šmohor v B. T. (približno 3 ure hoda). Ljubitelji pri-rodne krasote se vljudno vabijo, pridružiti se tem izletnikom! Odhod v nedeljo ob 5. uri zjutraj iz Griž. Oddaljeni tovariši lahko pre-noče v Žalcu ali v Grižah. Na veselo snidenje! Ormoško učiteljsko društvo je imelo 4. aprila t. 1. v Ormožu svoje redno zborovanje. Zbralo se je 23 udov, kot povabljen gost je društvo počastil g. prof. Lavtar iz Maribora s svojo hčerko tovarišico Marijo Lavtarjevo iz Frama; pridružila se nam je tudi tovarišica Ivanka Svoboda iz ptujskega okraja in tovariš Ciril Vobič iz Bunča. Opravičili so svojo odsotnost 3 člani. Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje g. prof. Lavtarja o njegovih novih Bačunicah in o bistvu računske metode, ki jo on zastopa. Navzoči so pazno poslušali stvarno in jasno razpravo predavateljevo za kar je g. profesor na koncu svojega poldrugo uro trajajočega govora žel splošno in burno odobravanje. Navzoče učiteljstvo je obljubilo, da se bo z vso vnemo poprijelo te metode, ker razvidi, da se po nji najlažje doseže samostojnost v izvrševanju računskih operacij. Prihodnje zborovanje bo meseca junija izven Ormoža. Kozjansko učiteljsko društvo je imelo ob povoljni udeležbi svoje prvo toletno zborovanje 18. t. m. v Kozjem. K društvu ste pristopili tovarišici Bračičeva in Sachsova ter tovariša Krajnik in Lorbek. Živeli! — Predsednik Ger-movšek javlja, da je dne 30. decembra 1. 1. preminul upokojeni pilštajnski nadučitelj Jože čižek, ki je bil soustanovitelj našega društva, nazadnje častni njegov član in starosta učiteljstva našega okraja. V znak sožalja vstanejo navzoči. Slava njegovemu spominu! — Ža raz-motrivanje znanih Ganglovih resolucij je bil na predlog tov. Pulkota določen tov. Ulčar z nalogo, da kot veščak v kmetijstvu pri prihodnjem zborovanju stavi konkretne predloge, oz. načrte, na podlagi katerih bi se naj pre-ustrojil pouk na ljudskih šolah za kmete in kmetiško ljudstvo. Na predlog tov. Šetinca se sklene ua-prositi okraj. šol. svet, da le ta dopisuje s šol. vodstvi v slovenskem jeziku. Naš zastopnik se pooblašča, da predloži ta sklep, oz. prošnjo pri prihodnji seji okrajnega šol. sveta. Zanimiva točka dnevnega reda je bilo vprašanje: „Kako je učence navajati na pravilno čitanje zemljevida?", ki ga je tov. Stanfer vsestranko in temeljito razpravljal. Novi društveni odbor se je sestavil sledeče: predsednik: Pulko, Dobje; podpredsednik: Lovrec, Podčetrtek; tajnik: Ulčar, Kozje; blagajnica: Sachsova, Kozje; odbornika: Š k e t, Podsreda in Moric, Št. Peter. Ob koncu zborovanja je pobiral tov. Krajnik za suspendiranega tovariša, tov. Ulčar pa za učiteljski sklad. Prihodnje zborovanje se določi na dan 7. julija v Št. Petru pod Sv. goro. Slovenjebistriško učit. društvo zboruje 6. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Laporju, in sicer ob vsakem vremenu. Vzpored: 1. Društvene zadeve. 2. Manifestacija povodom 40 letnice šolskega zakona z dne 14. maja 1869. (Govori tov. Sabati.) 3. Prosta zabava pri gospe Plankeijevi. K polnoštevilni udeležbi najvljudneje vabi Jožko K o k 1, t. č. predsednik. Smarsko-rogaško učit. društvo zboruje dne 6. maja t. 1. ob 9. uri predpoldne v šoli na Ponikvi po sledečem vzporedu: 1. Pozdrav. 2. Zapisnik. 3. Dopisi. 4. Lavterjeva metoda in njegove računice; podava g. profesor sam. 5. Repatice ali kometi (konec), podava tov. Zidar. 6. Slučajnosti. četrta točka bo pa marsikoga zanimala, tedaj se vabijo ne samo društveniki, ampak tudi sosedi na naš majnikov izlet. Zaradi obeda se vsak oglasi pri tovariša Josipu Dobniku, nadučitelju na Ponikvi, vsaj do 5. maja. Odbor. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, dne 6. maja, v okoliški šoli v Ptuju. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Vzpored: 1. Društvene zadeve. 2. Ob 40 letnici državnega šolskega zakona. Govori tov. A. Pesek. 3. Šolska mladina pred izstopom in po , izstopu iz šole. Predava tov. A. Hren. 4. Vprašalna Skrinjica. 5. Slučajnosti. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Pred zborovanjem je istotam ob 10. uri seja socialnega odseka in društvenega odbora, katere se naj vsi tov. odborniki in odbornice zanesljivo udeleže. Po zborovanju je v gostilnici Zupančičevi skupen obed. Ker klerikalcem na Štajerskem teče voda v grlo, milo prosijo v zadnji štev. „Straže" učiteljstvo, naj se ne vmešava v volilni boj ter spokorjeno dostavljajo, da s tem še nikakor nočejo vplivati na prepričanje učiteljstva. Tisti ljudje, ki so učiteljstvo vedno blatili, ki so hujskali na vse načine ljudstvo zoper učiteljstvo, tisti ljudje, ki bi učiteljstvo najrajši utopili v žlici vode, sedaj prosijo. — Gospoda, kaj ne, sila kola lomi, a prepozno je. Tovariši, ne dajte se zmotiti, stojte trdno kotvskala, delajte kot čebele in klerikalizem na Štajerskem doživi tak poraz kakor ga je doživel na Goriškem pri deželnozborskih volitvah. Tovariši, pozor, kujte železo, dokler je vroče 1 Goriško. Učiteljsko društro za sežanski šolski okraj zboruje 6. maja t. 1. ob 10. uri jredp. v Sežani. Vzpored : 1. Nagovor predsednikov in overovljenje zapisnika. 2. Tajnikovo in blaganikovo letno poročilo. 3. „Naši parlamenti", poroča tovariš Al. Hreščak. 4. Volitev novega odbora in delegatov za i bor „Zaveze". 5. Morebitni predlogi. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Srednješolski vestnik. ** Šolsko vprašanje v Dalmaciji. Italijani zahtevajo, naj se italijanska nižja realka v Zadru razširi v popolno višjo realko. Hrvati privoljujejo v to, ako se obenem hrvaška nižja realka v Kotoru razširi v popolno sedemrazredno realko. ** Češka srednja šola na Dunaja. Na shodu čeških delegatov dne 16. t. m. na Dunaju je bilo sklenjeno, da se odpre na Dunaju najdalje začetkom šolskega leta 1910./11. češka srednja šola. Kršč. socialni germaniza-torji so že napeli vse moči, da odbijejo „ta napad na nemški značaj Dunaja". ** Proti češkim gimnazijcem. V Pragi so uvedli proti gimnazijcem preiskavo zaradi agitacije mladeniške organizacije. ** Letošnje glavne počitnice. Na-učni minister je odredil, da se letošnje glavne počitnice prično dne 8. julija, zato pa mora biti pouk v soboto pred Binkoštmi in v torek po Binkoštih. Tu je bilo treba priščipniti, da se tam nekaj doda. ** Matura na ljubljanskem učiteljišču. Pismena od 17. do 21. maja, ustna od 21. junija do 21. julija. Sklep šole na obeh učiteljiščih je 19. junija, na obeh vadnicah pa - 8. julija. _ Književnost in umetnost. Domače ognjišče. Štev. 4. ima to-le vsebino: 1. Fran M i 1 č i n 8 k i: O društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb in njegovem delovanju v Ljubljani. — 2. M. K a b aj: Pokorščina je vir sreče. — 3. Domači zdravnik. Dr. Demeter Bleiweis-Trste-n i š k i: Nalezljive otroške bolezni. — 4. Slike iz vzgoje: Pri stricu zdravniku na deželi. — 5. Listek. Dr. P. Grošelj: Potres v Italiji. — 6. Dopisi. — 7. Drobtine. — Toplo priporočamo 1 Naša bodočnost. Štev. 4. objavlja to-le vsebino: 1. Ob stoletnici Francozov na Slovenskem. — 2. Karel H u m e k : Tehnika, nje razvoj in napredek od nekdaj do danes. — 3. Andrej B a p e : Življenja utrinki. — 4. Ferdo Plemič: Vojna mornarica. — 5. B 1 o c -Podravski: Matere velikih ljudi. — 6. Bazgled po domu in svetu: Književnost. Baz-noterosti. — Toplo priporočamo! „0olgota". Tako se imenuje roman, ki ga je napisal bivši srbski' ministrski predsednik dr. Vladan Gjorgjevič. V romanu nastopajo osebe, ki so v resnici živele in ki so igrale v novejši zgodovini Srbije veliko ulogo. Boman je del velike žaloigre, ki se je odigrala v belgrajskem konaku z zadnjim Obre-novičem. „Golgota" zbuja veliko senzacijo po vsem svetu. Politiški pregled. * Zavedni in napredni občinski odbor kokarski na Štajerskem nam je £oslal v priobčenje to-le izjavo: Občinski odbor okarski se zaveda, da je občina samostojna ali avtonomna korporacija, zato ima ona v smislu člena XIII. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867. pravico tudi v državni politiki z besedo in pismom znotraj zakonitih mej izreči svoje mnenje in povzdigniti svoj glas v korist svojih občanov in v vsem, kar se tiče občinskega prida. — Ker bi se z vojno, ki je bila predkratkim naši državi grozila, neizmerno oškodovale koristi naših občanov v kmetijstvu, trgovini obrti itd. ter bi se prelivala človeška kri in se trosil naš težko zasluženi denar in ker je vojna samanasebi z ozirom na človekoljublje nekaj strašnega in nečloveškega, je bil občinski odbor temeljem svojega soglasnega sklepa z dne 1. marca 1909 odposlal na c. kr. ministrstvo za zunanje zadeve na Dunaj resolucijo — seveda v slovenskem jeziku — ki se je v nji na pretečo škodo in veliko zlo opozarjalo, proseč, naj se prepir s Srbijo poravna mirnim potom. S tem smo ustrigii živi želji ne samo svoje občine, temveč — upamo — vseh občin in vsega naroda. — Čutili smo se v to poklicane, ne da bi se domišljali, da smo v vojnih zadevah merodajni. Vršili smo torej kot zakoniti zastopniki občanov svojo pravico in dolžnost. — V smislu člena XI. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. leta 1867. pristoja pravica prošnja vsakomur, torej smo tudi z ozirom na ta člen vršili svojo zakonito državljansko pravico. — Toliko v odgovor onemu c. kr. uradniku in onim zasebnikom v Mozirju in drugod, ki so bili v nevednosti določb imenovanega državnega osnovnega zakona in v svoji nezavednosti državljanskih pravic toliko netaktni, da so nas zaradi te resolucije javno zasmehovali. — Obžalujemo in pomilujemo, da se je dobil celo slovenski list,*) ki je v tem zasmehovanju sekundiral nemškemu listu „Dajče Vaht" v Celju. — Obenem vabimo vse slovenske občine, naj se blagovolijo kot politiške samostojne korporacije zanimati ne samo za občinsko okrajno in deželno, temveč tudi za državno politiko in vplivati na to, da se naj ta vedno vodi po takšnem tiru, da se ne bo vjemala samo s koristjo nemškega naroda, temveč z enako koristjo za slovenski narod, da bo dajala vsakomur svoje pravice in da bo rodila za vse narode v državi blagoslov in blaginjo, ne pa prokletstvo prelivanje krvi in strašnih vojnih žrtev. * Agrarna politika — politika odiranja. Krščansko-socialni poslanec Schneider je na nekem shodu napadel agrarce, da uganjajo egoistiško politiko, ki je ne bo možno nadaljevati. Na Dunaju se ne more več izhajati brez srbske in romunske živine. Nekega vorarlberškega poslanca je vprašal: „Koliko živine spravlja Vorarlberg na dunajski trg?" Odgovor: „Nič, a mi moramo imeti visoke cene na Dunaju zaradi izvažanj a v Švico in Da Bavarsko. Take politike se ne sme imenovati drugače, nego politiko odiranja!" * Uravnava jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Hrvati zahtevajo izključno hrvaški jezik. Italijani pa bi radi, da bi se upošteval italijanski jezik v mestih, ki imajo mnogo italijanskega prebivalstva. Vlada hoče zediniti stališče Italijanov z onim Hrvatov. Sporazum se je dosegel. * Novi stroški za mornarico. „N. W. T." objavlja članek nekega mornariškega tehnika, ki dokazuje, da je naša vojna mornarica že popolnoma zastarela in da bomo morali z ozirom na to, da Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Amerika gradijo nove ladje po tipu Drednought (drednot = ne boj se ničesar) tudi zgraditi v najkrajši dobi štiri take bojne ladje. Vsaka teh ladij stane malenkost 55 do 60 milijonov kron. To bo naša zahvala za zavezniško zvestobo Nemčije v avstro-srbskem sporu. Naša mornarica bo morala služiti nemški mornarici v okrepilo proti angleški vojni sili. * Bosanski deželni zbor. Iz Sarajeva javljajo, da je sklicanje deželnega zbora določeno najkasneje za konec junija. Deželni zbor bo zboroval za sedaj v dvorani mestnega sveta, ki je že pripravljena v ta namen. Vlada namerava predložiti zakonski načrt glede zgradbe lastnega deželnozborskega poslopja v Sarajevem. * Umrl je v Pragi znani češki poslanec Kaftan, veščak zlasti v tehničnih stvareh. * Predsednik šolskega narodnega sveta na Dunaju dr. Drozd se je odpovedal, ker je dobil v Pragi kot kandidat klerikalne stianke za nadomestne državnozborske volitve le nekaj desetin glasov. * Bolgarska priznana kot neodvisno carstvo. Nekaj velesil je že priznalo neodvisnost kraljevine Bolgarske in je s tem torej rešen ves balkanski konflikt, zakaj Turčija ima sama s seboj dovolj opravila, da bi ugovarjala bolgarski neodvisnosti. Ostale velesile bodo sledile zgledu prvih in bo torej na Balkanu zopet nekaj časa mir. Turčije že ne moremo vmes računati, ker so tam itak neprestani notranji nemiri in homatije, ki bodo gnilo turško državo počasi potisnile z balkanskega polotoka v Azijo, kjer bo lahko kalif nemoteno vladal svojim vernikom. * Vsesiovanski kongres v Petro-gradu. V Petrogradu zboruje vsesiovanski kongres, na katerem so zastopane vse stranke ruske dume. Glavni predmet razprav je razmerje med Poljaki in Busi. Večina govornikov se je izrekla za ipravo s Poljaki. Edino pristaši stranke „pravih ruskih ljudi" — najskraj-neji reakcionarci — so se izjavili za zvezo med Busijo in Nemčijo. Govorniki ostalih strank pa so strastno napadali Nemce. Posebno Scaparev je poudarjul, da bi morala Busija delati na razbitje zveze med Avstro-Ogrsko in Nemčijo. * Papež proti enakopravnosti žensk. Papež je sprejel te dni zvezo italijanskih katoliških dam, do katerih je imel nagovor, v katerem seje ostro obrnil proti enakopravnosti žensk. Izjavil je, da žena ne more stati nikdar na enaki stopnji z možem in uživati enake pravice. Žena ne spada v politiško areno in v resnici je tudi malo žensk, ki zahtevajo pravico do izvrševanja zakonodajnega delovanja. * Turčija. Dne 27. t. m. je ob 1. uri popoldne 101 strel naznanil Carigradu, da je Abdul Hamid odstavljen in da je zasedel osmanski prestol princ Bešat, ki se zove kot sultan Mohamed V. *) Klerikalna „Sr&ža" v Mariboru. Uredn. Ne zabite „Učiteljskega konvikta !" Jubilejski dar. Učlteljstvo — sebi! Glavna posojilnica v Ljubljani 50 K; Krško učiteljstvo mesto venca na krsto umrlemu očetu svojega tovariša L. Levstika 10 K; zadnjič izkazanih 564 86 K; doslej darovanih 624-S6 K. Bog plati! Vestnik. To je odgovor! Spominjate se, preljubi kristjani, da smo zadnjič ugodili želji predsednika „Slomškove Zveze" in priobčili uvodni članek, ki obsega poldrugo kolono in kjer smo povedali samo to, kar je hotel imenovani gospod od nas vedeti. Nič več in nič manj. S tem odgovorom smo vsem skupaj, kar jih je v „Slomškariji" in „Slovencu" zaprli sapo. Zato so se vsi lepo potuhnili in nas počastili s tem-le odgovorom („Slovenec" štev. 92.): „Liberalni učitelji se silno tresejo za svojo organizacijo. V „Učit. Tovarišu" o {nobeni drugi stvari več ne pišejo, kakor o tem, kako „Slomškova Zveza" raste in se redčijo vrste Jelenčeve garde. Seveda se s tem tolažijo, da so ,Slom-škarji' izdajavci, ki prodajajo svoje prepričanje za beli kruh, tistih par pokajočih stebrov pa, ki še podpirajo liberalno „Zavezo", ne morejo prehvaliti, kako so značajni in mučeniški. Mi pa drugače mislimo. Da je kdaj „Zaveza" štela toliko članov, temu je bilo to vzrok, da so izvestni vodivni krogi za časa liberalnega paševanja učiteljstvo na nezaslišan način terorizirali. Ni bilo nič kaj redko, da je nadučitelj, ako je šla učiteljica k ekser-cicijam, učiteljico pri oblastih denunciral, slabo kvalificiral in celo svoje ljudi v vasi šuntal, da so ji pri stanovanju, hrani, šolskem obisku itd. nagajali. Učitelji so se na „Tovariša" morali naročiti, ako niso hoteli občutiti nad seboj trdo pest oblastnikov v Ljubljani. Od učiteljic pri „Zavezi" ni bilo niti 27,% liberalk. Končno pa — to si zapomnite — je pri „Slomškovi Zvezi" razun starih bojevnikov mladi naraščaj, ki nikoli ni bil pri ,Zvezarjih'. Zato o ,neznačajnosti' kar molčite. Kdo je bolj ne-značajen kot vi, ki se zdaj v „Učit. Tovarišu" ne upate več pisati, kakor ste še nedavno in perete svoje najzvestejše člane, n. pr. Žirovnika, češ, da on nikoli ni rekel, da ne potrebuje za mladino cerkvenih zapovedi. List, ki se je še pred kratkim zavzemal za svobodno šolo in ljudje, ki so jo postavili v Badovljici na svoj program ter bili zastopani pri „Svobodni Misli" v Pragi, pa zdaj to na vse pretege taje, to so neznačajneži in figovci." — Vidite, preljubi kristjani, tako ne zna vsak! Nazadnje smo mi tiste kanalije, ki jim je treba pljuvati v obraz 1 Naj se že vendar oglasi tisti, ki smo ga terorizirali, denuncirali in odirali na meh ali morda celo pekli na ražnju! Mi neznačajneži in figovci! Seveda 1 Tak odgovor je najkomodnejši — resnica naj klerikalce piše v uho! Vprašajte že vendar enkrat svojega Štruklja, kako se mu je godilo na Bobu in kdo ga je tedaj branil! Kar pa govoričite o Žirovniku, je laž, in vsi tisti — a bodisi, da je sam Bavnikar med njimi — i vlačijo to laž po listih, so čisto navadni 1 a ž n i k i! To jim dokažemo, kadar jim drago I In pečat lažnika jim ostane, dokler z resnico ne ubijejo laži! — Mi ne pe-remo nikogar, ker ga ni treba. Besnica ostane resnica. Klerikalci naj jo skrunijo kolikor hočejo, to je po njihovi morali. Komur se to zdi prav in lepo, naj hitro presedla, da ga ne zasujejo razvaline napredne naše organizacije! Sicer smo pa s ,Slomškarijo' pri kraju. Če hočejo na poštene in odkrite besede odgovarjati pošteno in odkrito — dobro! če pa ne, naj zavijajo naprej in naj si tolažijo vest kakor vedo in znajo. Mi pojdemo svojim potom, kakor, da jih ni! — Za enkrat pa naj „Slovenec" ponatisne naš odgovor iz zadnje številke. To bo pošteno in — moško! Kdor ima čisto vest, ne pozna strahu. Torej! Sankcioniran zakon. Cesar je sankcioniral od deželnega zbora kranjskega sklenjeno izpremembo § 20. dež. zak. z dne 9. marca 1879, po katerem ima zdaj dež. odbor v dež. šol. svetu štiri zastopnike. — Ko bi bili tedaj v deželnem zboru sprejeli Ganglov predlog, da naj voli učiteljstvo samo svoje zastopnike v dež. šol. svet, bi sedaj učiteljstvo že imelo to pravico. Ganglov predlog pa je padel, ker je bila proti večina S. L. S. Celo oba uči-telja-poslanca te stranke sta glasovala proti tej pravični zahtevi učiteljstva. Ne bodimo preldealni! Posamezni c. kr. okrajni šolski sveti ravnokar razpošiljajo kranjskim šol. vodstvom okrožnice, ki govore o razglasu c. kr. dež. šol. sveta za Kranjsko z dne 12. nov. 1908, št. 6503, tičoč se tako-zvanih risarskih nadaljevalnih tečajev, ki se vrše v Času od dne 20. avgusta do 10. sept. 1909. V teh tečajih se bo poučevalo o novi metodi risanja. — V tem razglasu stoji tudi črno na belem, da obiskovalci teh tečajev ne dobe nobene podpore „ob Mangels an verfiigbaren Mitteln." — To je menda višek ironije, ki jo morejo nuditi c. kr. oblastva ubogemu ljudskemu učitelju! Država torej nima potrebnih sredstev, da nakloni vsaj majhno podporo škandalozno slabo plačanemu učiteljstvu, da se izpopolni v stroki, ki se na c. kr. pripravnicah tako zanemarja! Ona država ne more utrpeti par kronic — ki izdaja za rožljanje vojaškega orožja na stotine milijonov! To je naravnost škandal! A umljiva je ta državna skopost onim, ki poznajo naivnost in idealnost slovenskega učiteljstva. In na to idealnost greše naša c k r. o b 1 a s t v a. Ta c. kr. oblastva dobro vedo, da se slovenski učitelj zadolži, samo, da izpolni višjo željo in si razširi svoje znanje! C. kr. uradniki stoje seveda na drugem stališču. Ti pravijo: Država, ako hočeš imeti od nas kaj posebnega, plačaj nas! — In tako ti c. kr. uradniki ne store niti koraka zastonj. Prav je tako! Na tako stališče se moramo postaviti tudi mi ljudskošolski učitelji. Ako hoče imeti država, da si izpopolnimo svoje znanje, dobro, pri volji smo, a samo plačati nas mora! — Torej! Fantje, pamet! Letnino za učiteljski konvikt so plačali ti-le tovariši in tovarišice: Minka Nosanova iz Osilnice ob Kolpi; Anton K r m a c iz Viporlž pri Kozani. Bog plati! Koncert na korist učiteljskemu konviktu priredi Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj v Kranju. Vivat s quens! Dr. Lueger in učiteljstvo. Dunajski župan seje ob nastopu svoje vlade na Dunaju vrgel z vso silo na učiteljstvo. Seveda je veljal ta boj židovskemu učiteljstvu. Kdor se mu ni podal izlepa. ga je hotel s silo, terorizmom in preganjanjem prisiliti v svoj tabor. Naletel je na hud odpor. Diplomat, kakršen je dr. Lueger, je izprevidel kmalu, da takim potom ne pridobi učiteljstvo. Vdali so se mu le nekateri iz osebne dobičkarije, kakor n. pr. naši uskoki. S temi pa Lueger ni bil posebno zadovoljen, zakaj njemu je bilo na tem, da pridobi maso učiteljstva. Odnehal je s terorizmom in pričel vabiti učiteljstvo na-se z regulacijo plač. Danes je dunajsko učiteljstvo najbolje plačano v Avstriji, kranjsko pa najslabše. Tem potom si je pridobil dr. Lueger spoštovanje pri masi učiteljstva in danes mu nihče več ne nasprotuje, on pa tudi ne preganja političnih nasprotnikov, ki mu priznavajo njegove zasluge za učiteljstvo. Pri otvoritvi stotega šolskega poslopja je podal dr. Lueger o učiteljstvu sledečo izjavo : „Jaz, pa tudi moja stranka, sem bil vedno pripravljen, izpolniti vse želje učiteljstva v prepričanju, da zamore zadovoljno učiteljstvo dosegati lepe izredne uspehe". Te besede diplomata Luegerja naj uvažujejo tisti gospodje, ki režejo mačehovski kruh kranjskemu učiteljstvu ter izpoznajo naj, da kopljejo s terorizmom in izstradanjem učiteljstva vedno globo-kejšo verzel med njimi in med učiteljstvom. Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konvikta T Ljubljani uradne ure bodo pričenši s 1. majem 1909. ob četrtkih od pol 2. do pol 3. ure popoldne in ob sobotah od 6. do 7. ure zvečer. Iz Središča nam pišejo. Na velikonočni ponedeljek je, kakor že večkrat v zadujih letih, priredila središka narodna šola s šolskimi otroki veliko rokodelsko slavnost. To pot sta bili na vzporedu dve izvirni točki: „Lastni želji prosta pot ali kovač hoče biti" (drama-tiški prizor v treh dejanjih) in spevoigra z de-klamacijami „Slava rokodelstvu!" Obe je priredil znani marljivi učitelj A. Kosi. Smoter te slavnosti je bil, zbuditi že v šolski mladini zanimanje in veselje do rokodelskega in sploh do obrtniškega stanu. — V dramatiškem prizoru hoče imovita kmetiška mati Marjana, da bi šel njen sin v mestne šole in postal nekoč duhovnik; sinček pa ne mara ničesar slišati o štu-diranju, ker ga bolj veseli — kovačija. Mati se seveda ne da preprositi in tudi prigovarjanje učiteljevo nima nobenega uspeha. Na neki šolski slavnosti pa se seznani z bogatim lončarjem iz mesta, svojim nekdanjim sošolcem, od katerega zve, da se tudi rokodelcem dobro godi, če so le marljivi in podjetni. Obljubi ji tndi, da poišče za njenega sina dobrega kovaškega mojstra v mestu. Tako se ižpolni sinu srčna želja — postati kovač. — V spevoigri pa se vrsti 20 pevskih točk in deklamacij, ki govore deloma v resni, deloma v šaljivi obliki o rokodelcih. Deklamatorji so oblečeni kot pravi rokodelci. — Vse hvale vredna je ideja, da skrbi naše učiteljstvo ne le za naraščaj srednješolskega dijaštva, ampak tudi za to, da dobimo BČasoma dober in zaveden narodai obrtniški stan; velikega pomena za vse naše narodno življenje bo, če se izvede načrt „Socialnega odseka", da spravi učiteljstvo fante, ki imajo za obrt veselje, k zavednim mojstrom v uk. S tem bi preprečili ponemčevanje naših obrtniških vajencev v mestih, zlasti v Mariboru in Gradcu. Z dobrim obiskom se je izkazalo občinstvo prireditelju in šolski mladini, posebno ljubkim malim igralkam in igralcem, hvaležnega za nemali trud. Y Dolenji Branici (goriški šol. okraj) bo dne 2. maja t. 1. lepa šolska veselica na prostem po bogatem vzporedu. Začetek veselice točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin., sedež 30 vin. — Kolege in koleginje vljudno vabi k udeležbi šolsko vodstvo. Šolski referati v ministrstvih nemškega in češkega ministra rojaka. Nedavno so poročali resni moravski listi, da bodo v teh ministrstvih osnovani posebni šolski referati in da bo v češko ministrstvo imenovan za šolskega referenta dosedanji deželni šolski nadzornik Anredniček. „Slavische Corresp." je to poročilo kot neosnovano dementirala. „N. Fr. Pr." od 17. t. m. pa poroča, da bo imenovan za šolskega referenta v nemško ministrstvo dr. Viktor Feigl, podtajnik v naučnem ministrstvu. Ustanovitev slovenskega šolskega vrtca v Ormožu je deželni šolski svet štajerski odobril. Nečuven spomin slaboumnega dečka. K zadnji seji društva za psihiatrijo in neurolo-gijo na Dunaju je privedel dr. Witzmann mladega dečka iz zavoda za slaboumne dečke v Biedermannsdorfu, ki ima tak spomin, da zna koledar za 1000 let tako na pamet, da pove vsak bivši in bodoči datum (do 1. 2000.), vsak god, vsak praznik takoj in brez pomišljanja. Tako je povedal deček da je bil 14. junija 1808 torek dan sv. Ivana, da bo pe-pelnična sreda 1. 1917. dne 21. februarja, da bo trajal pust 1. 1924. 58 dni, da bo Velika noč 1. 1929. 31. marca, vnebohod pa 10. maja. Vzrok slaboumnosti dečka so bile ošpice, ki so ga mučile šest tednov kot dojenčka. Oče, stotnik, mu je umrl star 49 let. Mati je zdrava in živi v ugodnih razmerah. Zares čuden spomin. Pogumen učitelj. V Račmovcih na Hrvaškem so se šolski otroci igrali na dvorišču pod nadzorstvom učitelja Filakovca. Hipoma pogreši učitelj 11 dečkov in jih gre iskat. Ko pride do greznične jame, vidi, da so se deske udrle in čuje dečke klicati na pomoč. V jami je bilo nad dva metra nesnage in gnojnice in so bili dečki v smrtni nevarnosti. Brez pomišljanja se spusti učitelj v jamo in spravi vse dečke na varno po lestvi, ki je bila ob zidu jame prislonjena. Nazadnje se je tudi sam srečno rešil iz smrtne nevarnosti. Dunajski jubilejski lzprevod na Dunaju na dražbi. Od ponedeljka do srede preteklega tedna so v dunajskem „Dorotheumu" bili na dražbi vozovi, obleke, orožje itd., kar se je take šare rabilo pri dunajskem jubilej-skem izprevodu. Vsega niso mogli prodati. Prodalo se je za 25 tisoč kron. Hic transit... Listnica uredništva. 14. maj 1869. Pod tem naslovom priobčimo prihodnjič razpravo v proslavo štiridesetletnice državnega šolskega zakona. — Vsemir: Porabimo čimprej. — A. M.: Hvala! Pride na vrsto morda prihodnjič. Uradni razpisi učiteljskih slnžb. St, 1135. Kranjsko. 78 1—1 K» šestrazredni ljudski Šoli v Dobrepoljah se razpisuje v gtalno namesčenje eno učno mesto s postavnimi prejemki. Molki prosilci imajo prednost. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi se niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 29. majnika 1909. 1. C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 21. aprila 1909. Št 532. 80 1-1 V litijskem okraju se razpisujejo s tem učiteljske službe na enorazrednicah v Sv. Gori, Kolovratu, Ho-tiču in Prežganjem, dve učiteljski službi na petraz-rednici v Zagorju, po ena učiteljska služba na štiri-razrednioi v Št. Vidu pri Zatičini, v Šmartnem pri Litiji in v Višnji gori ter učiteljska služba na šestraz-rednici v Toplicah pri Zagorju. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15. maja 1909. Prosilci za stalno namesčenje, ki še niso stalno nameščeni na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, morajo dokazati z državno-zdravniškim izpričevalom, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo. Opomni se, da se bodo upoštevali pri razpisanih službah na ljudskih šolah v Šmartnem pri Litiji, Št. Vidu pri Zatičini in v Višnji gori le moški prosilci, a pri razpisani službi na šestrazrednici v Toplicah pri Zagorju le ženske prosilke. C. kr. okrajni šolski svet v Litiji, dne 15. aprila 1909. Z. 1025. 79 1—1 An der zweiklassigen Volksschule in Höflein ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäfiigen Bezügen definitiv zu besetzen. Die gehörig belegten Gesuche sind im vorge schriebenen Wege bis zum 21. Mai 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulrate einzubringen. An krainischen öffentlichen Volksschulen noch nicht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben. K. k. Bezirksschulrat in Krainburg, am 20. April 1909. St. 174. 78 1-1 Naznanilo. Na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani se bo v času od 23. avgusta do vštetega 11. septembra letos vršil Kurz za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah. Pravico do obiskovanja kurza imajo v prvi vrsti učitelji, ki že poučujejo na kaki obrtni nadaljevalni šoli. Prošnje za vsprejem v kurz, opremljene z izpričevali in dekreti, je potom predpostavljenega šolskega vodstva vložiti najkasneje do 1, junija direktno pri podpisanem ravnateljstvu. Vsak udeleženec, ki stanuje izven Ljubljane, dobi od c. kr. ministrstva za javna dela podporo 40 kron. Natančneja pojasnila podaje podpisano ravnateljstvo. C. kr. ravnateljstvo um etno-obrtn e strokovne šole. V Ljubljani, 16. aprila 1909. C. kr. državne obrtne šole ravnatelj: Ivan Subic. Z. 384/m. Štajersko. 74 2—1 An der vierklassigen, in der dritten Ortsklasse stehenden .Volksschule in St. Martin an der Pack, kommt eine Lehrerinstelle zur definitiven Besetzung. Die Bewerberinnen um diese Stelle haben ihre mit dem Reife-, dem Lehrbefähigungszeugnisse und dem Nachweise der österr. Staatsbürgerschaft (Heimatschein) belegten Gesuche im vorgeschriebenen Dienstwege bis 20. Mai 1909 an den Ortsschulrat in St. Martin an der Pack (Post Rietzdorf) zu leiten. Št. 380. 81 1—1 Za dekliško ljudsko šolo v Trbovljah-Vode razpiše se mesto učiteljice ženskih ročnih del s poučno obveznostjo 14 ur na teden skozi celo leto, proti letni nagradi po 800 K 80 h. Pravilno opremljene prošnje se imajo službenim potom vložiti do dne 20. maja 1909 pri krajnem šolskem svetu v Trbovljah. Celje, dne 20. aprila 1909. Rabile leto? Ne pošljite pa denar, ampak pišite samo po vzorce na trgovsko hišo R. STERMECKI v Celju, da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi. Vzorci franko. 55 26-7 Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Anton Šare Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, sirting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine. Strogo solidno blago. Nizke stalne oene. Gg. učiteljem in njih rodbinam 5°/o popusta. Svetlolikalnica: == 23 42-17 Kolodvorske ulice št. 8. Našim rodbinam priporočamo 9 - Kolinsko cikorijo - Naročajte in širite naš list! 30 34-9 —— WS C C o >5 «> bcu^c - > f 50« a J= 5= •S J* - N ¿X M .M O w .. te CJ u. >3 ~ X» •= •wm C *o > s w S 5 C/5 « C O .2, « g bß e < E o s -S N — Ü S — t >0 «o» Sc o. rt o «'S. è B 4 JSC CI g —52. § JA t> g M > g PO * «.s. a aï c c "Sa ï t.™ s o