DRŽAV V naši državi. Senat in narodna skupščina sta na običajnih poletnih počitnicah. Sklicanja je pričakovati v septembru, ko pride v odobrenje skupščine od pravosodn&ga ministra dr. Auerja s sv. Stolioo v Vatikanu sklenjeni konikordat ali pogodba. Grški ministrski predsednik na Blejlu in v Bohinju. Grški ministrski predsednik Tsaldaris se je mudil ikoncem minulcga tedna na Bledu pri kraljici Mariji in v Bohinju pri knezu namestniku Pavlu. Z grškim ministrskim predsednikom se je pripeljal tudi predsednik naše vlade dr. Milan Stojadinovič. Ali mn ni prav? Narodni poslanec Ivan Mohori^č, član JNS in novega Jugoslovanskega neodvisnega nacionalnega poslanskega ikluba, je imel pri proračunski razpravi v narodni skupščini govor, Iki je'v njem rekel o zemljarini: »Bila je znižana že v začetku leta za 20% in bo od januarja priliodnjega leta znižana za 33.3%, tako, da bo efekt (uspeh) teh olajšanj znašal kakih 200 milijonov dinarjev. Kaj bo posledica dejstva, da predvidevamo povečanje državnih izdatkov za 200 milijonov, a istočasno reduciralo državne dohodko za 200 milijonov ...?« Dobro je pogodil. »Kmetski list« od dne 27. julija je objavil podobo ferave in njenega telička. Teliček se jc 5rno pobarval, radi čcsar ga mati-krava pokara, češ, da nc bo nihče spoznal, da je njen sin. Teliček pa odgovori: »Oprosti, mama, črno sem se dal poštrihati kot politik radi situacije. Stari prijatclji in znanci pa mc bodo itak že po glasu spoznali.« Krava je podoba bivše kmetijske stranke, teliček pa pomcnja nicne Dristaše. V niihovih vrstah sc ic .vršilo zadnja leta p_rebarvanje v razn« barve, kaJkor je pač najbolj (kazalo »radl situacije«. Poslednji Cas so si nekateri izbrali črno barvo, drugi pa se pripo* ročajo za zagrebško, od dr. Mačka potrjeno barvo, tretji ugibajo, ali naj ostanejo zvesti JNSsarski boji itd. Matiikrava se temu ne bi smela čuditi, iker; je vedno bila jaJko marogasta ter izpreminjasta, kar se barve tiče. Poznamo pa njo in njenega teli5ka po glasu, kJ je v našem ljudstvu v slabih čislih. Javna dclo v tiravsfti banovind. »Službeni list« objavlja program javnih del, ki ga je odobril 2. julija ban dravske banovine. V proraCunskem letu 1935-36 bodo izvajali sledeča javna dela: Okraj Brežice: dograditev ceste Dobrava—Kapela 100.000 Din, nadaljevanje del na cesti Videm—Zdole 50.000, nadaljevanje del pri cesti Senovo—Veliki Kamen 50.000, vzdrževalna dela na Savi 85.000, melioracija Veliki Obrež 30.000, skupaj 315.000 Din. Okraj Celje z mestom: nadaljevanje cestne gradnje Trbovlje—Marija Reika 100.000 Din, nadaljevanje gradnje ceste Sv. Jurij pri Celju—Rebre 50.000, nadaIjevanje gradnje občinsko ceste Vojnllj —Šmartno 75.000, rekonstrukcija banovinsko ceste med Celjem in Grobelnim 60.000, prenovitev praga na Hudinji v Šmarjeti 65.000, regulacija Savinje pod Grižami 200.000, ureditev Dobrnice 90 tisoč, skupaj 640.000 Din. Okraj Dclnja Lenrtava: zavarovalna dcla na Muri 430.000 Din. Okraj Gornji grad: preložitev nevarnih ovinkov na banovinskih cestah v, Rcčici ob Paki, v Dobletini in Pustem polju 100.000 Din, vodovod v Solčavi 50 tisoč. urcditev Luč-nice v občini Luča 100.000, 'lireditev Ljubije in Tirnave v Dbčini Mozirje okolica 40.000, ureditev Savinje v Solčavi 40.000; skupaj 330.000 :linarjev. Okraj Laško: rekonstrukcija banovin3ke ceste Zidani most—Celje 150.000 D., nadaljevanje cestne gradnje Trbovlje— Marija Reka 83.000, preložitev ceste pri Španu v Trbovljah. 80.000, regulacija potoka Bobna v Hrastniku 50.000 Din; skupaj 363.000 Din. Okraj Ljutomer: nadaljevanje gradnje banovinske ceste Ljutomer—Štrigova 108.750 Din, dovršitev banovinske ceste Sv. Benedikt—Lomanoše 50.000, regulacija Mure glej Dolnja Lendava; skupaj 158.750 Din. Okraj Maribor desni breg: nadaljevanje banovinske ceste Reka—Sv. Areh 150.000 Din, nadaljevanje banovinske ceste Slovenska Bistrica—Oplotnica 100 tisoč, nadaljevanje banovinske ceste Fram—Kopivnik—Sv. Areh 80.000 t)in, nadaljevanje banovinske ceste Šikole— Mostečno 50.000, vzdrževalna dela na Dravi 70.000, ureditev potoka v Rušah 65.000; sikupaj 515.000 Din. Okraj Maribor levi breg z mestom: nadaljevanje gradnje banovinske ceste Sv. Benedikt—Lomanoše 150.000 Din, preložitev Koroške ceste 100.000, regtilacija Pesnice pri Sv. Marjeti 60.000, nadaljevanje občinske ceste Sv. Peter— Ložane 100.000; skupaj 410.000 Din. Okraj Murska Sobota: regulacija Mure glej skupni fond Ljutomer in Dolnja Lcndava pri okraju Dolnja Lendava, '.asilna dela na potoku Lendavi 30.000, sagraditev Pečarjevega in Košarjevega potoka v občini Puconci 30.000, zgradaja mostu pri km 37 banovinske ceste L5.000; sikupaj 75.000 Din. Okraj Prevalje: nadaljevanje gradnje banovinske ceste Črna—Št. Vid v odseku Kristanovega mlina 175.000 Din, regulacija Meže med Prevaljem in Guštanjem 50.000, nadaljevanje ureditve Meže zaradi obnovitve poti med Črn-o rn Koprivno 150.000, zavarovanje Bistrice na Muti 50.000; skupaj 425.000 D. Okraj Ptuj: nadaljevanje gradnje ceste Majšperk—Naraplje 100.000, nadaljevanje ceste Leskovec—Nova cerkev 120.000, nadaljevanje regulacije Grajene 32.300, regulacija Rogoznice 18.000, dovršitev ceste v Lahoncih 25.000 Din, skupaj 295.300 Din. Okraj Slovenjgradec: nadaljevanje preložitve ceste Šoštanj—Št. Vid 100.000 Din, regulacija Mislinje 80.000 Din, ureditev zavarovanja Zgornje Mislinje, Velenje in Sečnice pri Bufcovi vasi 100.000 Din; slkupaj 280.000 Din. Okraj Slovenske Eonjice: n-ova banovinsfca cesta Slov. Bistrica—Oplotnica 50.000, nadaljevanje preložitve Čezlaškega iklanca 25.000, melioracijsika in regulacijsfca dela manjših potokov in Dravinje 60.000, zagradltvena dela v izvinkih Dravinje 100.000 Dln; sfcupaj 235 tisoč Din. Okiaj Čmarje pri Jelšah: dovršitev ceste Žetale—Marijina vas 150.000 Din, nadaljevanje gradnje ceste Mestinjska vas—Pristava 25.000 in ceste Loka— Virštanj—Golobinjek 75.000, regulacija Sotle pri Sedlarjevem radi zavarovanja ceste 150.000 Din, vodovod Šmarie pri Jelšah 30.000, vodovod v Slivnici 20.000; skupaj 450.000 Din. Ves program našteva cestnih del v znesfcu 4,876.750 Din, hidroteliničnih del 2,475.284 Din in zagraditev hudournikov za 1,780.000 Din, torej skupaj za vso banovino 9,132.034 Din. Poleg tega je bilo dodeljenoga še toliko, da bomo iz t^ega fonda porabili 10 milijonov Din. Razen iz tega fonda bo pa porabljeno za podobne namene iz banovinskega bednostnega fonda 3,500.000 Din in iz državnega fonda za javna dela 2,700.000 Din, tako, da naša banovina dobi za proračunsko leto 1935-36 za javna dela okrog 16,200.000 Din in se bo s tem brezposelno prebivalstvo prav znatno opomoglo. V drugih državah. Društvo narcdov je stavilo nov predlog za rnirno poravnavo spora med Italijo in Abetinijo. Francija, Anglija in Rusija so stavile v Ženevi nov predlog, ki bi naj mirnim potom pobotal Italijane in Abesiiice. Pomirjevalni predlog vsebuje štiri točke, ki pravijo v glav-.; nern, naj se sprejme v odfoor za ureditev spora med Italijo in Abesinijo še peti razscaiiik. Odbor mora predložiti svoje poročilo do 4. septembra, iko bo prihodnji sestanek Sveta Društva narodov. Če do 4. septembra ne bo došlo do poravnave med obema sprtiina državama, bo začel Svet Društva narodov ponovno razpravljati o vseh. vprašanjih, ki se tičejo italijansko-abesinskega nesporazuma.