"" "Tf** in praznikov. d dailj «*oapi Saturdaja, SuncUy» Holidajrs. jnirifrr--------------r j^O^TEAH XXXV. Cena lista ja $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Uradniški in upravnilki prostori; 1667 South Lavvndale Ara. Office of Publication: 1687 South Lavvndale Ava. Telephone. Rockw.ll 460« fcitaiad m Mcond-claH matter J«auary IS. 1S8S. at tha post aCSee at Chlcaso. Illinoia. uaOv th« Act ot Cougnm ol Mateh a 1STS CHICAGO 23. ILU PETEK. II. JUNIJA (JUNE II). 1143 Subscrtptlon $6.00 Yearly Itev.—number m Acceptanoe for imUllng at special rate of poatage provided for ln soction 1103, Act of Oct 3. 1617, authorUted on Jun. 4. 1616. Ifelika ameriška zmaga: 77 japonskih letal uničenih! Rumunija tipi je pri zaveznikih za sklenitev--- separatnega miru iz bojazni pred invazijo. IVnraŠanip hnntrnh Politični opazovalci napovedali vstop Turči- f PTasanle MltlTOie j« v vojno na strani Združenih narodov. Bom- l^ia/cL:L bardiranje letalskih in mornaričnih baz v iu.\iaaismn tTl ILABORITI ODBILI: APEL KOOUNt-STOV ZA SPOJITEV | Mor rt son augeriral lik-vidacijo konptnistii-ne stranke lijanski Siciliji se nadaljuje.—Moskva poroča, da so ruske čete zabile zagozdo v nemško bojno črto na fronti pri Orlu.—Japonski premier vidi zavezniško ofenzivo na Pacifiku Tekma med Ameriko in Veliko Britanijo Domače vesti Oblaki in pozdravi Chicago.—Frank Barbič, gl. odbornik SNPJ in dopisnik Prosvete, pozdravlja uredništvo is Pittaburgha, Pa., kjer se nahaja na počitnicah. Na razglednici pile: "Zašel aem v zverinjak— in kako naj pridem ven? ..." Župan Lausche gre v AnglUo Chicago. — Tuka jšn j i večerni dnevnik Dally Newa jc 1«. t. m. ZAŠČITA. PRED| p?1**1 * **SfJj nezazeMivimi Jovanovic resigniral CEZ OSEM MILI- l^m JONOV MOŽ jugoslovanske vlade StUŽI V ARMADI LONDON. 17. Junija—siobo \V poklic očetov v prihod-dan Jovanovftft. predalnik Jugo ; slovanske vlado. Je danee real« n'9m <*VgUStU niral. Kralj Peter zda) išče no L _ vega pred^dnlk.. kl bo ae.lavll|NOVE REGULACIJE novo vlado. ELEMENTI Waahlngton. D. C.. 17. jun.— London. 17. junija.—Angleška W«shingion. D. C« 17. junija.— Hornarica danes poroča, da so afriški letalci zadnjo sredo uničil 77 japonskih letal—32 bomb-ukov in 45 Zero-lovcev—nad Cuadalcanalom, sami pa so izgubi samo šest letal. Nikdar prej požare. Prej so zavezniški le I Tekma za kontrolo letalskih Črt, delavsk. franka j, ni avoJi W 1 največ o ekonomsko nagrado, ki letn4 konvenclji »vrnila apel jo dobi zmagovalec v tej vojni,L . , . _ ^ . je v teku med Ameriko in Veli-komunistične atranke za pridni. talci bombardirali Capo Passero. Comiso in 4 ... . 4 , . ne v ieKu mea Ameriko in ven- ----------------------------,... ' , Zavezniški stan poroča da so L p Q Na KHajskem in žitev a 1,981,000 proti 712.000 gla ameriški in angleški letalci se-1... ____u.r™ pnlhtt tainik ko .. lni COR .. .. . .. ... , v*Južni Ameriki Angleži tekmu- sovom. Harry Pollitt. tajnik ko-streliII 685 nemških ln »tal.jan- za kontrolo lctalskih M munigtidne slrankt| Je poUm u skih letal v spopadih v zraku in|J VpraSanje 1 si imel sovražnik na factiiKu io- j nadaljnjih 252 na tleh od ^lleui*ih iri inTrletaTe^ ^ letalskih izgub v eni sami aprila do 15. junija. Njihove iz- *™ sumničenj^ J an*K' «eno pa je naglasil da bo Ci. L:.;. Ig* v tem času so znašale W gj** ^7rrlštmil^alski-d0 ^^ T V11' , • xr a. ™ mi voditelji. Angleži se zave- P*"J° M kooperacijo s angle- —.. London. 17. Jun.-Vest iz Mos- dft ne Mq Uontrolirali škim delavakim gibanjem, južni Italiji izbruhnili veliki mi- kve pravi, da so ruske čete za- SVgtovnih letalskih črt, če ne rovni izgredi zaradi neprestane- bile zagozdo v nemško bojno čr-1 . - .. . Herbort Morriaon, Wvm izgredi zaradi neprestane- bile zagozdo v nemško bojno čr- R Amcrike v konstrukciji i jarku pri Lokvah. V Amo, ga zavezniškega bombardiranja to na fronti pri Orlu po odbitju ^ Brltgki { ^ kontrog. mintater v Chureh^^Ud^W ^ J ^ § sovražnih naskokov na svoje po-1 morja |n lahko r d čehe bil P^^J^iCT^av^J tri ainove in tri hčere. (Radio iz Rima medtem poro-1zicije. Vojne operacije so se|ne dob[ kontrole v zrakU| da 8|didat za blagajnika delavakej ---- vlada izbrala clevelandskcga župana Franka J. Lauscheta sa člana ameriške miaije, ki pojde na Angleško. Lausche je bil is bran is razloga, "ker je tipičen Yankec, ki nima niti kapljice an gloaaške krvi v svojih žilah, je pa izvraten predstavnik samoukih imigrantov kakršne koli narodnosti, ki so v veliki meri obogatili smeriško življenje." Misije bo štels okrog petnsjst odličnih Američanov obojega apola. Ubit v rudniku Calumet, Mich.—Dne 12. Juni ja je bil pri delu v rudniku N Kearsage ubit Anton Mihelčlč notranji | star 58 let in rojen v Srednjem Ameriki je ženo Jnija ne priznava oblasti odbora Tesarji ilfdili Lewisovemu zgledu ,___________________. J zicije. Vojne operacije o, da je v Afriki pripravljenih | razširile v smeri Kurska. sulijon vojakov zavezniške ar-nade in 5000 letal za napad na I bitke zširile v smeri Kurska. f nvtAtl Hnmlninnn in koloniie s1«0*®« J* ^J11- edmi D*,B D T 1 D Radio Moskva omenja srdite M P08*1^1 « UMU) matic in 5000 letal za napad nalbitke v zraku med ruskimi inLfratAffixnih lHnkkiVhaz noma- bi biU P°P°lna Ukvuiacija ko- Italijo —Radio iz Moskve pa pra- nemškimi leUlci. Ruski letalci ^ta ^ \lUWP aAminhtraCUP vida ie italijansko poveljstvo L izvršili napade na nemške^;0^1^ atranka dvlgnllana Istosto^nO^ aaminiSlTOClje nčeio umikati svoje posadke ix vlake na progi Brijansk-Orel- ^^ njo kot se je komintema io iz- Sardinije, ker se "ne|Smolensk, \i dovažajo ^ Wuhlnftoo. D. C. 17. Jun.— Prmtlu M. Brown, n.6.1nlk uprav. H kontrolo oan, J. n. mk: si- Klasi vest iz zanesljive-1 je pnčela zadnji teden, okupirale I rll' Ek*<''jUt'Vnl 0db°r '"SIml«'1"' d* 1,0 km,lu P""1"4' , diplumatičnega vira. Ion An- ^aljnje mesto ob reki JangUe. ™1 o ob4 no ti '^TZI f W Upr,V°' ?nJf. Pu. načelni* rumunske dr- U, je Tovvhuti. ki leil v .redinl M^^^h » anglelki jf ^ • vomtalj.v koagr^ fe je apeliral n. zaveznike za mJ leangom in Sansijem. vJHdJi navedli .t"e* kSj- g«?? en°tn°,t 8'" »• domokr't°V ln' rePu')'"wn pemirje preko poslanika neke Kitajci so izvojevali na(lalj- k let.uko korpor.cijo, katera ' m.,»K. unr.vitrila »vtralne države. Ta poslanik „je zmage v bitkah z Japonci v p^kiujsko kon- Morrl«m J. v svojem fWon«. S^ je potem informiral Hugha centralnem delu province Hu- 40-odrtotno pod pan- U (a Ja osna«l za svojo labodjo ta" bitchbull-Hugessena, britske- peh. Uradni komunike trdi, d»aeiko da jo pridobTza ko- pe«m. ker Je bil poraten kot rektorja ^kr. n.klh uradov p poslanika v Ankari, o apelu. £ več »to Japoncev padlo v bit- J™' ~ ^LoviM letal- kandidat za blagajnika "["'H ^ Che^ B^JuI td.n Ed,„i Antonescujev pogoj je U s Kitajci. Kitajske čete sol £ M> £ „aj b, „,,„ K1. da odklonitev pro4nj. komunl- n .v.. Ch«Ur « ugotovilo s strani zaveznikov,L, zmagah zaiele prodirati Pro- j k •,ndijoJ Angit,ika trans- stične strank, m n. tiče vprs- ^rektor igrav. v tonn^tau - j tTčangkiangovu. ki leii 35 milj W naj bf doblla ba»| ^"tSfe T* ^ Bil ^ Lor, več zanesti nanje.") - ^ sUelivo in druge poUe^"-^'u to ton^T » K Aalu«. TuriUa.17. jun.-Ru- Mine naciji sili Bombe so Udržev.nJe lvojeg. imperija. ^"^^^Tt.m J^čsjt mm,,a je pripravljena na brez- r„bUe več nemikih vlakov. Amerika nim(| ^ to^,.,. !»»• »JJff Mo,no kapitulacijo ta »kleni- Cunalcln,. KUslsks. 17. jun- l,h ,et>„kih „„ z lljem0 ^ ~J^SSSSt bv separatnega miru z zavez- KiUjske čete so v ofenziv., ki se na Paci(tku in Karibejskem ^utlvni Zbor d^ a vsk. da Rumunija ne bo bombardira-1 ti Cangkiangovu, ki lezi »o nrnji [ela]a naj _________ »iz zraka ali invadirana in da severozapadno od Hankova I Kitaj.Wem. Neki sngletki e ".f^.joI Brovvnom In H. D. Smlthom. d »vprašanje pokrajin, katere je Povel stvo je ponovno izjavi- voditelj j, odprto priznal, da Je B™1!*- „ v^. L. aliti. r.kU)rl«n budtoU. Rumunija dobila po prvi svetov- i0, da Japonci uporabljajo stru- L., u ^rak ,torj,n ,x pomičnih 'Judstv. RusJe in^ Velik. BrlU- "»»rjem du ovojni, predloži mirovni konte- pene pline v operacijah proti |n ekonomskih 0Iir0V v prilog "'J«. t T arbitr?ž,° in Uravnavo. KiUjcem. Plinske bombe » me-1 briukemu imp.rlJu. |J. JjJ^J«-1ZminT^ Apel je prišel v momentu, ko tali na kitajske pozicije v pro-je mogočna zavezniška sila zbra- vinci Šansi. To je že četrta ki-. # # . y v na v severni Afriki in priprav- tatjska obdolžitev, da Japonci AQfniIM/fl IŠCC Z0m Dena za akcijo. Tam se nahaja uporabljajo strupene pline. I ttgleški kralj Jurij in mnenje I 'premier Hideki Tojo je v svo-prevladuje, da je invazija Evro- jem govoru v parlamentu, ki se po zavezniški sili blizu. je včeraj sestal y izrednem za-Humunija je v stiaki. Njene sedanju, dejal, da vsa znamenja •rmade so bile zdrobljene na kažejo, "da ae aovražnik pri-tokih frontah in dežela je v pravlja za veliko ofenzivo proti Nmikih kleščah. To pojaanjuje japonaki sili na Pacifiku." ■leno že ljo za sklenitev aeparat- —-- miru z zavezniki. Bojazen I Argentina za koopera ^vezniško invazijo Evro-1 - z amerUkimi f*« ka/c ne samo v Rumuniji, ' ■»•! • kmv«r tudi v drugih balkan-I^P"^11^®™ državah, satelitih osiAča. George R. Burke bo imenovan za glavnega pravnega ave« da so komuniati netili in to ne-|tovalca Brownove adminlatraci tijo razkol v delavskem gibanju, je. Iz doalej objavljenih nosna Obe, Velika Britanija in Rusija, nll je razvidno, da bo adminia-moraU biti strpni v zadevah raz- tracija za kontrolo cen temeljito ličnih političnih ln ekonomskih reorganizirana. Brown ima opo-sistemov. Dvajsetletna »veza.U pri Preds«lnUiu *0006^tu. ,ki sts jo držovi sklenili, ki je Predsedn k je včeraj udaril po vitalnega pomena sa svetovni kongresnikih in h mir, zsvlsi od strpnosti. Stalin napadajo Brojena. <■i jih obdo je izvršil dobro delo z razpustil, ds škulajo uničiti stroj sa stom komunistične internaclo- preprečen je infleclje, Bern. Ivica. 17. jun.-Bumu-l nMle. f. jt bila v korist Rusi- f , jri^ nija se je lotila naloge organizi- j| ukrat, ko je bila blokirana po ranja nove antante, kl naj bi kapiUllatičnih silah. Sovjetska fraftCO«ft«fa odbora služila balkanakim interesom v unjjt ae zdaj po svoji moči lah- AUir. Alžerija, 17. jun.—Urad-okviru oaišča aedaj in v povoj- ko primerja vaaki kapitalistični no naznanilo pravi, da je bila 17. | ni dobi. Za to idejo skuša pri- državi in vsled tega je bil raz-1 klicna seja vseh članov nedav veznike na Balkanu Vzajemna kooperacija v povojni doM NAZNANJENE Waahlngton. D. C.. 17. jun.« Pttul V. McNutt, načelnik komisije sa mobilizacijo in dobavo moštva, je razkril, da je ameriška oborožena aila na kopnem, morju in v zraku štela 8,300,000 mož 1. maja, Ta se bo do konca leta povečala na enajat milijonov mož in doaegla cilj, ki so ga do-Waahlngton* D. C.. 17. jun.—I ločili člani štabov vseh milltari-Mednarodna bratovščina tesar* stičnih brsnž. ev, včlanjena v Ameriški delav- , 44 ski federaciji, je izjavila, da ne ^^iLI* priznava vojnidelavskemu od- ki ^ «Pr«ič^ vojsAčt- boru pravice poaeganja v ^/n «« upoalenl v vojnih indua- .nuniiuui nt« in ZuaMiltrljah ter na farmah, ne bo amo- Sporno vprašanje je inatallra- kon®u ^ oborolen. nje strojev'v tovarnah Granite *1« ^ i Mtgerinkl d^ strojniki instalirali stroje. V™*"™ « nildrU ^ vodl' Bratovščina teaarjev, katere le,J®v. predaednlk je WlHiam L. »Nt j, m-ja regiatracijaki Hutcheson, je sledila zgledu Mewm uključeval milijon na-Johna L. L e w I s a, pred- bornik^v v >»Urostl 18 do 30 let," sodnika rudarske unije UMWA,he ri,heT McNutt. 'Ti so v rasre-kt tudi zanika oblaat vojn»-de du 2-A ali v razredu 2-B. - gWnega «undarda. Prvi koro i biti plačo sa čaa, ko gredo na v lt,j -m#r| jtorll mornarični delo v premogovnike ln ko ae department," vračajo z dela. Krvavi izgredi Texasu Dva ubila in 60 ranjanih v bilkah Beaumont, Tok.. 17. junija.— »itk( I monstrirala avojo voljo za ko- na obnova Balkana zanievai'- —^^ j^uj.^tične stran London. 17. jun.-Po.itičnl operno, , Rumu-k« ^ "" fe'; • •1 naznanil nija ignorirala Ogrsko v svoji """"'"'"o- da bo Turčija ila s*guno< « Ji H vlado gle- kampanji za organiziranje rani 7./irii£pnih na- 1 - -------„ . a I__U.ILanaklk Ariuv McNutt ie uveljavil nove re-Igulacije glede podaljšanja delovnega tedna na 48 ur v Joklor-ski in drugih industrijah, ki so udeležene v produkciji vol tega materiala. Moftnoat je, da se bodo regulacije raztegnile na dru-|ge industrije. General Lewia H Hershey, načelnik federalne naborne administracije, jo izjavil, da ae bo Preki aod je bil oklicen v tem vnovačenje očetov prijelo v pri mestu kot posledice krvsvih iz-|hodnjem svgustu. gredov, v katerih sts bils eden zsmorec ln eden belopoltee uhl U, 60 zsmorcev rsnjenlh ^Jmltf • nritish sto trgovin tn hiš v zamorskem A UngrtčM pTHioK distriktu porušenih. Jr^^u^lr-uJnfl Roosevelta re treh otrok. Otui je povedala policiji, da Jo ie neki zamorec napadel in posilil v njenem sta novanju, ko Je bil njen mož na delu. Državni "ran/erji", milica in policija zdaj atražjjo m« sto, da preprečijo obnovo izgre Nadomestujoči governer A v v«,ji jivo napr^ujejo, jeno ^ Rumunija za- stranka upa, da bo Hitela naj- K t ^ S.hjo in Turčijo, da i tem P* ifrM*Il . ^ vzela drugačno sUlišče naprsm Uanj 100,000 članov ob koneu Uk.MJ* orik,......u__i____V. j___I i/rtdba kmalu sklenjena. t. j,.kii. M.m..ngkn ............_________ Nuij t, diru m iureiju, ua b itisi i i— - irl . ------------ . p banje svoje devete in godba kmsiu saienjen«. Bolgariji, kl Je d^iblU rumunskoju^, l®u. 'nade v Siriji in Pale- uAaril Lk>brudžo kot rezulUt osiščnih I ja je bila zaprta vče-\GoVemer Marti« u^ar,,Lgajtnj. To aa očltuje v pova- ^'.Jtiaj. \po birokraciji bilu Bolgariji, naj aodeluje v..---------^ . . ^»•mtiklatan. Afrika. 17. Ju- philadelphla, Pa., 17. Jun.- kampanji za ustanovitev novr krogi razburjeni vozniška leUls z oto- Governer Edward Martin Je uda-1 anunU. yn iz severne Afrike so rlj ^ birokraciji v Washingtonu J________ . Hm ...... ...t _ J jun — ki je prišla j Hja, osvojiU program »P>o*ntf|xu"je biki naznanjeno, da bo dominacijo. Kon- kampanje za razmah 6odalizma. mord4( ^rejmo odmerjanje pre - . _a ...-----------l.-^tl ^ ^ ^ ^ Naznanilo Je aledlln za«U4« člani kongreenega nd Uradniki vladnih odftx«ov Ualanovilav nova a geni ure predlagana Wa*hlngton. D. Cm 17. jun — VtKlitelji kongresa pritiakajo na pr^lMMlnika ItiMMevelta ta usta-novitev nove ln centralno egen« ture, ki naj bi Imela vao oblast M Aikln Je oklical preki aod na (|1|1j produkcijo, odmerjanjem in aH mestnih uradnikov m «' C4.rittll„ pn.i« Ikov Hugerirali ao. vičnih organizacij. Governer t<> ^bi^t dolii Choeter Davia, Coke Htevenson Je pre»l i«bru- na0elnlk Živilske administracije, hom izgredov od|iot«ival v Wash Lj, |MI Jšmmt f ||Vrne». direktor ington. vojne mobilizacije. Izdana Je bila odrt*dba, kl pre-pov«duje ljudem vst4»p na ulico Senator WaH«-r t. Ooorgo. de-po 8 30 zvečer Isjema velja le mokra t iz (itnirglje, Je dejal, da u dt-lavre, ki delajo v vojnih I jO grti|»« srnat4»rjev 1» konereo-tovarnah. 7.rtvl, kl sta padli v nlkov obiskala H«ws^velU v Bell irgredlh, sta bila Kllls C Hiown|klšl. 'la ga pridobi za ustanovlUv in agt^itur ao isjovin, oa vojn« » • ____ ____ JY.Iflu*«riraL nai koneres dovoli pol- i industrije in železnice potrebu jejo več premoga Sl k* M, S j m i,,: >1 s« 6U-I-,. *< 1 Ikirn) ir«, ■ at i - priitariiščno mesto In center olj ne industrije. ^)mbardlraU Italijan- in j0 obdolžil anovanja "novegs I fur^ja pretrgala 'jo. Tarča bomb so bi- reds" v Ameriki. "Birokrscijsl , ViManci ke in mornarične bazeUhteva. da ae ameriško ljudatvo\*i*e * - u, IkKca di Palcu, Ca- podvrže regimenUciji v vojnem r^e -nu, Boriz«, in*ilu. Su. da bomo mi v povojni SS miki letalci ao zmeUli uničili regimentacijo na ^etu| trgsla diplomatič«. v«l »J« < > azstrelilnih in soli- je dejel. "Naši ek^omski faši-v»mb na te baze, ki so sti skušajo uatvariti siaU?m. ki * "»nogo militaristlcnih bi jim omogočil kontrolo ameri-v m zanetile ogromne škegs Ijudstvs." Drhal v Floridi liniala zamorca Marianna, Fla, 17. Jun snsko vlado v Iskim satelitom. [nik v V ich y Ju domov. pre-vtši-Francijl. naclj-,Turški zaetop- Je bil pik lica n Kanadski politični Roosevelt in Kaiimn Toronto. Kanad«, 17. Jun-ls- j izmenjala note Javo, katero je podal Js me. H. Wa^,lngt,m D C. 17, Jun-Clark Dr«*dsednlk zbornice pro- Pr«da*lnlk RiKi«rvelt ln M I vlnee (Starioda bi ae 40 do 4ft Kallnln. pr«d^nlk ftivjetske! rožen, drhal Je udrh. v ^A^v lUnvIt*™ irreklo za Lnije. da »zm-nj.l« note, v ka- šnjo jetnišnšJO. ugrabila r.mor ^Kb ^ vo- J terihn. Klešeta prijateljstvo mH c. CelUma Harrbona Ing. Un TZlvrZZ. j* razburila k.-obema držav.m. To » Je rg^č.l. Karrieo« h hlla^ L^k, Jiline krog« LlaU dilo ob prvi obMniri sklenitve' rap<»r n. obtožbo umor. John. l CUr- pakta vzajm^ pomoči m«< Msyja. Policij. tzj.vil.| d. K Amerilui in Husljo VeMns not j nI mogla preiti naval. d» razkola. jr /jbjavil državni department. hali na Jetnlšnlco .ugtnir.l, n.j kongres dovoli pol-drugo milijardo dolarjev sa subvencije. kl nsj bi ustavile naraščanje draginje. Republikanci, katerim Je nače-|<»v«I M-nator Charles L. McN.ry. OIm» I»«) w i/rckli proti subvencijam. tukaj-| Argumentirali ao, da bi U atale več nego bi /n.šall prihranki kofuumenUiv. Hooaevelt Je trdil, d. bi bile subveturlje praktični uhod Koristi bi imeli prrdvaem pta.miški delavci, ki niao dobili zvišanja plač in katere je draginja najbolj udarila. PBOSVITA PROSVETA THE ENLIOHTEMMDfT ____ GLASILO Di LASTNIMA SLOVENSKE MAJIODHZ PODfOttl M Mo. S3 0S m pol UU. SI SO sa šetrt letaj m 97AO sa celo teto. S3.7S u pol loto; m laooonutro SubKriptkm ratasi tor tho Uaiied Stoto« (oMopft Chicago) Chicago aad Ctooro «740 p« po dotfovonu-HokopUl dopisov to ao BO Traiajo Rokopisi Utorano vsebtae (šrilee. pooasH. Ud.) so vrnejo pošiljatelj« to v slutoju. to )• pritoiU Naslov m vso, kar ima stik t listoou PROSVETA 2117 11 So. Lawndalo Avo« Chloofo 39, Uliaols MEMBER Or THE FEDERATED PRESS Glasovi iz I naselbin Poročilo saslopoika Gates Mine. Tam sem obiskal Horminto. Pm^—To poročilo bo vdovo mrs. Jaksich, ki misli iz naselbin Homer City, Latrobe, preseUt* v Cleveland. V™*™* Prenizer (?), Turtle Creek, North sta tukaj npnovili mrs. Jakovac Braddock in Monongahella Val-1 ley do Point Mariona. V Latrobu je mrs. Ban pono-j vila Prosveto. Povedala mi Je| in mrs. Abramovich, ni pa bilo prilike, da bi se bil z njima pogovarjal, ker je ravno prišel majnarski bus, s katerim sem se M^ta SUnk. ki je M«> •m tudi član SNPJ in sluti Strica Sama pri signalnem koru—mislim, da je v šoli. Ustavil sem tudi pri Fradelovih in Klop- ob iskal par vdovic in naročnic Prosvete, namreč mrs. Gerden in mrs. Jursič. Zadnja je bila hčerkami pri "slate dumpi" kjer Datum v oklepaju .na primer (June 30, 1M3), poleg vaiega imena ns naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono- vite jo pravočasno, da se vsm list ne ustavL Vprašanje naše sloge Zadnjo »redo »mo objavili dve piami, kl nam ju je podal OWI, - - n,.h..lalcnv,. na farmi (Oltlc* ot W.r InlormaUon) ^ Wa.h^na, Wrej ^^rm^ja^' Luzerne Mine, sem prodal 15 izvodov Majskega glasa. Mrs. Krivec, sestra Franka Finka, je ponovila JProSveto, Bostonovi pa Prpletarca. Tisti dan sem precej prehodil in komaj dospel ves premočen—največ od vročine— do Franka Primožiča v Prenizer-ju in kar pri njih prenočil. Frank je ponovil Prosveto in obiskal ralne vlade. Pismi sta važni, ker se tičeta direktno nas, ameriških Jugoslovanov; tičeta se žalostnega dejstva, da so ameriški Jugo- imajo sina preko V Turtle Čreeku je mrs. Žer- slovsni zadnjo jesen slovesno obljubili vladi, da bodo složno delo- jav ponovila Prosveto Tony "vali za zmago imerike in odločno odbili vsak poskus razdor, med | Redne* v ^docloi ob.J*a, , t , ^ „. . TA , , Prosveto, par Majskih glasov pa V vojnem uradu za informacije in na iniciativo Elmerja Davisa,1 - -- - - direktorja tega urada, je 18. septembra 1942 šestnajst predstavni sem prodal pri Podbevškovih. Tudi oni imajo sina pri letalcih kov ameriških Jugoslovanov podpisalo zavezo ali obljubo (pledge) I miglim| da w tudi za sig. sledeče vsebine: "We plodgo ourselvas to folloar tke lead of tka American government la workiag for uaity of ali Američana, rogsrdless of national or racial extractlon. in tke vital taak of wlnnla0 tkis war for free-(Um. Wo agree ta oppose ali efforto to set Američana of Jugoslav extraetion agalnat oack other. Slovenakl pred-Uvniki. ki ao podpu-ll gornjo zavezo, "..^l^^fUSto mojih6 le'' V rovih je delal še v starem nalnika. V Monesenu je ponovila Prosveto in vzela Majski glas mrs. Tegel, v Brownsvillu pa bečlar Matiček. On je bil pred več leti zelo aktiven pri društvih, zdaj pa je menda na John E. Lokar, John H. Gornik, Joseph Zalar, Janko Rogelj in| Vincent Calnkar. Zaveza se v glavnem ti?e sloge med smeriškimi Srbi in Hrvati-med katerimi pa sta od zadnje jeseni namesto sloge še hujši kon- j fllkt in še večja nesloga. Med Srbi, ki so podpisali gornjo zavezo, jo bil tudi Sam Verlinič, predsednik Srbskega narodnega šaveza, podporno organizacije. Trije drugi odborniki te organizacije, ki I so bili navzoči, niso hoteli podpisati zaveze; ti so bili edini, ki so j uprli. kraju. Matiček se je menda pre-skrbel za deževne dni in tako sedaj j?očiva. V Brownsvillu je ponovila Prosveto tucU mrs. Kozlevchar, pri katerih sem tudi prenočil. Jožč je bil na nočnem šihtu in je bila sama mama doma s hčer- Kjer so majhni pač človek pomagati taleo, da lažje živi. Od tulfaj sem se podal peš do električne železnice, potem pa v okolico Nevv Salema do Repu-blica. Ampak ni bilo uspeha— samo par izvodov Majskega gla sa. Zamudil sem pet ur, hodil štiri milje ir zavozil 64c. Torej tukaj ni bilo sreče. Par naročnin je bilo |e poravnanih, novih pa nisem mogel dobiti. Ampak človek mora imeti pogum, da bo drugje bolje. V Masontownu sta ponovila Prosveto bivši tajnik in "old ti-mer" Jack Volk in John Shine. Obiskal sem seveda tudi več drugih, tudi take, ki še nimajo iztečene naročnine. Tisti večer sem prenočil v Grays Landingu pri Zadelovih. Ona mi je povedala, da je' padel na bojišču na Pacifiku zaročenec njene hčerke, rodom Slovan. Bil je menda fesi fant. Hčeri Je bilo hudo in zdaj je šla v Cleveland, kjer se nahaja tudi njena sestra. V,Grays Landingu so poriovi li Prosveto bečlar Albin Uie, Martin Ceglar in dvojka Kaste-lic. Od tam sem se prihodnji dan peljal do Point Mariona, potem se pa zopet podal na goro "Kalvarijo"« kjer se nahaja precej bečlarjev. Trije so ponovili Pavlovich mi je pokazala slike njenih dveh sinov-vojakov. Eden od teh se je proslavil, ko je na Gvadalkanalu ujel japonskega častnika. Menda bo prišel v kratkem na počitnice. Mrs. Dor-nik mi je povedala s solznimi očmi, kako sta se njena dvs sinova slučajno našla na Angleškem. Oni imajo tri sinove pri vojakih. Obiskal sem jih še več. Mrs. Beddick—aH Francka, kot jo poznajo v Herminieju—leži že dve leti v postelji, zadeta po eni strani od mrtvouda. Delajo dekleta, sinovi so pa tudi pri vojakih. Ko sem šel v Uniontown na bus, je hotel vstopiti tudi neki vojak, toda vosnik ga ni pustil. Revež je poskusil trikrat, toda vsakikrat je bil odklonjen. Voz nik-mu je rekel, naj se prej stfezne, potem pa naj vzame drugi bus, dasi je bil naš polovico prazen. Vojak je dopovedoval svojemu prijatelju, da mora biti v Pittsburghu v kasarni pravem času in je skoraj jokal. Meni ae je fant smilil, ampak, vi- Ncltoliko komentarja Ob koncu tega tedna, 20. junija, poteče zadnjih 15 dni odloka ali "premirja" rudarske unije UM-WA, v katerem času naj bi prišlo do sklenitve nove pogodbe med zastopniki operatorjev in premogarjev. Ko pišem te vrstice, ni še nobenega znamenja, da bo prišlo v tem, nad tri ce dolgim pogajanjem in "poga-l janjem" do kakšnega definitivne-ga sporazuma. In tako dežela zopet stoji pred novo rudarsko stavko, ako John L. Lewis s svojimi kolegi vred ne kapitulira na vsej črti in pride poaižno a klobukom pred vojni delavaki od- PETEK, 1». jumj/i čast samoljubja in "presti 3 ljubj. Ampak on je razjez7£ rokrate, ker neče okrog niih m ledovati s klobukom^ tem pa ogorčeno protestirati k. vidi da je bil potegnjen kot to na primer delajo Green Murray in drugi delavski vodlS lji. Birokrati so jezni na sa, ker jim je zmešal račune Na eni strani so na primer • zamr, nili" plače in tudi delo v S industrijah, na drugi strani r* dopustili skoraj neovirano piJT nje cen kvišku. Danes so . ' kaši. Na eni strani se Je med delavstvom razvila velika neza dovoljnost radi draginje, na dru bor, ki hoče biti eboolutaa bo* gi 8trani ^ * ■ nad vsem amerišldm delavstvom, tudi famarski interesi k^vS grganiziranim kot neorganizira- proti potisnjenju cen nazaj nim. potrebni kot vojaki n " ' mornarji na širokih del sem v tiusu napis, da jc piv- Škandal washingtonske birokra- j reakcionarnega kongresa p cem alkoholnih pijač prepoveda- cije C^nikar Wechsler je v ju- u birokrat je so mu bili pa h« no voziti se v tem vozu. Fant je nijski številki mesečnika Com- ležni ko je prošl r* ™ " res imel motne oči, toda se je mon Sense napisal imeniten čla-1 —..T?a JanuarJa obnašal dostojno. uatavil spontano "divjo" stavko nek o zakulisnih mtrigah, ki se na antraeitu M Ko sem to zgodbo pravil mrs. P^tejo ze ooige leone v vvasn- ^^ na2aj ^ delo < i Oblak v Collinsburgu, je meni- ^^'n 3im ^ bojeval zvišanje sS la, da je bila morda prevozna vi, da je bU Roossvdtov odlok mladi( ^ te-e družba prisUjena na tako strogi f^f. aprila, znan kot "hold red. Rekla je, ko je bil njen sin 8 ^erim je ukazal na dopustu, je bil priča podivja- vrhovnemu ekonomskemu di- vk) tudi Van BiUne ^ nemu prizoru. Neki saržent in rektoriu da ™ra ^Ineaa delavk ^kJ- Srbski nsrodni savez ima letos konvencijo in velesrbski šovi- ko, ki je menda že tudi zaročena. Proletarca-^Tone Zupančič, Ja- nlsti pri tej organizaciji zdaj napadajo predsednika Verllniča, ka- Njen fant je bil na dopustu od kor ds je Izvršil nekakšen zločin, ker Je podpisal gornjo zavezo vojakov. Mama ie rekla, da se sloge. Verlinič se je obrnil na Washington za mnenje vlade o tej zadevi in odgovor Elmerja Davisa, ki jc bil objavljen hkratu z j Verliničevim pismom, jasno kaže, kaj misli vlada o velesrbskih šovinistih in o Srbobranu, glasilu SNS, ki nesramno hujska proti] morda v kratkem poročita, ako bo šla hčerka na pol poti in bi prebila medene tedne v Chica,-gu, kjer živi njih sorodnik Tone kob Oblak in, Tone Mlakar. V dolino pa sem dobil "ride"—peljal sem se s Tonetom Zupančičem, ki je šel v Point Marion po potrebščine in na pošto. Eden od bečlarjev mi je pri- Hrvatom in deloma proti Slovencem in ki vodi odprto propagando | Garden, pomožni urednik Pro-1 povedoval, da je bil nekoč v bol za uničenje Jugoslavije in ustsnovitev Velike Srbije. Elmer Daviš, direktor federalnega vojnega urada 2a informacije, „ _________„ r_________ je izjavil v svojem odgovoru, da vlada Združenih držav hoče slogo i Prosveto Frank Sitar in mrs. spada k nobeni veri, nakar so svete. I nišnici, kje^ so ga vprašali, kak- V Vestaburgu sta ponovila Une vere je. Odgovoril je, da ne ne samo med ameriškimi Jugoslovani, temveč tudi med ONIMI v Jugoslaviji, ki žele zmago Združenim narodom. Srbski šovinisti! okoli Srbobrana so obsojeni, da dajejo moralno podporo kvizlingu Nediču in s tem nacifašističnim okupatorjem Jugoslavije. Njihova beseda js brez vrednosti. Mi se ne bomo vtikali v notranje zadeve srbske konvencije, niti ne v notranje zadeve konvencije Hrvatske bratske sajednice, ki bo v septembru, toda glavni konflikt med Srbi samimi, kakor med Hrvati samimi, in med Srbi in Hrvati se tiče Jugoslavije in po-j Baloh, zadnja tudi Proletarca. bolničarke pričele voditi druge Jack je bil na popoldanskem ljudi k njegovi postelji, ceš, naj šihtu in ga nisem videl. V Frid-|si ogledajo tega nevernika. Ne- ericktownu sem prodal par izvodov Majskega glasa, kakor tudi mra. Zupančič v ClarksvilluJ Ona ima znance v Veroni in Harmarvillu in pozdravlja mrs. Kumarco v prvi in Hajdukove v sredno tudi Slovencev. Razkol med Srbi ln Hrvati ograža Slo- drugi naselbini. Mrs. Gorišek je vence, ker ograža vso Jugoslsvijo. Če Srbi in Hrvati s svojo trmo rszbljejo Jugoslavijo—kam pojdejo Slovenci? Baš te dni amo opa žili citat iz "Christian Science Monitorja," v katerem je rečeno, da bodo Slovenci primorani računati s samostojno slovensko drža vo, 6e bo obnovs Jugoslavije zaradi sporov med Srbi in Hrvati nemogoča. Uverjeni pa smo, da je srbsko-hrvaški konflikt tukaj in v sta rem kraju zadeva manjšine na obeh straneh. Srbski in hrvsški ekstremisti, ki dolže drugi druge vseh mogočih zločinov in z enako vehemenco odklanjajo obnovo skupne države—tudi v federativni obliki z avtonomijami za posamezne narode—so manjšina. Najbolj smešno je to, da srbsku ln hrvaška manjšina v Ameriki— državljani Združenih držav!—z vso resnostjo diktlrabodočo obliko države v stari domovini. Nič ne vprašajo, kaj misn)o o tej stvari milijoni Srbov in Hrvatov v domovini. Tukaj je dokaz, koliko je lem ljudem za princip demokracije, čeprav se nekaterim demo-kiactja «jfdi lz ust, kadar koli odpro usta. Sfosko-hrvaški konflikt Je delo ekstromlstov, kl se požvižgajo na demokracijo in fanatično vztrajajo, da edino oni imajo prav. Naravno, da ne bo nikdar spravo in sloge med grupami "izvcliČar jev," ki imajo vsak svoja nebesa, dočim ne poznajo kooperacije, katero zahteva demokracija. Nekateri med temi ekstremisti so tudi podpisali washingtontko /avezo, na katero pa so—pozabili čim so se vrnili domov. Ogromna večina naroda, k' ne deli svojega mišljenja z ekstremisti na desni in ne na levi, b<« |ui nosila posledice, če se ne zdrami pravočasno. Kajti fakt )e. da bi ekstrvmifti ne pospenili nič, ako bi večina govorila—tako pa. ker večina molči, ker 4e brezbrižna, n.ialijo ekktremiKti. da ao oni |xioblaščeni guvcritl v imenu večine, pa Utlčejo do (»»lovski koži venkega bobna, kakor da se svet podira. Vm» kale. da urb*ko-hrvaški spor ne bo rešen brez zunanje Intervencije. m* večina članstva srbskih tn hrvaških organizacij noče ali ne metre f»>brt*ati m mir z odstranitvijo ekslremistov iz jsvntMtt, t«<obrigali ameriška vlada, da na la ali oni leo nat-tn odstiani liuiakače, da ne bodo več nesramno izrabljali m /1« nabijali ameri tke svobode tiska ln grvora. Ta svotxida ima svoje mej« m te meje bl zlasti morale veljati med vojno, ko je edinatvo ljudstva za čim uspešnejši vojni napor poglavitna in nu)|Nttit-bnejša naloga. I Ljudje, ki izkoriščajo dem« kratične svobodščine za ubijanje karakterjev neljubih jim osebi in /a uničevanje poakus^v drtnokra-lične bodočnosti v stan dtmv vini, niao vredni teh svobodščin. ponovila Proletarca. Ona ima vse tri sinove v službi Strica Sa-1 ma. V rfices Landingu in Cruciblu I sta ponovila Prosveto Martin | Kajfež in predsednik društva za svojo mamo mrs. Udovich, ki | živi ns farmi nekje v New Yor-ku. Prenočil sem zopet pri go-1 ka bolničarka mu je rekla, čeprav nima nobene vere, bi moral teči, da veruje. Odgovoril ji je: "Torej jaz naj postanem hi pokrit in lainik. O, me ne boste, ostanem to, kar sem—odkrl tosrčen Človek Iz Point Mariona sem se peljal proti Uniontownu. Tukaj so ponovili Prosveto Ruparjevi in Liparjevi. Ruparjevi imajo sorodnike v Herminie No. 2 in Southviewu.. Prenočil sem pr; Močnikovih, ki imajo pogumne sinove pri vojakih. Eden je že polkovnik, toda študira še za viš- stoljubni družini Zorich v Ricea joga častnika. Mlajši je pa pri pa Landingu. Drijgi dan sem sc po- dobrancih. Ti služijo precej do- dal z vlakom do Adah oziroma1 bro, menda $126 na mesec. Mrs. V tem konfliktu igra čudno nega delavskega odbora. On js poročnik sta na vse načine U- mrxnft/ vse Pkčei lzdan v ^ Uadnjič silovito mahal po Izzivala vojake na pretep in so se * r 8 * P r °11TLtwls"' Vsa1J su, dasi je bil dolga leto njegov-res pograbili. Tudi njenega si- visoka pobočnik pri šikani^l na je poročnik izzival. Hotel je *ov osebni zaupnik ^ majnarjev in razbijanju UMWA. videti njegov pas, ki mu ga e ffi^J^^^tg ^N 86 8P™injate, kakšni not* pokazal, nakar je zakričal, da ni I tT^ZTJltlllu H ** 801)111 P'«^* leta ________J.. wm Un nniolral trn. javi ve proitiamacije izrazna, Koi|darsj,.^ unjjj Talrmt io Kil v ru- Takrat je bil Van £e v r^u in da bo poiskal vo- j™L^o^S^lanek. -TbliT------- ------------- jaškega inšpektorja ali strežni-^J™*^*? clanek- To | Bittner najzvestejši Lewisov ku žek, ki je znal terorizirati ma, ^ Pil , ,n*rje kot nihče drugi. Zato g ga bodo poiskali v Puttsburghu.Ič* narekoM^a je Lewis tudi uporabljal v "Jaz semtrezen ti pa pijan- člov^u, da bi se vlada, pa naj bo ^^ ^^ jni ^ van," mu je odgovorU. Poroč- Popolnoma indiferentna pobri: bolj umazano delo. Sajjesko— nMccaie hotel udariti toda Ob- «ala» da bi prišlo v Uko važni deset let vr4il ^ drugega j^l 1.J. UmmIt {aet noirliaiT industriji kot je premogovna likvidacijo uoornih distnktn.nl lakov visok sin je krepak, šest čevljev U d(j nove mezdne dečko. Ko je poročnik vi- ^ ^ Jresni( ^ resnici je baš obratno. organizacij. ^^^Lr^ 86 ^ ^ Vladni' ^ogi^zavlačujejol Tako delo more opravljatl zgubil v drug prostor. I sporazum na vse načine in igra-|človekt W jf brez Zkep zna Prijatelji, bodimo zmerni pri h0 umazano politiko, ki skoraj I ^ In Van Bittner Je b pijači, ker pijan človek res pridnima para, vsaj ne v zadnjih de-1 vsakega značaja, dasi je zek de velikokrat v neprilike. -Radi setih letih. Ko je še pred pote- sposoben1 človek, alkohola je kaznovanih veliko kom stare pogodbe posegla vmesL937 p^iio v jekL vojakov in tudi izgube sarže. delavska tajnica Frances Perkins South Chicagu do znanega ma Tudi prej omenjeni fant je mo- ln poslala dr. Steelmana kot po-l^fr^ v katerem je čikaška po goče imel neprilike, ko je prišel sredovalca, je za kulisami pose-hicya ubiia n sUvkarjev, je Van v kasarno. Torej rajši čitajmo gel vmes vojni delavski odbor, Bittner na velikem protestnem knjige, kot so na primer Jacka kot navaja Wechsler in povedal shodu javno obtožil župana Kel Londona. Ako človek zmerno delavskemu departmentu, naj hyja, da je prejel veliko vsoto živi, je to v korist njegovemu drži roke proč, češ, da ta zadeva Lse več ne sptjminjam, ali je re zdravju in tudi ljudem, ki žive spada v njegovo področje. v njegovi bližini, pa naj bo dru žina ali društveniki. V West Nevvtonu je ponovil I premogovno kel $50,000 ali $100,000) kot pod kupnino od Republic Steel Corp Ko je potem vlada "prevzela" in dostavil: "Ako to ni resni« _ _ _ industrijo in je tedaj naj me župan Kelly tira 1 I Proletarca trgovec Rudv Kreč |:R^evelt imenoval notranjega I sodilče.» In kaj se je zgodilo! in plačal oglas v Majskem glasu ujnika Ickesa M vladnegarpri naslednjih županskih volit Prosveto pa sta ponovila John I Upravitelja" te industrije, je Vah je Van Bittner marljivo agi Oblak in mrs. Vitigoj. Zadnja Priil° do °°vih intrig, ker tiral za ponovno Kellyjevo izvo 'sta se Lewis m Ickes menda do-|iitev! govorila za dosego sporazuma, po katerem bi premogarji dobili . nekaj povišanja—plačo za čas, j Mkarakterjev," ki so pred Naj zadostuje za danes. Moje w ga porabijo pod zemljo, ko zvesto služili Lewisu pri "disri potovanje bo sedaj počivalo za gredo M dej0 tn z d*^ Delav-1 pliniranju" majnarjev, yes, tud par tednov, ker bo treba prebar- gki odboj.f ki igra zelo čudno vlo- a trdo p^tjo ali še s tršim pred —hišo. Člane našega društva I go_vlogo samopašnega dikU-1 metom, danes se pa zaganjaj« ;NPJ vabim, naj se polno- torja—jc Rooseveltu baje zagro- vanj kot stekli psi, kajti so t mi je povedala, da že dalj č niso slišali od njih sina in da je menda šel čez lužo. Imenoval bi lahko še vec takrt let vati 87 SNPJ številno udeleže prihodnje seje ^ da bo podal odstavko, ako Liužbi drugega gospodarja. Ya 4. julija. Seja bo važna radi ickes ne drži proč svojih rok. Leznačajni delavski voditelji I SANSa. Na zadnji seji je podpi- p0 isUim poročilu so štirje člani ^ Van Bittner so za delavitw sani prevzel tajništvo, ker je delavskega odbora neusmiljeno prav tako velika nesreča kot ■ moja žena morala reeignireti ra- prali in bičali notranjega Ujnika I unijaki raketirji. ' | v Beli hiši, kamor so bili pozvani z I c kesom vred. Predsednik se je nato odločil, da bo stal za' delavskim odborom. di dela ob nedeljah. Anton Zornik. zastopnik. Anton Gard«. Pred dvajsetimi led Ranjeni vojak defctva kri kt sa |e patetR dvtBati v Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšne sile so potem pripravile Ickasa na to, da je zadnji teden obsodil vse premogarje na de-| narno kazen po dolar na dan -sa vsak dan stavke. In kot da teh intrig in umazane politike še ni dovolj, je zadnje dni delavski I odbor zagrozil, da ne bo priznal j veljavnosti dogovora med rudarsko unijo in operatorji iz caa-tralne Pennsylvanije. kjer bi okrog 65.000 premogarjev dobilo ' $1.30 poviška na dan, to je plača za čas, ki ga porabijo pri hoji ali vožnji po rovih—"portal to por-tal pay." Enako je namignil I tudi Ullonskim premoga rje m in operatorjem, med katerimi je tudi prišlo do Stičnega sporazuma. In to klfrfrtimu, da je odbor prej namignil, da bo odobril to plačo "od podala Bo portala." ako so unija ta operatorji zadi-nijaf - e Pa razumi to politiko, če jo moraš! Na površja izgleda, da f tepejo a (Iz Prosvete, 18. junija imM Domača vesti. V Canon Citf ju, Colo., je umrl Frank K<*g z Iga pri Ljubljani, član S Delavske v^tL Delavski W nlk Dsvis obtožuje podjetnite da protizakonito uva^jo deU^ ce iz Kanade, Mehike in or** Iaosemstvo. Bolgarsk. fsM eo strmoglavili vlado Sumbubr kega in zaprli vse članej adj kralj Boris je brž podpisal j zahteve fašistov. ■ Sovjetska RusU» Ccs seb je utonilo mad »ilno pg vo ob Volgi v Rusiji. t JUGOSLOVANSKO VPRA-VPRAŠANJE London, 1. junij« (ONA).-^Ju-goalovanski krogi pravijo, da bo morala jugoslovanska vlada v izgnanstvu prej ali slej javno urediti vprašanje svojega stališča napram onemu delu jugoslovanskega odpora, katerega večinoma imenujejo "pokret partizanov". V začetku je vlada to gibanje ignorirala, a je morala s časom to stališče opustiti. Zdaj iščejo možnosti, da bi uključili partizane v skupno gibanje jugoslovanskega odpora. Dvojica predlogov je bila stavljena, o katerih bo vlada kralja Petra II. najbrže razpravljala v bližnji bodočnosti. Prvič je stavljen predlog, da se razveljavijo nekateri zakoni za zaščito države.' Na temelju teh zakonov se je izvajala nasilna represija komunističnega po-kreta v Jugoslaviji kljub temu, da so skoro vsi komunisti v borbi proti osišču. Dokler ostanejo ti zakoni v veljavi, se nahajajo komunisti napram vladi v položaju upornikov. Razpustitev kominteme smatrajo, da bi mogla zdai nuditi ugodno priliko, da se razveljavijo protikomuni-stični zakoni. Drugič pa predlagajo, da vlada uključi v svoje vrste zastopnika partizanov približno tako, kakor je uključila vojnega ministra Mihajloviča kot zastopnika četnikov. Slovenska Narodna Podporna Jednoto SIS7 M So L*wmui. Ave. C Masa o t). lUiadi P I QLAVNI ODPOR Jugoslovanska kriza Ne>v York, 10. junija (ONA>-Naslednji interview hrvaškega bana, ki se je ravnokar vrnil v NeW Tork po razgovorih s kraljem Petrom in njegovo vlada, osvetljuje zamotani jugoslovanski problem, ki je zdai videti na potu k rešitvi. Ivan Subašič, ki je bil nekdaj pastir v hrvaških hribih, je ravnokar s letalom prišel nazaj v Zedinjene države iz Londona. Dnevi, ki prihajajo, so zanj dnevi težkih akrbi, prav kakor za vlade Anglije, Amerike in Rusije. Nobens skrivnost ni, ds je ju-goslovanaka vlada v Izgnanstvu v krizi. Važne spremembe bodo prišle in javnoat bo najbrže kmalu, čes teden ali dva, vedela, kam ae atvari obračajo. Skoti deset tednov ae je Ivan Šubašič v Londonu boril s zamotanimi problemi, ki se tičejo njegove vlade. V London je bil poklican od kralja Petra v meaecu marcu; 6u-bašič je ban Hrvaške, odgovoren edino le kralju. Njegova konatltucionalna pozicija v jugoslovanski vladi je tretja, tajioj sa kraljem in ministerskim predsednikom. Ban je stari naslov hrvaških voditeljev, danes enakovreden naslovu governerja ali kraljevega namestnika. Neglede na awnotanost balkanske politike nkm pokaže pogled na zemljevid, da bodo Jugoslovani igrali važno vlogo, ako bo zavezniška invazija Šla po potu preko njihovega ozemlja. Zato so sklepi jugoslovsnske vjade v Londonu velike važnoati. Jugoslovanska vlada stoji pred težkimi problemi kot n. pr. vloga generala Draže Mihajloviča kot vojnega ministra; tods to so stvari, katerih dcžavnik v visoki vladni poziciji zdaj ne more ob-ravnati. Jasno ps je, ds so od-nošajl četnlškega vodje s eno ts-med vlad Zedlnjenlh narodov— z njegovo Ustno—resno ogroženi zaradi obtožb iz Moskve in od drugod, ds igrs dvojno vlqgo. Drugi vzrok, ki se je že večkrat pokazal, je ambicija, katero očitajo sds) vladajoči skupini, da namerava staviti dobro Srbije nad skupno dobro srbsko-hr-vaško-alovcnake Jugoslsvije. Ivan fiubašič se smatra nsj-prej Jugoslovana potem Šele Hrvata; 61-leten, še mlad, ae zagleda s svojimi sivimi očmi v daljavo, ko s resnostjo išče pravilnih angleških Izrasov in zbira svoje misli. "Jugoslsvijs je moja domovi- Far VICTORY i I *VY II VNITSD 1 I STATI• AJI »BriNSK VLlONDS 8TAMP3 VINCENT CAINKAR. §1 »rfelf^Alk MM So U»0 Av*. i )*»•«• M III JOHN MOLEK. urednik «la«fa MII ao U«mlilf Av«. (h k«* o tt. IU. Hod|ir»dit »t itika MICIIAEI. R KVMER. prvi podpre*a«*tiik .. Bbft M, Unlv.r»«l Pa CAMI|*US ZARNU'K. Uiu«i poOpivOa«*** ... • 4.MST W. MIh SI. uM^MaoSjOhlo zaščito vsebuje tudi določbe, po katerih bi bil uveden narodni sistem javnih posredovalnic za delo. Ves ustroj nove zaščitne ss-konske predloge je uko zaano-van, da bt ae vzdrževal sam. Prispevki delodajalcev so zvišani s štirih na šest odstotkov mezdnega plačevanja, delavski pa z enega na šest. Na U način bi oboji prispevki znašali kakih osem bilijonov dolarjev nu letq, Beveridgev načrt za družabno zaščito na AnMeškem deva vse breme na obdavčenje, med tem ko ga ameriški napi tuje delavcem in delodajalcem vsaj za prvih par let. To bo prijak) kongresu in tisku, a delavcem bo pa U nova dajatev v akoro neznosno gospodarsko breme. Angleški zaanutek je bolj po-enačen kakor ameatški, ker so v Bev^idgevih določbah podpore odmerjene neglede na prejšnje dohodke, med tem k« se v Waf-nerjevi predlogi ravnajo po mezdnih plačevanjih. Ta važna zakonaka predlaga odpira pot k popolni družabni zaščiti. To mora priznati vsa* kdo, pa naj si misli o zgornjih razlikah že kakorkoli. Zato bi n^orala na vsak način postati zakon te dežele. JOS CULKAH. prvo okrotj* JAMES MAULH H. druio okiulj« RAVMtmp TRAVNIK, tleti« okrotj* JOtllTia hJLkH. Mirto oRruklv URŠULA AMfcRoZICfl, p«tu ukrolj* KDVV AKU TOMI I c, Mat« ukrolj« ..... Ml wuu4und Av*. johna too*. p«. « | » N« 1. Oak«*l». Pa TSM MMebapintr. I>«Hb»rn, Mfch. . ... »W imneam ss. SI louln. Mo. ------- Ml Plaav* IR. Evvtottt, Minn. .IM «. tth K, MaMvnlmr«. c«lo MATH PKTROVION. predanim* VINCENT CAINKAR ..... P A VIDEH jM ______ MIRKO O K HIIKI........ JACOR St'1'AN .............. DON Al.O J. l.tlTHRil ... ............ auoouui liscu ................ »t^ IM a. Ulit St, CMMttna. Ohlo. Jttl So, La MiekU« A»«„ du<#u M. Ul MM So. LawtuMI« Av«., Chka«« M. III. MM So L«wm>lMl* Av*., CltMas« M. III. »IM« Mo Uofleatil Av%. M.iSyn, lil i«ai Su TimttkMi Ao*. ektoa«o »j iu TM S Muai SI.. C I« vrtan«, O. ANTON SMULAR, predmetnik IHANK V H ATA MIM I IRAN K HAHMC . ... ....... ANDRSW VlDRlpM ............... JVSEPHtNE MOCH1K ............ ..........................ao« II. Am«. RakMa ... IM TOSar m., I.uaaoti'. I>a i«tt( MuakolM Av« , c I« v« koM I«. Okkt 7r<»i«»i Av*, Jeha«k>»n. p« Mitu StM-vi. eiavalanu, Qkk> PSANK ZA ITS. prsdaednl* MILAN MEDVESRK ANORSW ORUM ................ JOHN OUP .................... PRED MALOAI .................. ■MCLbiMIM kataloga M hotel vidbti, Isltere-gs pa na nsjde v sedanji jugoslovanski vladi. On smeta*, ds ja la šeeturk* od delatik šUnov akspunent ' zares jufoalovanafe politike,M toda tsh šest sa nahaja v pozicijah, ki ne dok^aju puli-like. Tu so tianspodbi mlfilster Milan CM, prvi podprarieednlk Kenievič, di^igi ptidpiadasdnik £relt, finančni minister lutej, lavski minlsttioUudisavljevič in min late« Ai Šufos Banfankn. Le dvs člsna vlsde, KmjevlČ ia Autej, sta Hrvala. Ce bo jif|oek>van4ks kri as rešena, kak<£4ali ta skupMi% -sega^oop krvaške kmete tn srbske demokrate, be dobašič najbrže opustil svo)o politiko neso-delovanja s jugoslovanski \4imIo ln bo s dokler P vuda lo flals Mrvi Sv« vodi pil aisknatu nmčyo, prenašati eno •«d normalne teže tovor- •• Love določbe ao izšle kot " ' i"-«ajanj mod direkci-^kih železnic z železniški-' k .vnjakl drugih dežel Pri oiMlMpjp lestrsoiie Polom km je o*o»o4«»w» Pralni M«e| l«Kko rebus blago «-nakomt^pio vpa k'*a trdno barvno l«#mU#evl ludl /o nopol IrtSno bar- Llaga N« tmejUr prrvo/ naoO. oil ^ilalnpno porHo vano M ♦ »tisnoolh stiakalerv /. S go IS mleoi, m •« l»M«<. kor go no »m Mi o It,,' vrilk« kiMnade, kot ploM«. odnprfi, rsWI# napol l«»plo doliv/ u^iU n»lh«» m M- rmonjlojlo atlsrk N*k«. milnim m IrpIroaM P»vi )o kiM> HMgo »o Mrl siioji lo avtomooo " iHisek noj b« v u#|ill, dru"—-- tidik. NooaaP ao| ao opo« napravijo gl P« V hlodnrjli vodi. r* IM roko »foflT ------- Elektrika le petrobna voioi-no aa«e»or|aita |el V COMMON WEA ^ T H EDISON COM PA NT UP* vtetoav MOMg CINTIftl Slika kaše Kltak«. ki ae vešbalo v PROSVETA PETEK, 18. JUM ta t- vJE j« I (Se nadaljuje.) Sprva je hotel po cesti naravnost v vas, potem je spoznal, da mu ne bo preveč od rok, če odide čez gmajno in gredoč pogleda, kako je s potjo skozi gozd, zaradi katere so ga že nekajkrat nadlegovali. Po ozki brvi čez Črnec je prišel na gmajno, ki je ležala pred njim kakor obširna njiva plenice zgodaj pomladi. Trava ni bila visoka, a gosta in aončna. Na spodnjem koncu blizu gozda se je pasla velika čreda. Pot skozi gozd je bila res slaba. Dolgotrajno deževje jo je tako razmočllo, da je morala živina, ki je hodila tod na gmajno, čofotati do kolen v polzki ilovici. Zato si je poiskala lepše poti, kjer je le mogla. Trava je bila daleč naokoli poteptana in med drevjem so vodile nove poti. Tu bo treba nekaj ukreniti, je sprevideL Pomagalo bi to, kar je že večkrat nasvetoval, pa ga niso poslušali. Treba bo pot skozi gozd do gmajne na obeh straneh zgraditi in navoziti nanjo kamenja. O tem pa nočejo ostali niti slišati. Z nejevoljo je pomislil na borbe, ki jih ima zaradi gmajne. Ta je bila z obširnimi gozdovi, ki so se dvigali nad njo in segali do sosednjih vasi, last ravenske soseske. Koren je bil že izza svetovne vojne njen župan in je z nekaj možmi upravljal skupno zemljo. Mnogokaj Be je zgodilo, kakor je želel, včasi, posebno, kadar bi bilo treba žrtvovati kaj denarja ali dela, pa so mu nasprotovali. Ko je zdaj čofotal po blatni cesti, je zatrdno sklenil, da ne bo odnehal, dokler poti ne uredi. Tudi ob premišljevanju, kako bo to izvedel, se je spomnil Veronike in odbiral hiše, ki nimajo pravice na gmajni in ne v gozdu, ali ki mu neprestano nasprotujejo in nimajo smisla za skupnost. Naposled se je spomnil Še ostalih otrok. Franc in Jurij bi bila dobra in skrbna gospodarja. Franc je že z dvajsetimi leti, ko so fantje najbolj neumni, včasi tako povedal, da so ga poslušali tudi odrasli. A oba sta odšla takoj prve mesece na fronto in se nista več vrnila. Tomaž, ki je odšel tudi močan in zdrav, se je vrnil osivel, slaboten in na pol slep. Jok pa ni bil nikoli pravi, še od vojakov so ga spodili Res, ni druge pomoči, kakor da si najde zeta, takega, ki bo dober za grunt pa tudi za gmajno in gozdove! Iz teh misli ga je zdrsmil šele nenaden "Bog daj!" iz črnca. Naglo se je ozrl in šele Čez čas zagledal Ledinkovega Tonča, ki je stal v potoku in metal kamenje na suho. Hlače je imel zavihane nad kolena, srajco pa skoraj do ramen; še enkrat je zasadil lopato, jo dvignil, da je voda odtekla in odplavila pesek, kamenje vrgel na kup, potem pa stopil iz vode in nadaljeval: "Slaba je, kajne, oče Koren?" Koren je pristopil in pritrdil: "Treba jo bo popraviti! Uboga Živina! Čudež, da se ji nič ne pripeti!" "Nasuti jo bo treba! Kamenja je v Črncu zadosti, jaz sam vam ga nsmečem," se je ponudil Tonč in si poiskal cigareto. "Pravega mojstra ne morem najti, pa bom ostal še malo doma!" "Bi že, samo preden dopoveš našim! Ko si bodo krave pokvarile parklje in si bo katera Še zlomila nogo, potem bodo šele spregledali!" "Pri nas jo vedno Uko; šele tedaj se zganejo, ko jim voda že v grlo teče! Tako je bilo tudi z brvjo; komaj dva dni prej, preden jo je odneslo, so sklenili, da ^o popravijo. No, potem je sploh ni bilo treba popravljati; postaviti so morali novo!" "Težko Je, težko!" Je tarnal Koren, privlekel iz žepa pipo in si jo prižgal. "Soseska ni več ene misli; mladi gospodarji bi radi kar takoj SOSESKA ANTON INGOLIČ preobrnili vse na glavo, stari pa ai tudi ne dajo nič dopovedovati! Prej ji bilo drugače. Pomenili smo se in paroetap ukrenili, čeprav tudi ni ilo brez prepirov! Včasi aem že takih misli, da bi odložil, pa se naj le drugi ubijajo a sosesko! Za druge delam, doma pa mi delo zaostaja!" "Nikar, oče Koren! Če vi pustite, bo sam prepir!" je dejal Tonč in ponudil Korenu vžigalnik, ker njegov ni dal od sebe prave iskre. Ko je Koren nadaljeval pot, ae je na brvi, o kateri sta prej govorila, spomnil, da je pri re-šetanju ravenskih hiš Ledinkovo kar na lepem spregledal, čeprav sta tam dva fanta. A takoj je ugotovil, da z njima ni nič. Jernej je pretepač in babjek, ima že otroka. Tonč je sicer delaven in pameten fant, toda le kovač, ki ni vajen grunta; in glavno: Ledinkove njive so prema j he. Kmalu je prišel do prvih hiš. Ob cesti, ki je razpolavljala vas, so stale velike in lepe kmet-ske hiše a prostornimi kolarhicami in prostranimi dvorišči. Sredi vasi se Je dvigala cerkev, skoraj tik nje šola, v bližini trgovina in Skle-< darjeva gostilna. Skozi odprte kolamice pa je bilo videti konec sadovnjakov manjše, večinoma s slamo krite koče; tam 40 stanovali gosta-či. Se dalje zunaj vasi pe so bile raztresene kočarske hišice, ki pa ao bile s ceste vidne le pozimi, ko je odpadlo listje. V vasi je bilo mnogo tiše kakor na poljih. Pri nekaterih hišah so se sicer oglašali otroci s sadovnjakov, kjer so pasli svinje, pri večini pa je ostal doma le pes a kopico kokoši Tu pa tam je kdo pripeljal voz koruze ali krompirja ali se naglo vračal s praznim na njive. Pred kolarnico ali pred kletjo ao mnogokje čakali polni vozovi. Korenova hiša je stala blizu cerkve. Ni bila večja od sosednjih. A na dvorišču je vladal vzornejši red in tudi po zunanjosti je bila pri-kupnejša in lepša. Velik črn pes je takoj, ko se je Koren približal lesi, pustil mačka in pritekel h gospodarju. Koren ga je pobožal, nato pa stopil v hlev in pogledal, kako je Liši in njenemu teden dni staremu teličku. Krava je zadovoljna ležala na suhem in se ozirala po ma-rogastem teličku, ki j« spokojno ležal v kotu blizu nje. Koren je oba pobožal z očmi in odšel v sadovnjak. Tu je Tomaž sekil hosto. Ker je slabo videl, je previdno nastavljal suhe veje na štor in še previdneje mahal. Nikoli ni mahnil mimo. Nedaleč se je igtalo štiri ali petletno dekletce a treskam i Koren ju je nekaj čaaa opazoval, nato se je vrnil brez besede v kolarnico. Poiskal si je brezovo metlo in odšel na skedenj, da ga pripravi za kožuhovanje. Med delom so mu uhajale misli na gmajno, na slabo pot, na Veroniko in na ženine. V misli se mu je spet vsilil Ledinkov Tonč, a odločno ga je zavrnil. Ženske so medtem še trgale. Ker se Je ie mračilo, so hitele in govorile manj. Veroniki je bilo prav, saj bodo tako prišle do konca in tudi je niso motile v njenih' mislih, kl so bile daleč od koruze in jeseni. Pletle so se okoli poletnega romanja na Goro, veselice, ki so jo priredili gasilci, ln nekaterih popol-dnevov in večerov, ko je bila v njegovi bližini. Ze prejšnja leta so ji uhajale miali pogosteje k Tončku kakor k ostalim fantom, a to je kmalu minilo in opot je bila z njim kakor z drugimi. Mislila je že, da ni ničesar, kar bi jo apravilo v zadrego; Že dve leti, odkar ji je umrla mati in je oče jel bolehati, je gospodarila prav za prav sama, in pri vaem, kar se je dogodilo važnega na vaai, je imela besedo tudi ona. (Dsljs prihodnjič) Šopek samotarke Maaica Komanova (Nadaljevanje.) NESREČNI ALBUM "(ionpod gosi ali doli, to ni vae hkup nič", Je mrmral nevoljno. "Vedno bom Imel oba na glavi, ko bosta hodila j>o krompir in drugo brkljarijo." A da bi se odločno uprl hčerini želji, lega ni mogel, ker je preveč ljubil svojo Minko. Uvl-del je tudi, da je Minka tako zaverovana v Janka, da bi bila lt * težko srci-na t drugim; kaliti srečo svojemu otroku. |»a ni hotel. Kt-r je imela Minka mater odločno na svoji strani, je slednjič tu«b otc utihnil s svojimi pomisleki tn poroka t Jankom je bi la gotova*stvar — Nekega jutra, btlo je par dni pred Minktnim godom. je stopi cal Janko zelo nemirno po avo-jem uradu (»<«1 njegove zato (Vnke je bil preti durmi, a nika kor ni mogel domisliti, a čim In na ta dan ia/v<**elil svojo ljubljenko. Ali Im ji kupil diamantne uliit r»e* Ali zlato brolo? Kh. pa t< b j" v prlmen / visoko črno k tt *l vzradofttilo, kajti zlatnl ne ima že itak dovolj. Ali ji naj pošlje Učno, parfumirano voičil-no pisemce? No, to ji itak mora . . . Biti mora nekaj lepšega. Slednjič mu šine vendar nekaj izvrstnega v glavo. Domisli si, da ima Minka mnogo allk od svojih znancev in znank, pa nobenega albuma. Bravo, kupi ji lep album ln Minka bo gotovo zelo vesela tega darila. Seveda ga Je pri tem takoj neprijetno dirnila zavest, ds Ima mesec že precej visoko številko, vsled česar bo težko utrpel tiste kronice. Pa na to ne sme dosti miMliti. gre ae za Minko in kar jI sedaj žrtvuje, mu pozneje desetero povrne. Se tisto popoldne jc stopil v trgovino, da si Izbere album, kl mora biti seveda selo lep. Janko je pregledoval, tipal in izbiral ter se slednjič odločil za srednje velik album, ki je bil kaj lično vezan v leakeči, temnorja vi bsriun. Trgovec je cenil iz brano bla^o na dvajaet kron, i končno Je popustil dve kroni. Pa tudi ta vsota »e Je zdela Janku izredno visoka, toda všeč mu je bil tako zelo, da ga ne bi puattl za nobeno ceno. Nekako atraho-ma je omenil, da bi ga ie kupil, čeravno Je drag, ko bl ae par dni |xit*kalo na denar, Nato je trgovec zamahnil z roko češ: saj ae poznamo in je hitro zavil Janku izbrani album. Srečen, kakor bi noall največji zaklad, je hitel Janko domov, prepričan, da se s tem darom Minki prav posebno prikupi. Zvečer je plaal Minki voščllce, Ameriški reporter Charlea B. Engelke tipka poročilo o svojem razgovoru s governer jem holandake Gvineje ▼ tr a napori nem letalu. Prt delu ga opazujejo James OlVeilL Fred W. Parker In Richard Sturgea, sestavljeno iz najslajših besed, a drugi dan proti večeru je stisnil album pod pazduho in se napotil Minki. Minka je bil* res vsa blažena, to ji je Janko izročil tako krasno godovno darilo. Nato sta takoj vložila v album vse* Min kine slike, izmed katerift je seveda Jankova zavzela prvo mesto. Album je btf precej prostoren, a Minka je imela toliko slik, da je bil do malega ves poln; le za tri slike je oftelo še prostora. "Glej, Jinko, troje slik mi še manjka. Kje naj jih dobim? Album mora biti poln," je gostole-Minka. "To bo pa za najine malčke", e dejal šaljivo Janko ter pogla-dil mladenko po gostih laseh. "Eh, bežfcporednež! Čemu bi vedno kvasil kaj takega," ga je pokregala Minka; a iz njenega (lasu je bilo spoznati, da se prav nič ne huduje nanj. Pozneje sta se Minkinemu go-dovanju pridružila še oče in main pri kapljici rujnega vinca so trčili na dobro srečo mladega >ara, kl naj bi se povezala s slad-co vezjo svetega zakona v bodočem pred pustu. Ura v zvoniku vaške cerkve e naznanjala "trudne, pozne u-re že", ko se je Janko poln najsrečnejših čustev vračal domov. Pristna in močna kapljica trti-nega soka mu je razgrela kri in možgane ter mu povzročila živahno razpoloženje za« različna razmišljevanja. Kako hvaležen je svoji usodi, da mu je naklonila Minko, katere ne bi zamenjal z nobeno mestno gospodično. Sicer pa — kaj pa imajo mestne gospodične hvalevrednega na sebi, kar bi ne imela Minka in to Še v večji meri od njih. taela bo svojih dvajset tisoč kroA dote, in te vsote ne premore vsaka mestna nevesta, ki dobi kvečjemu za časa možitve od svojih staršev toliko, da si napravi potočno obleko ln nekaj pohištva, to je vse. % UNESS Of EMPIOVH jfejfeA&jfeAjii TRANSPORTATK3N v+4 ' i • « a 119 MNESS O« DEATH N FAMIIV SJ OTVUP bi 5? Res da so meščanke, ki imajo veliko premoženje, a kaj pomaga, ko so pri tem tako visoko in mehkužno vzgojene, da njihove zahteve požro vsako veliko vsoto. Vsako leto troje klobukov po petdeset do sto kron, potem vsaj toliko obleke po najnovejši modi, to v sedanjih časih ni kar-sibodi. In potem mora priti v hišo kuharica, hišna ln pozneje kajpada tudi pestunja Tl pa lju bi mož, lepo plačuj in tiho bodi! Hvala Bogu, Minka pač ne bo poznala teh groznih potrebščin. Res da je rada čedno opravljena, kar se tudi spodobi, a šema-rila se nikoli ne bo, to on dobro ve. In Če tudi jI pozneje kupi mesto robca klobuk, nič ne de, ona bo gotovo zahtevala le skromno pokrivalo. Pa še nekaj je, kar je z ozl-rom na Minkino združitev velike važnosti. Časi so hudi Vsaka najmanjša življenska potrebščina je silno draga, če se sploh dobi. In on kot srednje vrste ura