Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru e Jožica Skofic IZVLEČEK: Paradigmatika glagolskih oblik, tj. njegovih oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcev, v gorenjskem kroparskem govoru (SLA 202) daje sinhroni pogled na naglasne, predvsem tonem-ske vzorce; izhaja iz primerjave z naglasnimi vzorci knjižnega jezika, kot so predstavljeni v uvodnem delu SSKJ, kjer glagolska tipologija temelji na naglasu v nedoločniku in sedanjiku. ABSTRACT: The paradigm of verb forms (i.e., their inflectional and word-formation patterns) in the Upper Carniolan sub-dialect of Kropa (SLA 202) offers a synchronic overview of stress patterns, and especially tonemic patterns. This proceeds from a comparison with stress patterns in the standard language as presented in the introduction to the Standard Slovenian Dictionary (SSKJ), in which verbal typology is based on the stress in the infinitive and present tense. 1 Govor Krope na Gorenj skem (tudi točke 202 Slovenskega lingvističnega atlasa) se v marsičem razlikuje od sosednjih gorenjskih govorov, njegove posebnosti pa so predvsem na glasoslovni in besedni ravnini, manj v oblikoslovju . Vendar pa je tudi ta ravnina za jezikoslovno, tj . dialektološko, raziskovanje zelo zanimiva, saj prinaša nova spoznanja ne le o narečnih posebnostih v oblikospreminjevalnih vzorcih pregibnih besed, ampak tudi o tonematiki tega govora .1 V razpravi bo zato natančno predstavljen kroparski2 glagol oz. paradigmatika glagolskih oblik, tj. njegovih oblikotvornih in oblikospreminjevalnih vzorcev. Čeprav se na prvi pogled glagol kroparskega govora ne razlikuje bistveno od glagola v slovenskem knjižnem jeziku (če seveda zanemarimo fonološke posebnosti ter gorenjsko onemitev in oslabitev kratkih samoglasnikov),3 se ob primerjavi z Riglerje- Članek je nastal na podlagi avtoričine raziskave (1993-1996) za doktorsko disertacijo Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem (Ljubljana, 1996) in njenih nadaljnjih raziskav za monografijo o tem govoru. Glavna informanta za kroparski govor sta bila (ob mnogih drugih) Nace Blaznik (19122004) in Joža Eržen (1955) - prvič oba v devetdesetih letih 20. stoletja, drugič so bile oblike in tonemi preverjeni samo z J. Erženom leta 2006 in 2007. Avtorica članka sicer ni govorka kroparskega krajevnega govora ali gorenjskega narečja. O njih je avtorica tega članka že večkrat pisala - o tem v Literaturi. 11 2 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru rt 2 • 2 vimi glagolskimi shemami za tonemski naglas knjižnega jezika, kot je predstavljen v prvi knjigi SSKJ (paragrafi 209-211), pokažejo nekatere zanimive posebnosti, predvsem pa velika zapletenost premen glagolskih tonemov v primerjanih glagolskih oblikah.4 S slovenskim glagolskim naglasom se doslej niso ukvarjali le raziskovalci sodobnega knjižnega jezika in njegove zgodovine (med njimi J. Toporišič, J. Rigler, M. Šekli), ampak tudi raziskovalci narečij, saj prav taka "/.../ obravnava (naglasnega) oblikoglasja /.../" lahko močno obogati "/.../ naše poznanje slovenskih narečij, to pa bi prispevalo k tipologiji in morda tudi k odkritju sedaj zakritih skupnosti in razlik med našimi narečji." (Toporišič 1990: 106.) Namen te razprave je zato ne le predstavitev narečnih paradigmatskih in naglasnih značilnosti kroparskega glagola, ampak tudi omogočenje primerjave s knjižnim jezikom in drugimi narečji, katerih glagol je že predstavljen na tak način. Tako je npr. V. Smole 1996 s svojim prispevkom o tonematiki glagola v dolenjskem šentrupertskem govoru želela opozoriti, "/... / kako samosvoje, razvojno žive in s tem jezikovno neprecenljive naglasne sisteme ohranjajo slovenska narečja /.../" (prav tam: 286), T. Jakop 2003 pa je na tak način predstavila štajerski ložniški govor in ugotovila, da se "/r/azvojne tendence v smeri štajerskih tipoloških značilnosti /.../ ne ujemajo s splošnim sociolingvističnim prepričanjem, da se narečja približujejo knjižnemu jeziku" (prav tam: 22-23). 2 Tvorba in delitev glagolskih oblik Tvorba in raba oblik glagolskeg a časa, vida, načina in naklona se v kropar-skem govoru ne razlikuje od slovenskega knjižnega jezika, le pretekli pogojnik je tu precej pogosto rabljen, npr.: Ce b 'jest i'mou dne:uno, bjbla x ma'na šla. Tt:zga sam 'mou za spomt:n, da ga bjbiu ut:du, kokô: i nanje:n 'Če bi jaz imel dnevno (sobo), bi k meni šla. Tistega sem imel za spomin, da bi ga (bil) videl, kako je narejen.' Moški in ženski spol sta v kroparskem govoru dobro ohranjena, z dvema posebnostima: dvojina ženskega spola polnopomenskega glagola je enaka množini ženskega spola (v pomožnem glagolu biti pa je dvojina ohranjena, npr. Pù:nce sta stanväile 'kan domà:. 'Dekleti sta stanovali kar doma.'), samostalniki srednjega spola (oziroma levi pridevniški prilastki ob njih) pa se v ednini in dvojini maskuli-nizirajo, v množini pa feminizirajo, tudi glagol v povedku, ki se v spolu, številu in osebi ravna po osebku, dobi ustrezno končnico za spol (v ed. in dv. moškega spola, v mn. pa ženskega spola), npr.: Samce i potem'nou. 'Sonce je potemnelo.' Kole:na mam poto:učene. 'Kolena imam potolčena.' Povedek v srednjem spolu ednine je ohranjen ob t. i. splošnem osebku to:, u'se, npr.: To: i blo/bla pa to'kd. 'To je bilo pa tako.' Ct:st u'se i bla za'naé. 'Čisto vse je bilo zanič.' Toko:pa (to:) na bo: šla. 'Tako pa to ne bo šlo.' Zla i ga:Rmé:l. 'Zelo je grmelo.' 'Kopa i blô:? 'Kaj pa je bilo?' A i bla ydo:? 'Ali je bilo hudo?'. Tako kot slovenski knjižni jezik tudi kroparski govor dela velelnik, deležnik — 12 4 Na ta način so narečni glagol obravnavali tudi V. Smole, T. Jakop in P. Weiss (glej Literaturo). Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru (Jakostni) naglas na kratkem samoglasniku v naslednjih shemah v skladu s slovensko dialektološko transkripcijo označujem z znakom 1 pred soglasnikom pred naglašenim samoglasnikom, dolžino samoglasnika pa z znakom : za samoglasnikom. Tonem dolgih samoglasnikov je natančneje prikazan v Pregledu glagolov po vrstah - s krativcem nad naglašenim samoglasnikom je označen cirkumlektirani samoglasnik, z ostrivcem pa akutirani. Narečno gradivo je zapisano z vnašalnim sistemom in pisavo ZRCola, ki ju je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. na -č (ki je redek in se rabi kot pridevnik, npr. poj6:ča skRtmca) ter deležji na -č 7 in -e (ki sta tudi rabljeni redko, in sicer le kot izglagolski načinovni prislov, npr. sc 'Kür stojé: sampoje:du. 'Kar stoje sem pojedel.') iz sedanjiške osnove; namenilnik, opisni deležnik na -l ter deležnik na -nl-t (ki se rabi predvsem kot levi pridevniški 7 prilastek ali povedkovo določilo) in deležnik na -ši (ki je redek in rabljen le kot levi j pridevniški prilastek, npr. bi:uša že:na) pa iz nedoločniške osnove (medtem ko se deležje na -ši v kroparskem govoru ne rabi). Deležniki stanja na -l in -nl-t se rabijo in pregibajo kot pridevniki in kot izpridevniški povedkovniki (npr. PRedé:lane stRÔ:je smopô:ipRedàjal. 'Predelane stroje smo potem prodajali.' U'sa so že zbRâ:n. 'Vsi so že zbrani.') Nedoločnik ima v kroparskem govoru vedno končaj -t, vendar je iz mesta in dolžine naglasa mogoče sklepati, da poznajo tako dolgi (uzé:t, zauozlœt, zdé:t, žue:t) kot kratki nedoločnik (gouô:Rt, da:RŽat, mô:lt, polô:mt, zaslu:žat, nô:sat, kü:pat). V večini glagolskih tipov se govori kratki nedoločnik (naglas ni na priponi, 1— npr. klt:cat, oz. je naglašeni samoglasnik v priponi kratek, npr. iglRat) - podrobneje z o tem v Pregledu glagolov po vrstahltipih. Namenilnik se rabi ob glagolih premikanja. Končuje se na -tl-čt (tudi -št) in je večinoma enak nedoločniku, npr.: glRem sjat - mo:Ram sjat, pei'da le:žat - no:čam le:žat, pRt:t ueče.Rjat - začnimo ueče:Rjat, se g*Rem zgouô:Rt - tRé:ba se i zgouô:Rt, mo š'la ža:gat - mo ne:xal ža:gat, pe:i že kü:xat 'pojdi že kuhat'- nt: tRé:ba kü:xat, včasih (podrobneje o tem v Pregledu glagolov po vrstah) pa se od njega razlikuje v naglasu (tonemu), npr.: kouâ:t (nedoločnik) - kouà:t (namenilnik), pâ:st (nedoloč- ^ nik) - pà:st (namenilnik), spâ:t (nedoločnik) - spà:t (namenilnik), delt:t (nedoločnik) - deli:t (namenilnik), pt:t (nedoločnik) - pi:t (namenilnik), gRt:st (nedoločnik) - gRi:st (namenilnik), pa:Rjé:t (nedoločnik) - pa:Rje:t (namenilnik), uzé:t (nedoločnik) - uze:t (namenilnik), pe:čt (nedoločnik) - pe:čt (namenilnik) itd. 3 Spregatveni vzorci glagolov V nadaljevanju glagol prikazujem tako, kot je predstavljen v Shemah za dinamični naglas in oblikoslovje ter v Shemah za tonemski naglas v Uvodu Slovarja slovenskega knjižnega jezika I (Ljubljana, 1980, str. XXXVIII-L in LV-LVIII), posebej pa so prikazani še brezpriponski glagoli - sheme so seveda prilagojene kro-parskemu govoru.5 Samo pri prvem glagolu je naveden celotni pregibnostni vzorec, v nadaljevanju pa ob nedoločniku navajam še opisni deležnik na -l (m. sp. ed., ž. sp. ed., m. sp. mn.), namenilnik in deležnik na -nl-t (m. in ž. sp. ed.) ter povedni sedanjik (1. os. ed., 3. os. mn.) in velelnik (2. os. ed., 2. os. mn.). 13 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ^ 3.1 Atematski/brezpriponski glagoli jé:st, yéidat, dâ:t, b£% i'td/jdt W Glavni spregatveni vzorec brezpriponskega glagola jé:st 'jesti' za sedanjik N je: jé:-m, -š, -0, je-'moljé:-mo, je-s'teljé:-ste, jejoli'doljé:-jo, je-ualjé:-ua, je-s'tal M jé:-sta, je-s'taljé:-sta. Končaj -do v 3. os. mn. je kratek naglašen in je mogoč še pri ^ glagolih ué:d3t (ua'do) in i'taljat (gRedo), ne pa tudi dâ:t in bt:t. O Glavni spregatveni vzorec za velelnik: je:-i-mo za 1. os. mn., -va za dv.; je:-i-0 s za 2. os. ed., -te za mn., -ta za dv. l Glavni spregatveni vzorec za opisni deležnik na -l: je:du za m. sp. ed., jé:dla 0 za m. sp. mn., jé:dla za m. sp. dv., jé:dla za ž. sp. ed., jé:dle za ž. sp. mn., jé:dle za v ž. sp. dv. n Namenilnik tega glagola je je:st, deležnik na -n (m. in ž. spol) tega glagola pa 1 je (po)je:den-0 -a.6 Posebnosti sedanjiških oblik: 1. Glagol jé:st ima v 1. os. mn. in dv. lahko ohranjen -d- v osnovi (verjetno a po analogiji iz opisnega deležnika na -l): jed-mo, jed-ua. Tako tudi glagol ué:dat: p uadUa. 2. Glagol ué:dat - ué:m tvori velelnik s končnico -0: ué:t-0. 3. Glagolu dâ:t - dâ:m v velelniku pred lil v podstavi oslabi samoglasnik la:l: Ti dè:i-0l'dei-0, de:i-te. 4. Pomožni glagol bt:t ima velelnik bö:t-0 bö:d-molbodi:-mo. Sedanjiški spre-4 gatveni vzorec tega glagola j e prikazan v uvodu - če je naglašen, j e cirkumflektiran, dolžina naglašenega samoglasnika pa je odvisna od govornega ritma ('sam, 'sa, jel jè:; s'molsmà:, stelstè:, 'solsà:; sUalsuà:, s'talstà:, stalstà:). Nikalne oblike tega glagola so akutirane: nt:sam nt:s, nt:; nt:smo, nt:ste, nt:so; nt:sua, nt:sta, nt:sta. 5. Glagol i'taljat ima sedanjik gRe-m gRe-'molgRe:-mo in velelnik pei-0lpe:i-0l pei d-a, pei -molpe:i-mo. Posebnosti nedoločniških oblik: 1. Glagoli bt:t, i ta, ué:dat nimajo deležnika na -nl-t. 2. Glagol i 'taljat ima naslednje oblike opisnega deležnika na -l (enako se premenjuje tudi opisni deležnik na -l predponskih glagolov pRt:dat, Razt:dat se, pRet:dat, ui'talut:dat): za m. sp 'šou, Šla, -a in za ž. sp. -a, -e, -e. 3. Glagol i 'ta seveda nima namenilnika. 4. Glagol bt:t ima naslednje oblike opisnega deležnika na -l: za m. sp bi:u, b lal bli:, b'lalblà:, za ž. sp. blalblà:, b'lelblè.iblè:, b'lelblè.iblè: in za s. sp. ed. b'lolblo-J blö: (rabljeno ob prislovu). 5. Glagol dâ:t ima opisni deležnik na -l dà:u, dâ:ld1 in deležnik na -n dâ:n-0 -a -0. 6. Glagol ué:dat ima opisni deležnik na -l ué:du, ué:dla. 6 Predponskaldovršna oblika deležnika na -n je v kroparskem govoru pogostejša kot raba deležnika na -n nedovršnih glagolov, zato so v tej in naslednjih preglednicah predpone takih deležnikov na -n zapisane v oklepajih. 7 Srednji spol se v ednini maskulinizira, v množini pa feminizira, zato sta v nadaljevanju navedena le m. in ž. sp. tako pri opisnem deležniku na -l kot pri deležniku na -n oz. -t. Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 7. Predponski glagoli pojé:st, najé:st se ipd. imajo opisni deležnik na -l m. sp. 2 ed. cirkumflektiran: poje:du, naje:du se. x 3.2 Priponski glagoli 7 I. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku j A. Naglas ni neposredno pred -ti in -m (ni na glagolski priponi) Tip IA1 - Glagoli na -ati -am oz. -at -am (kü:xat kù:xam; zi:dat zi:dam; zà:gat zà:gam) Tip IA2 - Glagoli na -ati -im oz. -at -am (šlt:šat šlt:šam) Tip IA3 - Glagoli na -ati -em oz. -at -em (klt:cat klt:čem; smé:jat se smé:jem p_ se; kole:dvat kole:djem) ^ Tip IA4 - Glagoli na -iti -im oz. -t/-at -am (nastä:ut nastà:uam; lu:šat lu:šam; spo:uant spo:unam) Tip IA5 - Glagoli na -niti -nem oz. -ant -nem (stt:sant sft:snem; poté:gant t— poté:gnem) Z Tip IA6 - Glagoli na -eti -im oz. -at -am (ut:dat ut:dam) B. Naglas je neposredno pred -ti in -m (na glagolski priponi) Tip IB1 - Glagoli na -a:ti -a:m oz. -a:t/'at -a:m (izdä:t izdä:m; ig'rat/igrä:t igrà:m) Q Tip IB2 - Glagoli na -a:ti - i:m oz. -a:t -'i:m (spä:t spt:m) Tip IB3 - Glagoli na -'a:ti -'em oz. -'a:t -'em (pa:nzgä:tpa:RŽ'gem) Tip IB4 - Glagoli na - i:ti - i:m oz. -'i:t/-'at -'i:m (lou'at/lout-'t lout:m) Tip IB5 - Glagoli na - e:ti - i:m oz. - e:t -'i:m (žue:t žut:m) Tip IB6 - Glagoli na -'e:ti -'em oz. -'e:t -'em, -'e:ti -'nem oz. -'e:t -'nem, -'e:sti -em oz. 'e:st 'em (žne:tžRem; napé:t nap'nem; sné:sts'nem) Tip IB7 - Glagoli na -'e:ti -'e:m oz. -'e:t -'e:m ((smé:t) sme:m) Tip IB8 - Glagoli na -'e:ti -'a:m oz. -'e:t -'a:m (imé:t imà:m) C. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku, toda neposredno pred -ti oziroma -či in ne neposredno pred -m a) Samoglasnik pred -ti Tip ICa1 - Glagoli na - a:ti -em oz. - a:t -em (pnestä:t pnestà:nem) Tip ICa2 - Glagoli na - i:ti ali - u:ti -jem oz. -'i:t ali - u:t -jem (pout:tpoutjem; zabt:t zabtjem; obü:t obù:jem) Tip ICa3 - Glagoli na -'e:ti -em oz. -'e:t -em (uzé:t uzä:mem; gRé:t gRe:jem ... ) b) Soglasnik -s- pred -ti Tip ICb1 - Glagoli na -'a:sti -em oz. -'a:st -em (pä:st pä:sem; kRä:st kRà:dem) Tip ICb2 - Glagoli na - i:sti -em oz. -'i:st -em (gnt:st gnt:zem) Tip ICb3 - Glagoli na -'e:sti ali -'o:sti -em oz. -'e:st ali -'o:st -em (zé:pst zé:be; gà:st gç:dem; usé:st se use:dem se) Tip ICb4 - Glagoli na - e:sti ali - o:sti -em oz. - e:st ali - o:st -em (né:st né:sem; bô:st bô:dem) 15 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ^ c) Glagoli na -či -em oz. -št/-čt -em Tip ICc - Glagoli na -či -em oz. -štl-čt -em (pe:čt pe:čem; stRt:št stRt:žem; N ua:Ršt ua:Ržem) h« ^ Č. Naglas na istem zlogu v nedoločniku in sedanjiku, toda ni neposredno 0 pred -ti in je neposredno pred -m S Tip IČ1 - Glagoli na -ati - 'e:m oz. -at - 'e:m (poué:datpoué:m) Tip IČ2 - Glagoli na -eti -'e:m oz. -at -'e:m (ué:dat ué:m) O v II. Naglas na različnih zlogih v samem nedoločniku ali v nedoločniku in n sedanjiku h A. Naglas na različnih zlogih v samem nedoločniku Tip IIA1 - Glagoli na -atil- 'a:ti -am oz. -atl -at -aml- 'a:m (štt:xatlšta Xat štt:xaml A štaxà:m) Tip IIA2 - Glagoli na -i:til-iti -'i:m oz. -'atl-(a)t -'i:m (stRojatlstRô:it stRojt:ml 1 stRÖ:jam) S PI B. Naglas na različnih zlogih nedoločnika in sedanjika Tip IIB1 - Glagoli na -'a:ti -em oz. 'atl-' a:t -em (is'kat t:šem; kouâ:t kü:jem; 4 sjatlsjâ:t sè.jem; kap'uçt kapüjem) Tip IIB2 - Glagoli na - 'i:ti -im oz. - 'at -am (selat sé:lam; popepe'lat popepe:lam) Tip IIB3 - Glagoli na -'e:ti -em oz. -'e:t -em (pa:Rjé:tpRt:mem) Tip IIB4 - Glagoli na -ati - 'i:m oz. -at -'i:m (da:Ržat da:Ržt:m) Tip IIB5 - Glagoli na -iti -'i:m oz. -(a)t -'i:m (gouô:Rt gouoRt:m) Tip IIB6 - Glagoli na - U:t -em (mnü:t mt:nem) Tip IA1 - Glagoli na -ati -am oz. -at -am a) v nedoločniku akut, v sedanjiku cirkumfleks: Nedoločniške oblike: nedoločnik kü:xat; opisni deležnik na -l m. sp. ed. kü:xou-0, mn. kü:xal-0, dv. kü:xal-a, ž. sp. ed. kü:xal-a, mn. kü:xal-e, dv. kü:xal-e, s. sp. ed. kü:xal-0 (rabljeno ob prislovu); namenilnik kü:xat; deležnik na -n (s)kù:xan-0 -a 0. Sedanjiške oblike: sedanjik kù:xa-m, -š, -0; -mo, -te, -jo; ua, -ta, -ta; velelnik: kü:xei-0; mo, -te; -ua, -ta. Nekaj glagolov, ki gredo v ta tip: bà:Rskat, bô:nat 'zapravljati', dt:xat, dà:Rzat 'drzati, strgati', gö:ncat 'stepati testo', kü:kat, lopü:tat, (na)bü:tat, (na)fa:Rcat,s (pa:R)dé:lat, (po)dé:lat, (po)glé:dat, (po)jé:nat, (po)pö:kat, posé:dat,9 (po)sé:kat, 8 Navajamo primere iz gradiva. Glagoli, ki se v kroparskem govoru lahko rabijo tudi brez predpon, imajo predpone v oklepajih. 9 Glagoli, ki se v kroparskem govoru ne rabijo brez predpone (oz. tega ne potrjuje zbrano gradivo), so v seznamih zapisani s predpono brez oklepajev. 16 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru potä:plat, (pne)gle:dat, pnesé:dat, (nas)kü:xat, (Ras)sé:kat, smânkat, (s)sé:kat, 7 (s)tâ:Rgat, (pRe)tâ:Rgat, uobt:Rat, (uo)glé:dat sa, (u)sé:kat, (za)dé:lat, (za)glé:dat, . Nedoločniške oblike: klicat; kli:cou-0 klicà:l-a klicä:l-0; klicat; (pRe)kli:can-0 q -a. Sedanjiške oblike: klhče-m -jo; klt:č-0 -te. Ti glagoli imajo v opisnem deležniku na -l m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. ter ž. sp. vseh števil mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem so oblike za m. in s. sp. akutirane, oblike za ž. sp. pa cirkumflektirane. Tako še: (na)bä:sat, (na)mä:zat, ^ (na)Ré:zat, (pa:n)mä:zat, (po)klt:cat, (pRe)Ré:zat, (uo)bRi:sat, (uod)Ré:zat, ust:pat, (z)bä:sat, (z)bnt:sat. b) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: smé:jat se; smé:jou-0 se (je) smejà:l-a se (je) smejä:l-0 (so) se; smé:jat; (na)smejä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: smé:je-m se -jo se; smé:i-0 se -te se. Tudi ti glagoli imajo v opisnem deležniku na -l m. sp. mn. in dv., s. sp. ed. ter ž. sp. vseh števil mesto naglasa bolj proti koncu besede, pri tem so oblike za m. sp. ed. in mn. akutirane, oblike za ž. sp. ed. pa cirkumflektirane, npr. pt:sat - opisni deležnik na -l pi:sou-0 pisà:l-a pisä:l-0, glô:dat - opisni deležnik na -l glö:dou-0 glç:dal-a/glodà:l-a glö:dal-0/glodä:l-0, kô:pat, opisni deležnik na -l kô:pou-0 kopà:l-a kopä:l-0. Tako tudi predponski glagoli, npr.: napt:sat, popt:sat, potpt:sat, pnept:sat, zapt:sat; zasmé:jat se, nasméjat se, posméjat se; napé:lat, paRpé:lat; kä:zat, pokä:zat, ukä:zat; klé:pat, sklé:pat; naué:zat, udvé:zat, ué:zat, zaué:zat, zvé:zat; pokô:pat, pRekô:pat, skô:pat, uokô:pat; skä:kat, poskä:kat; sü:kat, zasü:kat; plé:sat, zaplé:sat ter lt:zat, mé:tat, št:pat, té:sat, zadne:mat. Posebnost: nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -l lahko naglas bolj proti koncu besede tudi v m. sp. ed., ki je tedaj cirkumflektiran, mn. in dv. m. sp. pa sta akutirani, npr. dé:uat (in predponski glagoli), opisni deležnik na -l m. sp. Oblike, ki se v kroparskem govoru ne rabijo, so v teh preglednicah izpuščene. 19 10 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ■n • 2 0 0 8 • 2 ed. deuà:u-0ldé:uou-0, mn. deuâ:l-0, dv. deuâ:la, ž. sp. ed. deuà:l-a, mn. in dv. deuà:l-e, s. sp. ed. deuâ:l-0. c) cirkumfleks v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: kole:dvat; kole:duou-0 kole:dual-a -0; kole:duat; (po)kole:duan-0 -a. Sedanjiške oblike: kole:dje-m -mo; kolè:duei-0 -te. V tej skupini so večinoma glagoli na -ovati -ujem oz. -uat -jem (ti so v kro-parskem govoru za izražanje ponavljalnosti in trajanja pogostejši kot v knjižnem jeziku): kole:nčuatlkole:ncvat, namà:kuat, napRe:duat, nati:kuat, pa:R^:guat, pa:Rpo:guat se, pogà:Rkuat, posRe:dvat, pote:guat, splà:kuat, sti:kuat, uodle:tvat, upo:guat, uti:kuat, zale:tuat se, zate:guat ter glagoli čr.sat, pà:sat, Rt:sat, tà:kat, zaRi:sat. Tip IA4 - Glagoli na -iti -im oz. -t/-at -am Glagoli tipa IA4 (in tudi IB4) imajo v deležniku na -n glede na končaje ne-določnika naslednje oblike (navajam le obliko za m. sp. ed.): -šat -šen (pRestRâ.^at - pRestRâ.^en), -čat -čen (po:čat - po:čen), -tat -ten (ču:tat - (objč^ten), -dat -den (začü:dat - začü:den), -jat -jen (mâ:it - (uo)mâ:jen), -žat -žen (sM:žat -(za)sM:žen), -nt-nen (že:nt - (uo)že:nen), -lt-len (zü:lt - (uo)žü:len), -Rat -Rjen (mé:Rt -(z)mé:Rjen), -sat -šen (nô:sat - (po)no:šen), -zat -žen (uô:zat - (z)uo:žen), -dat -jen (če:dat - (uo)če:jen), -tat -čen (umlâ:tat - mm-lâ^en), -stat -ščen (čt:stat -(uo)či:ščeri), -bat -blen (pogRâ:bat -pogRâ:blen), -ut -ulen (napRâ:ut - napRâ:ulen), -mat -mlen (polô:mt - polö:mlen), -pat -plen (lü:pat - (uo)lü:plen), -salt -šlen (pRemt:salt - pRemi:šlen), -tat -tlen (Ras:ué:tat - Ras:uet'len), -tat -tnen (bü:tat -bü:tnen). Kakovostna premena naglašenega samoglasnika (nedoločnik - sedanjik) je pogosta, npr.: xô:dat - xö:dam, že:nt selže:nt se - že:nam se, is:é:lt - is:é:lam, mô:lt - mö:lam, nô:sat - nö:sam, pRô:sat - pRÖ:sam, polô:mt - polö:mam, pomô.^at -pomo:čam, vô:zat - vö:zam. Izgovor sklopa zvočnik + zvočnik, nastalega zaradi onemitve ponaglasnega in izglasnega samoglasnika i v priponi nedoločnika, se olajša s polglasnikom, npr.: napö:uant 'napolniti' - napo:unam. a) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: nastâ:ut; nastâ:uu-0 nastâ:ul-a -a; nastâ:ut; nastà:ulen-0 -a. Sedanjiške oblike: nastà:ua-m nastà:u-jo; nastâ:u-0 -te. Tako še: bü:nt se, bü:tat, čt:stat, čü:dat se, da:Ruâ:Rt, mâ:it, naše:mt, (na)jâ:ut, napRâ:ut, naudâ:Rt, po:čt, pa:Rst:lt, paRpRâ:ut, pt:lt, pogRâ:bat,pokü:sat, (po)mt:salt, (po)mé:Rt, ponasRe:čat se, popRâ:ut, poskü:sat, postâ:ut, pozdRâ:ut, pRâ:ut, (pRe)žve:čat, (pRe)mt:salt, Razbü:Rt, Rogout:lt, spRâ:ut, sü:mt, tM:čat, tolmâ^at, touö:Rt, ustü:lt, udâ:Rt, ustRâ:šat, ušpt:čat, (u)gné:zdatse, (uo)mâ:it, uoxü:nt, ustâ:ut, (za)caRt:nt, zapRâ:ut, zdRâ:ut, (z)mt:salt sa. 20 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Posebnosti: ^ • 1. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -l v vseh oblikah razen v se m. sp. ed. naglas na priponi, npr. izRâ:zat, opisni deležnik na -l: izRâ:zu-0 izRazi:l-a ^ izRazt.i-0. Tako še: bRO:čat, dâ:ut, gâ:zat, pâ.^at se, (po)gRâ:bat, (pojskô^at, Râ:nt, 7 (za)gRâ:bat, zakMčat, zastô:pat, (z)gRâ:bat. ^ 2. Glagol mt:salt ima v 2. os. ed. sedanjika lahko dve obliki: mi:slaš in mi:š -zadnja se uporablja predvsem v vprašalnih povedih, npr.: Mi:ž, da u'se ue:š? ^ 3. Glagol zastô:pat se ima v velelniku (razen v obliki za 2. os. ed.) naglas na priponi: zastopi:ta se (2. os. dv.) - taka oblika je cirkumflektirana. 4. Nekateri glagoli, ki se v osnovi končujejo s sklopom soglasnik + zvoč- p_ nik, imajo v velelniku za 2. os. ed. končnico -s, npr.: (po)mi:sl-a, (pRe)mi:sl-a, ^ (za)mi:sl-a sa, cà.Rkn-a, fli:kn-a. ^ b) akut v nedoločniku in sedanjiku: h- Nedoločniške oblike: M:šat; M:šu-0 M:šl-a -a; M:šat; (uo)M:šen-0 -a. z Sedanjiške oblike: M:ša-m M:š-jo; M:š-0 -te. V tej skupini so večinoma glagoli, ki imajo kratki nedoločnik, tj. naglas na q osnovi (v knjižnem jeziku so tu dolgi nedoločniki z naglasom na glagolski pri- ^ poni), tako še: ai:tat, če:dat, lü:pat, (na)xlé:stat, (s)kRé:tat, (^jM/šat, (uo)lü:pat, (za)kRé:tat. Posebnosti: 1. Večina glagolov ima v opisnem deležniku na -l v vseh oblikah, razen v m. sp. ed., naglas na priponi, npr.: xô:dat - xô:du-0 xodi:l-a xodt:l-0. Tako še: bRü:sat, čü:tat, dovô:lt, gô:nt, xô:dat, issé:lt, mô:tat, mlâ:tat, mô:lat, (na)cè:pat, (na^ô^at, (na)nô:sat, (na)pô:uant, (na)pRô:sat, (paR)že:nt, (po)lô:mt, (pojmô^at, (po)mé:nt, ^ (po)nô:sat, posô:dat, (po)své:tat, (po)vâ:bat, pozâ:bat, pRô:sat, (Ras)tRÔ:sat, Râ:bat, Re:šat, sposô:dat sa, (s)xô:dat, tü:ltltü:lat, uM:čat, (u)pü:lt, (u^üdt, uô:dat, (uot)kü:pat, uoxRâ:nt, (za)bé:lt, (za)cé:lt se, (za)kü:Rt, (za)lü:bat se, (za)mé:sat, (za)sM:žat, (za)to:žat, (z)bRÔ:dat, (z)bé:lt, (z)lô:mt, (z)mô:lt, (z)mé:nt se, (z)nô:sat, (z)vô:zat. 2. Nekateri glagoli imajo lahko tudi v velelniku (ne v ednini) naglas na priponi, npr.: znô:sat - znô:s-0 znosi:-te c) cirkumfleks v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: spo:uant; spo:unu-0 spo:uanl-a -a. Sedanjiške oblike: spo:una-m spo:uan-jo; spo:un-a spo:uan-te. Tako še predponski glagoli, npr. zapo:uant sa. Tip IA5 - Glagoli na -niti -nem oz. -ant -nem a) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: stksant; stt:snu-0 stt:sanl-a stt:sanl-a; stksant; stt:snen-0 -a. Sedanjiške oblike: sti:sne-m -jo; stt:san-0lstt:sn-a stt:san-te. Tako še: cç.Rkant, dà:Rgant, flkkant, xô:pant 'zgrabiti', kâ:usant, našto:kant 'nabosti', (na)pt:xant, pa.Rtt:sant, paRsmô:dant 'prismoditi', podâ:Rsant, podRt.čant, 21 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 2 0 0 8 2 pont:nt, pott:sant, pnekü:cant, pü:xant, nt:nt, spodé:nsant, spodnt:nt, spodne:kant, ugä:sant, ugRt:zant, utt:xant, uzt:gant, zada:Rle:šant, zdt:xant, zgt:nt. Posebnosti: 1. Glagol bâ:ncant ima v 1. os. ed. sedanjika lahko naglas na glagolski podstavi (bœRcnem), glagol bä:cant pa na glagolski priponi (bac'nem). V opisnem deležniku na -l je naglas običajno na priponi (bac'nou-0 bacnt:l-a bacni:l-0/bâ:Rcanl-a). 2. Glagol poklé:kant ima v opisnem deležniku na -l (v vseh oblikah razen v m. sp. ed.) naglas na priponi: poklé:knu pokleknhia pokleknt:l. 3. V ta tip glagolov bi morda lahko uvrstili tudi glagol prt:dat 'priti': Nedoločniške oblike: prt:dat; pa:R'šou-0 pa:Rš'l-a (kot atematski glagol i'ta). Sedanjiške oblike: pnt:de-m pRt:de-jo; pnt:t-0 pnt:t-te. b) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: poté:gant; poté:gnu-0 poté:ganl-a/potegnt:l-a poté:ganl-a/ potegnt:l-0; poté:gant; poté:gnen-0 -a. Sedanjiške oblike: poté:gne-m -jo; poté:gn-a/poté:gan-0 -te. Tako še drugi glagoli, ki imajo kratki nedoločnik, v knjižnem jeziku pa je mogoč oz. celo običajnejši dolgi naglašeni samoglasnik: gä:nt se, nä:gant se, potä:kant, pnemä:kant, spotä:kant, sté:gant, usä:xant, uogà:Rant, zaklé:nt, zapä:xant, zaté:gant. Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v velelniku za 2. os ed. lahko končniški naglas, npr. (iz gradiva): umä:kant - umä:kn-a/wnak'n-a. Tako še: ubs:Rant, pä:xant. 2. Nekateri glagoli imajo v opisnem deležniku na -l v ed. m. sp. lahko naglas na priponi, npr. (iz gradiva): namä:kant - namak'nou. Tako še: pä:xant, natä:kant. Tip IA6 - Glagoli na -eti -im oz. -at -am a) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: ut:dat; ut:du-0 ut:dl-a -a; (glé:dat); (uogle:dan-0 -a oz. ut:dan-0 dna).11 Sedanjiške oblike: m:da-m m:d-jo; (poglé:i-0 -te). Tip IB1 - Glagoli na -aiti-'aim oz. -aitl'at-'aim a) akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: izdä:t; izdà:u-0 izdä:l-a izdà:l-0; izdà:t; izdä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: izdä:-m -jo; iz'dei-0 izdè:i-te. Gre za korenski naglas, saj je sem mogoče uvrstiti le predponske glagole iz atematskega glagola -dati (pRedä:t, uoddä:t). b) cirkumfleks v sedanjiku: (Zdi se, da imajo vsi glagoli tega tipa v nedoločniku lahko (jakostni) naglas na kratkem samoglasniku ali akut na priponi -ati - naglas na kračini je vendarle običajnejši; navajam oblike, ki so izpričane v gradivu.) 22 Deležnik na -n ut:den-0 -a se ne rabi. ii Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Nedoločniške oblike: igRatligRâ:t; ig'Rou-0 igRà:l-a igRâ:l-0; igRat; 7 (za)igRâ:n-0 -a. sc Sedanjiške oblike: igRà:-m -jo; i^rei-0 igRe:i-te. ^ Tako še: baitRatlba{tRâ:t 'nesti težko breme', ba'cat 'brcati', bRa'nat, cafadRat, 7 cmandRatlcmandRâ:t 'stopicati', ček'latlčeklâ:t 'narahlo vreti', čes'nat, deuet'latl ^ deuetlâ:t jo 'hitro iti', (do)končat, flau'zatlflauzâ:t 'besedičiti', fRa'tat 'drvariti na poseki', golfatlgolfâ:t, xlaištRatlxlaištRâ:t 'nerodno hoditi', igRat, jezikat, klafat, ^ klam'bat 'nerodno hoditi', koš'tat 'stat', kofe'tat 'piti kavo', ^^tRa^^^tRâ^ 'krivo hoditi, kobacati se', kRa'cat, kReu'latlkReulâ:t, kRoxo'tat selkRoxotâ:t se, kuaR'tat, lon'gatlloygâ:t 'mahati sem in tja, nihati', mau'latlmaulâ:t 'počasi jesti', man'cat, p_ mežeRat 'tleti', mex'čat, paik'latlpaiklâ:t 'vejati', (paR)xlaištRat, plan'katlplaykâ:t ^ 'tolči, klepati', poštapatlpoštapâ:t 'potresti, posipati', pobaiklat 'dogoreti', ^ (po)klepe'tat, (po)mau'latlpomaulâ:t, (po)Rou'nat, (pRe)'šta'xat '(pre)lopatiti', Ropo'tat, (s)paik'lat, (s)poz'natl (s)poznâ:t, šan'tat, št'mat, ue'latluelâ:t, z'nat, (za)uoz'latl t— (za)uozlâ:t, zjatlzjâ:t, (z)meš'katl (z)meškâ:t, (z)u'xat 'zuhljati', žgeč'kat. z Tip IB2 - Glagoli na -'a:ti -'km oz. -'ait -'km q a) akut v nedoločniku in sedanjiku: ^ Nedoločniške oblike: spâ:t; spà:u-0 spâ:l-a spà:l-0; spà:t; (na)spâ:n-0 -a. Sedanjiške oblike: spt:-m -jolspé:jolsp-é:; sp-a spi:-te. Tako še predponski glagoli, npr.: zaspâ:t, naspâ:t se. Posebnosti: ^ 1. Glagola stâ:t in bâ:t se imata v sedanjiških oblikah spremenjeno glagolsko podstavo, tj. v sedanjiku stojt:-m stojt:-jolstojé:-jo, bojt:-m se bojt:-jo selbojé:-jo se in v velelniku sto:i-0 sto:i-te, bo:i-0 se bo:i-te se. ^ 2. Ista dva glagola imata v ed. m. sp. opisnega deležnika na -l namesto pripone -u-0 (< -l) pripono uu-0 in sta akutirana: stâ:uu, bâ:uu se. 3. V tem tipu glagolov je pogosta kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika, npr. spé:, bojé: se. Tip IB3 - Glagoli na -a:ti-'em oz. -'ait-'em a) akut v nedoločniku, kračina v ed. sedanjika: Nedoločniške oblike: pa:RŽgâ:t^; pa:RŽgà:u-0 pa:RŽgâ:l-a pa:RŽgà:l-0^; pa:RŽgà:t; pa:RŽgâ:n-0 a. Sedanjiške oblike: pa:RŽ'ge-m pa:RŽgé:-jo^; pa:RŽ'g-a pa:RŽgi:-te. Tako še predponski glagoli, npr.: požgâ:t, zažgâ:t ter glagol dajâ:t. Tip IB4 - Glagoli na -iiti -iim oz. -'kt/-'at -'km a) akutirana dolga ali kratka naglašena pripona v nedoločniku (navajam obliko, kakršna se pojavlja v gradivu) in akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: lo'uatlloukt; loui:u-0 lout:l-a loui:l-0; lo'uatlloui:t; (u)loulé:n-0 -a/(u)lçu'len-0 (u)loulé:n-a. Sedanjiške oblike: lout:-m -jolloué:-jollou-é:; lô:u-0 -tellçu-ltelloui:-te. Tako še: cadt:t, daRstt:t se 'potepati se', dašat, delt:t, dobat, dRažt:t, dRobt:t, fa'lat, gast:t, glašt:t 'nadlegovati', gnojt:t, godt:t, ka'lat, kadt:t, kost:t, kRopt:t, 23 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru kRott:t, madt:t, moRt:t, na:R'dat, naložt:t, napla'tat, (na)sa'dat, (na)u'čat, (na)ua'Rat, (pa:R)možt:t se, (paR)uaRt:t, pastt:t, pepe'lat, podlo'žat, (po)ka'dat, (po)ko'sat, (po)lo'uat, polo'žat/položt:t, pomolt:t, (po)pstt:t, poRo'čat se, (po)su'šat, potopt:t, (pRe)ce'dat, pReta'lat, (Ras)kRopt:t se, (Ras)solt:t, (Ras)ta'lat, (Raz)delt:t, Razložt:t, Ro'sat, Rodt:t, smodt:t, snežt:t, solt:t, (s)pastt:t, (s)po'dat, spoRočt:t, š'šat/sa'šat, ta'jat, taboRt:t, topt:t, uRe'dat, (u)sa'dat, ustano'uat, ustRojt:t, ualt:t, uaRt:t, ueselt:t se, m uglast:t se, (u)možt:t, (uot)pastt:t, upokojkt se, zadanstt:t 'ozmerjati, grobo vzeti beL sedo', (za)dušat, zagoizdi:t, (za)gnozt:t, zamadt:t, (za)pustt:t, (za)sadt:t, (za)sle'dat, q (z)badi:t, zgabt:t, zgodt:t, (z)gna'dat, zgnešat, zložt:t, zuankt, zvo'nat. Tako pred-v ponski kot brezpredponski glagoli se lahko pojavljajo z dolgimi in kratkimi nedo-n ločniki, vendar glede tega ni nobenega pravila (sa'dat - zasadt:t, usa'dat, nasa'dat; i kadt:t - poka'dat; učat - naučat; ššat - posu'šat). V nedoločniku je torej (lahko) ohranjen akut. Posebnosti: >- 1. V tem tipu glagolov (s sedanjikom na -t:m) je pogosta kratka oblika za 3. hd os. mn. sedanjika (nekaj primerov iz gradiva), npr. dobé:, duše:, godé:, nandé:, 1 Razdelé:, topé:. 2. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -t:- v needninskih oblikah tudi PI pripono -é:-, npr. kosé:mo, cedé:te, loué:jo, nandé:va, sadé:ta. 1 3. Nekateri glagoli tega tipa so v 1. os. mn. sedanjika lahko naglašeni na krat- 4 kem samoglasniku v končnici, npr.: kost:mo/kos-'mo, loui:-mo/lou-'mo, cedt:-mo/ cad-mo. 4. V opisnem deležniku na -l je naglas pogosto na glagolski podstavi, ne na priponi, npr. do'bat/dobt:t - dd:bu-0/dobi:u-0 dobt:l-a dd:bl-a/dobi:l-0. Tako še: naložt:t, naRdt:t, naRočt:t, (na)u'čat, (na)uaRt:t, (po)ka'dat, pomolt:t, poRo'čat, (po)sadt:t, (po)su'šat, (pRe)ce'dat, pustt:t, Razlo'žat, stopt:t, utopt:t, zam'dat, (za)podt:t se, (za)sa'dat, zgRe'šat, zgubt:t. Tip IB5 - Glagoli na -'eiti -iim oz. -'eit -'km a) akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: žuc:t; ži:uu-0/žuu:-0 žuc:l-a -0; žue:t; (uo)žkulen-0 -a. Sedanjiške oblike: žut:-m -jo/žué:-jo/žu-é:; ž'u-a/žku-0 žuk-te/žua-'te. Tako še: bolé:t, cveté:t (ta glagol gre lahko tudi v tip IB6a), cpé:t, gaRmé:t, gonc:t, xté:t, leté:t, noRé:t, (paR)leté:t, paRŠé:t, paRdé:t, (po)zué:t, (po)goRé:t, (po)temné:t, poxté:t, (pRe)žué:t, (pRe)xté:t, Rumené:t, sma:Rdé:t, ta:Rpé:t, tlé:t, (za)bolé:t, (z)bolé:t, (za)goRé:t, (za)Rjaué:t, zdé:t/sedé:t, zdé:t se, (z)leté:t. Posebnosti: 1. Nekateri glagoli imajo v 1. os. mn. sedanjika lahko naglas na kračini končnice, npr.: žva'mo/žvé:-mo, ta:Rp-'mo/ta:Rpk-mo/ta:Rpé:mo. 2. Pripona opisnega deležnika na -l m. sp. ed. nekaterih glagolov tega tipa se je razvila v -ou in ne v -u kot v sosednjih gorenjskih govorih, npr.: smaR'dou, ta:R'pou. 24 Tip IB6 - Glagoli na -'eiti -'em oz. -'eit -'em, -'eiti -'nem oz. -'eit -'nem, -'eisti -'em oz. 'eist 'em Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Glagoli tega tipa imajo akutirano pripono v nedoločniku in kratko naglašeno pripono v ed. sedanjika. a) glagoli na -éit -'em : % Nedoločniške oblike: ŽRe:t; ž,rou-0Ižc:ru-0 žd.Rl-a ža:Rl-alža:Ral-0; ŽRe:t; 7 (po)ža:Rt-0 -a. ^ Sedanjiške oblike: žRe-m ŽRé:-jo; žR-a žRi:-te. Tako še: cvaté:tlcvedé:t, (na)ŽRe:t se, (po)ŽRe:t, (po)mRé:t, potpRé:t, (Ras)cueté:t, (u)ŽRe:t se, upRé:t se, (u)mRé:t, (uo)cRé:t, uotpRé:t, zapRé:t, (za)uRé:t. Posebnost: nedovršni glagol mRé:t ima v sedanjiku lahko obliko m'Rem ali ma:R'jem. b) glagoli na -éit -'nem: Nedoločniške oblike: napé:t; nape:u-0 napé:l-a nape:l-0; nape:t; nape:t-0 -a. Sedanjiške oblike: nap'ne-m napné:-jo; nap'n-a napni:-te. Tako še: pa:Rpé:t, zapé:t, poče:t. Z Posebnost: glagol zače:t je v opisnem deležniku na -l ž. sp. ed. cirkumflektiran: zače:l-a. c) Glagoli na -éist -'em: Nedoločniške oblike: sné:st; sne:du-0 sné:dl-a -a; (sne:st); (sne:den-0 -a). Sedanjiške oblike: s'nemlsne:de-m -jo. Tip IB7 - Glagoli na -eiti-eim oz. -eit-eim Nedoločniške oblike: (smé:t);12 s'mou-0 smé:l-a -0. Sedanjiške oblike: sme:-m sme:-jo. Tip IB8 - Glagoli na -'eiti -'aim oz. -'eit -'aim Nedoločniške oblike: imé:t; i'mou-0 imé:l-a -0. Sedanjiške oblike: imà:-ml'mam imàjol'majo oz. nt:ma-mlni:ma-m nt.majol ni:majo; i'malime:i-0 -te. Tip ICal - Glagoli na -'aiti -em oz. -'ait -em a) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: pRestâ:t; pRes'tou-0 pRestâ:l-a -0. Sedanjiške oblike: pRestà:ne-m -jo; pRestâ:n-0 -te. Tako še: uostâ:t 'ostati', ustâ:t 'vstati'. Tip ICa2 - Glagoli na -'iiti ali -'uiti -jem oz. -'iit ali -'uit -jem a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pout:t; poui:u-0 pout:l-a poui:l-0; poui:t; poui:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pout:je-m -jo; poui:i-0 -te. Tako še drugi predponski glagoli s to besedotvorno podstavo (out:t, pa:Rut:t, 12 Nedoločnik glagola smeti se v kroparskem govoru ne uporablja, zato je oblika smé:t tu tvorjena umetno. 25 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru zaut:t, zut:t) in predponski glagoli -lt:t (nalt:t, pa:Rlt:t, polt:t, pRelt:t, ult:t, zalt:t, zlt:t). Posebnost: glagol pt:t in predponski glagoli s to besedotvorno podstavo (npr. popt:t, zapt:t) so v sedanjiku lahko naglašene tudi na priponi: p'je-m pjé:-jo. * 0 b) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: m Nedoločniške oblike: zabt:t; za'bçu-0/zabi:u-0 zabt:l-a -0; zabt:t; zabt:t-0 -a. L Sedanjiške oblike: zabt:je-m -jo; zabt:i-0 -te. q Tako še drugi predponski glagoli z besedotvorno podstavo -bt:t (nabt:t, pobt:t, v pnebt:t, nazbt:t, ubt:t, zbt:t), -mt:t (pomt:t, umt:t), -žt:t (naužt:t, užt:t), -knt:t (sknt:t, n uotkni:t, zaknt:t) -upt:t (zaupt:t), -št:t (zašt:t, pošt:t), -gnt:t (zgnt:t). Podobno se spregajo glagoli na -ü:t -jem: N Nedoločniške oblike: obü:t; obù:u-0 obü:l-a -0; obù:t; obù:t-0 -a. A Sedanjiške oblike: obù:je-m -jo; obù:i-0 -te. h Tako še drugi predponski glagoli z isto besedotvorno podstavo: (sezü:t, zzü:t) 1 ter podstavo -sü:t (nasü:t, usü:t, zasü:t). Pn Tip ICa3 - Glagoli na -'eiti -em oz. -'eit -em 1 a) akut v nedoločniku in sedanjiku: 4 Nedoločniške oblike: uzé:t; uzè:u-0 uzé:l-a uzè:l-0; uzè:t; uze:t-0 -a. • Sedanjiške oblike: uzä:me-m -jo/uzemé:-jo; uzé:m-0/uz'm-a uzé:m-te/uzemt:-te/ 0 uzmt:te. 8 Tako še: objé:t, posné:t, pReuzé:t, ujé:t, uaRjé:t, zajé:t. 2 Nedoločniške oblike: žc:t; že:u-0 žc:l-a že:l-0; že:t; (pože:t-0 -a). Sedanjiške oblike: zä:ne-m -jo; zä:n-0 -te. Tako še: mé:t, pozé:t, uojé:t. Nedoločniške oblike: pRedé:t; pRed'jou-0 pRedjà:l-a pRedjä:l-0; pRede:t; pRedjä:n-0 -a ter zadé:t; zade:u-0/za'deu-0 zadé:l-a zade:l-0; zade:t; zade:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pRedé:n-em pRedé:ne-jo; pnedé:n-0 pnedé:n-te ter zadä:ne-m zadä:ne-jo; zadé:n-0 zadé:n-te. Po obeh vzorcih se lahko sprega tudi glagol udé:t. -a. Nedoločniške oblike: (z)mlé:t; (z)m'lou-0 (z)mlé:l-a -0; (z)mle:t; (z)zmle:t-0 Sedanjiške oblike: (z)mé:le-m -jo; (z)mé:l-0 te/(z)meH:te/(z)mR:te. Nedoločniške oblike: (za)pé:t; (za)pe:u-0 (za)pé:l-a (za)pe:l-0; (za)pe:t; (za)zape:t-0 -a. Sedanjiške oblike: (za)pô:je-m -jo; (za)po:i-0 -te. 26 Nedoločniške oblike: plé:t; ple:u-0 plé:l-a ple:l-0; ple:t; (uo)ple:t-0 -a. Sedanjiške oblike: plé:ue-m -jo. Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru b) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku (glagoli na -éit -èijem): x Nedoločniške oblike: gRé:t; gRé:l-a -0; gRe:t; (po)gRe:t-0 -a. ^ Sedanjiške oblike: gRe:je-m -jo; gRe:i-0 -te. 7 Tako še glagol šté:t in predponski glagoli, npr. našté:t, pRešté:t, pogRé:t, ^ zgRé:t. ^ Tip ICbl - Glagoli na -'aisti -em oz. -'aist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pâ:st; pà:su-0pâ:sl-a -a; pà:st; (po)pà:šen-0 -a. p_ Sedanjiške oblike: pâ:se-m -jo; pâ:s-0 -te. ^ Tako še predponski glagoli, npr. popâ:st, ter glagol Râ:st in predponski glagoli (zRâ:st, pReRâ:st), pri katerih je -t- iz nedoločnika ohranjen tudi v sedanjiku, npr.: Râ:stem, zRâ:ste. t— Z Nedoločniške oblike: pâ:st; pà:du-0 pâ:dl-a -a; (na)pà:st; (na)pà:den-0 -a. Sedanjiške oblike: pâ:de-m -jo; pâ:t-0 -te. q Tako še: pRepâ:st 'propasti', napâ:st, zapopâ:st 'doumeti'. ^ in b) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: (u)kRâ:st; (u)kRà:du-0 (u)kRâ:dl-a -a; kRà:st; (u)kRà:den-0 -a. Sedanjiške oblike: (u)kRà:de-m -jo; (u)kRâ:t-0 -te. Tip ICb2 - Glagoli na -iisti -em oz. -'iist -em ^ a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: gRt:st; gRi:z-u gRt:zl-a -a; gRi:st; (uo)gRt:žen-0 -a. Sedanjiške oblike: gRt:ze-m -jo; gRt:s-0 -te. Tako še predponski glagoli: zgRt:st, pogRt:st. Tip ICb3 - Glagoli na -'eisti ali -'cisti -em oz. -'eist ali -'oist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: zè:pst; zè:bl-a (s. sp.) Sedanjiške oblike: zè:be-0 (3. os. ed.). Nedoločniške oblike: gô:st; gô:du-0 gô:dl-a -a; go:st. Sedanjiške oblike: gô:de-m -jo; gô:t-0 -te. Tako še predponski glagoli, npr.: zagô:st. b) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: usé:st se; use:du-0 se usé:dl-a se -a se; usé:st se; (za)sedè:n-0 (za)sedé:n-a. Sedanjiške oblike: use:de-m se -jo se; usé:t-0 se -te se. Tako še predponski glagoli: sé:st, pResé:st se, zasé:st ... 27 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Nedoločniške oblike: lé:st; le:zu-0 lé:zl-a -a; le:st; (Raz)le:zen-0 -a Sedanjiške oblike: le:ze-m -jo; lé:s-0 -te. Tako še predponski glagoli: zlé:st, pa:Rlé:st, Razlé:st se. ^ Tip ICb4 - Glagoli na -'eisti ali -Oisti -em oz. -'eist ali -Oist -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: m Nedoločniške oblike: né:st; né:su-0 né:sl-a -a; (pne)nesé:n-0 (pne)nesé:n-a. L Sedanjiške oblike: né:se-m -jo/nesé:-jo; né:s-0 -te/nest:-te. q Tako še predponski glagoli, npr. pa:nné:st, pnené:st. v Posebnosti: n 1. Sem gre verjetno tudi glagol uné:šem/uné:šem 'najdem po naključju' (1. os. 1 ed. sedanjika), uné:šu (m. sp. ed. opisnega deležnika na -l), ki ga rabijo le v sedanjiku in opisnem deležniku na -l.13 2. Glagoli tega tipa se pri pregibanju različno glasovno premenjujejo: plé:st > - plé:te-m (tako še splé:st, pomé:st), pné:st - pné:de-m (tako še upné:st, gné:st, ■ö uobné:st), té:pst - té:pe-m (tako še predponski glagoli, npr. naté:pst, pa:Rté:pst 1 se, sté:pst se), bô:st - bô:de-m (tako še predponski glagoli, npr. zbô:st, pnebô:st, w zabç:st), mç:ust - mô:uze-m (tako še predponski glagoli, npr. pomç:ust), dç:upst -PI dô:ubem/dô:lbem/dô:lbam (tako še predponski glagoli, npr. zdô:upsî). 4 Tip ICc - Glagoli na -či -em oz. -št/-čt -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pé:ct; pé:ku-0pé:kl-a -a; pè:ct; pè:cen-0/pecé:n-0 -a. Sedanjiške oblike: pé:ce-m -jo/pecé:-jo; pé:c-0/pé:c-0 pé:cte/pé:cte/peà:te/ pea:te. Kot glagol pé:ct še glagol té:ct in predponski glagoli iz obeh, npr. pa:nté:ct, spé:ct. Posebnosti: 1. Tako se sprega tudi glagol né:ct. Če je v velelniku (razen v 2. os. ed.) naglas na priponi, je lahko akutiran ali cirkumflektiran (Reci:mo/Rect:mo/Rect:mo). 2. Glagoli, ki v m. sp. ed. opisnega deležnika na -l ne spremenijo kakovosti na-glašenega samoglasnika, imajo v tej obliki cirkumfleks, v ostalih oblikah opisnega deležnika na -l pa akut, npr. nato:učt - nato:uku-0 natô:ukl-a nato:ukl-a (tako še: ulé:ct, paRulé:ct, sé:ct, sto:učt, to:učt, zaulé:ct), stni:št - stRt:gu-0 stnt:gl-a stnt:gl-a (tako še: dosé:št, postRé^t, uostnkšt). 3. Tudi glagol 'moči' (nedoločnika v kroparskem govoru ne govorijo) ima v sedanjiku in opisnem deležniku na -l akut: mö:Ra-m mo:Ra-š/mo:R-š mö:R-jo in mö:gu-0 mö:gl-a mö:gla. b) akut v nedoločniku, cirkumfleks v sedanjiku: Nedoločniške oblike: ua:Ršt; uç:Rgu-0 us:Rgl-a -a; ua:Ršt; ua:Ržen-0 -a. Sedanjiške oblike: ua:Rže-m -jo; us:rš-0 -te. Tako še predponski glagoli z besedotvorno podstavo -U^št 'leči', npr.:pa^^^št 28 Ta glagol je mogoče slišati le izjemoma in samo še pri starejših Kroparjih. 13 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru se, uU^št se/ule:čt se, ki imajo v 2. os. ed. velelnika lahko obliko ulé:s-0 namesto Tip IČ1 - Glagoli na -ati -'eim oz. -at -'eim Nedoločniške oblike: poué:dat; poué:dou-0 poué:dal-a -0; poué:dat; poue:dan-0 -a. Sedanjiške oblike: poué:-m poue-'jo (2. os. mn. poue-s'te - kot atematski glagol ué:dat); poue:i-0 -te. ^ Tako še predponski glagoli: pRepoué:dat, dopoué:dat. Tip IČ2 - Glagoli na -eti -'eim oz. -at -'eim p_ Po tem tipu se pregiba le glagol vedeti, ki pa je atematski glagol (npr. ué:dat ^ ué:m). Tip IIA1 - Glagoli na -atil-'aiti -am oz. -atl'-at -aml-'aim — Tipa zt:dati/zidä:ti kot v slovenskem knjižnem jeziku v kroparskem govoru Z ni, saj se v takih primerih vedno govori kratki nedoločnik, npr. pt:sat, zt:dat itd. V to skupino so uvrščeni glagoli, ki se lahko spregajo po tipu IA1 (ko je naglas na q glagolski podstavi, npr. štt:xat štt:xam) ali po tipu IB1 (ko je naglašena pripona, ^ npr. šta'xat štaxà:m). Tako še: štRà:igat/štRai'gat, mà:ucat se/mau'cat se 'goniti se', pomä:ucat/pomau'cat. Tip IIA2 - Glagoli na -'iitil-iti-iim oz. -'atl-(a)t -'iiml-im * Nedoločniške oblike: stRojat/stRô:it; stRoji:u-0/(u)stRÖ:ju-0 stRojt:l-a -0/ (u)stRÖ:jal-0; stRô:it/stRojat; (u)stRo:jen-0 -a/(u)stRojen-0 (u)stRojé:n-a. Sedanjiške oblike: stRojt:-m/stRÖ:ja-m stRoji:-jo/stRÖ:i-jo; stRo:i-0 -te/ ^ stRojt:-te. Ko je naglas na glagolski podstavi (stRô:it stRÖ:ja-m), se glagol pregiba po spregatvenem vzorcu tipa IA4, če pa je naglašena pripona, se pregiba po spregatvenem vzorcu tipa IB4 (stRojat stRojt:-m). Tip IIB1 - Glagoli na -'aiti -em oz. -'aitl-'at -em a) kratki naglašeni samoglasnik ali akut v nedoločniku, akut v sedanjiku: Nedoločniške oblike: is'kat; t:skou-0/is'kou-0 iskà:l-a iskä:l-0; is'kat/t:skat; iskä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: t:še-m -jo; t:š-0 -te. Tako še: (z)la'gat, (po)klä:t, postlä:t, (u)gnä:t, uobis'kat, (za)gnä:t, (za)klä:t, (z)gnä:t. Posebnosti: 1. Glagol d'jat/djä:t ima sedanjik dé:ne-m in velelnik dé:n-0. 2. Nekateri glagoli imajo v velelniku, opisnem deležniku na -l in namenilniku drugačen tonemski naglas, kot je v glavnem spregatvenem vzorcu: Nedoločniške oblike: kouä:t (tudi potko'uat); kouà:u-0 kouä:l-a kouà:l-0; kouà:t/ko'uat; kouä:n-0 -a. Sedanjiške oblike: kü:je-m kü:je-jo; kù:i-0 kù:i-te. Tako še predponski glagoli poko'uat, skouä:t, ukouä:t; glagol bRä:t in pred- 29 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru 2 0 8 2 ponski glagoli, npr. nabRâ:t, pobRâ:t, pRebRâ:t, uobRâ:t, zbRâ:t; glagol pRâ:t in pred-ponski glagoli uopRâ:t; glagol uo'Rat in predponski glagoli zo'Rat; in še nekaj drugih glagolov: je'mat,poslâ:t. Zdi se, da so v tem tipu glagolov pogostejši oz. običajnejši dolgi nedoločniki. b) kratki naglašeni samoglasnik ali akut v nedoločniku, cirkumfleks v se-danjiku: Nedoločniške oblike: sjatlsjâ:t; sjà:u-0 sjà:l-a -0; sjà:t; (po)sjâ:n-0 -a. Sedanjiške oblike: sè:je-m -jo; sè:i-0 -te. Tako še predponski glagoli: pos'jat, pRes'jat. V ta tip gredo tudi vsi glagoli s pripono -o'vaiti -'uijem oz. -'yat-'uijem: Nedoločniške oblike: kap'uat; kap'uou-0 kapuà:l-a kapuâ:l-0; kap'uat; kapuâ:n-0 -a. Sedanjiške oblike: kapù:je-m -jo; kapù:i-0 -te. Tako še: boux'uat 'trebiti bolhe', del'vatldelvâ:t, dopoued'uat, gost'vat, imen'uat, issel'uat, naRoč'uat, pa:Rpoud'uat, pot'uat, potReb'uat, pouel'uat, poxaik'uat, pRemišal'uat, Raskaz'vat, Razlik'uat, sklic'vat selsklicvâ:t se, spoud'uat, spak'uat, spRaš'uat, stan'vat, ubdaR'uat, zasled'vat. Tu so običajnejši kratki nedoločniki (dolgi so izjemni). Tip IIB2 - Glagoli na -iiti -im oz. -'at -am a) akutiran sedanjik: Nedoločniške oblike: se'lat; sé:lu-0lselt:u-0 selt:l-a selt.i-0; selat; (pRe)se'len-0l(pRe)sé:len-0 (pRe)selé:n-al(pRe)sé:len-a. Sedanjiške oblike: sé:la-m sé:l-jo; sé:l-0 -te. b) cirkumflektiran sedanjik: Nedoločniške oblike: (po)pepe'lat se; (po)pepé:lu-0 se (po)pepelt:l-a se (po)pepeli:l-0 sel(po)pepé:lla se; (po)pepelat se; (po)pepelé:n-0 -a. Sedanjiške oblike: (po)pephla-m se -jo se; (po)pepé:l-0 se -te se. Tip IIB3 - Glagoli na -'eiti -em oz. -'eit -em a) akut v nedoločniku in sedanjiku: Nedoločniške oblike: pa:Rjé:t; pa:Rjè:u-0 pa:Rjé:l-a pa:Rjè:l-0; pa:Rjè:t; (s)pa:Rjè:t-0 -a. Sedanjiške oblike: pRt:me-m -jo; pRt:m-0 -te. Tako še predponski glagoli, npr. spa:Rjé:t. Nedoločniške oblike: sprejé:t; sprejè:u-0 sprejé:l-a sprejè.i-0; sprejè:t; sprejè:t-0 -a. Sedanjiške oblike: spré:ime-m -jo; spré:jm-a sprejmt:-te. Nedoločniške oblike: (xoté:t);uuô:tu-0 uô:tl-a -a. 30 14 Nedoločnik glagola hoteti se v kroparskem govoru ne uporablja, zato je oblika xoté:t tu tvorjena umetno. Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Sedanjiške oblike: xo:ča-m/uc:ča-m uc:č-jo;15 no:ča-m no:č-jo. Nedoločniške oblike: dRé:t se; db:Ru-0 se/d'Rou-0 se dà:Rl-a se -a se; dRe:t se Sedanjiške oblike: dé:Re-m se -jo se/deRé:jo se; dé:R-0 se/deRt:-te se/dRt:-te se. Nedoločniške oblike: klé:t; kle:u-0 klé:l-a kle:l-0; kle:t; (pRe)kle:t-0 -a. Sedanjiške oblike: kô:une-m -jo; ko:un-a ko:uan-te. Tip IIB4 - Glagoli na -ati -iim oz. -at -'km Nedoločniške oblike: da:RŽat; dä^ou^ da:RŽà:l-a da:RŽä:l-0; dä:RŽat; (za)da:RŽä:n-0 -a/(za)dà:RŽan-0 -a. Sedanjiške oblike: da:RŽi:-m jo/da:RŽ-é:/da:RŽ-é:jo; dä:RŠ-0 -te. Tako še: bRé:ncat, cva:RČat (nima velelnika), klé:cat, U:žat, mc:učat, tkšat, (za)mi:žat (gre za glagole s kratkim nedoločnikom, pri katerih je v knjižnem jeziku mogoč le dolgi nedoločnik). Posebnosti: 1. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -i:- v needninskih oblikah tudi pripono -é-, npr. da:RŽé:jo, klecéjo. 2. V tem tipu glagolov je pogosta kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika z nagla-šeno končnico é:, npr. da:RŽé:, mižé:. 3. Glagol bé^at beži:m ima velelnik be:iš-0 be:iš-te. 4. Glagol zalü:cat zalči:m je v opisnem deležniku na -l ed. m. sp. cirkumflek-tiran: zalu:ču (toda zalü:cla - m. sp. mn.). Tip IIB5 - Glagoli na -iti -iim oz. -(a)t -' km Nedoločniške oblike: gouô:Rt; gouo:Ru-0 gouoRi:l-a gouo:Rl-a/gouoRi:l-0; gouô:Rt; (z)gouoRjé:n-0 -a. Sedanjiške oblike: gouoRi:-m gouoRé:-jo/gouoR-é:/gouoRi:-jo; gouô:R-0 -te.16 Tako še predponski glagoli: pogouô:Rt se, zgouô:Rt se. Posebnosti: 1. Ti glagoli imajo poleg naglašene pripone -i:- v needninskih oblikah tudi pripono -é-, npr. gouoréjo. 2. Govori se tudi kratka oblika za 3. os. mn. sedanjika z naglašeno končnico - é:, npr. zgouoR-é: se. Tip IIB6 - Glagoli na -'uit -em Nedoločniške oblike: mnü:t; mnù:u-0 mnü:l-a mnù:l-0. Sedanjiške oblike: mi:ne-m -jo. Tako še predponski glagoli: pRemnü:t. 15 Posebna (tj. od drugih glagolov tega tipa razlikujoča se) je tudi oblika za 2. os. ed.: uo:č-0 /uo':ča-š oz. no:Č0 no:ča-š, kjer je kratka oblika cirkumflektirana, dolga pa akutirana. 16 Prednaglasni /o/ tega glagola je lahko oslabljen v polglasnik (gouaRi:š) ali /a/ (gouaRi:m, gouaRi:). 2 31 se 0 2 4 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru «h 4 Sklep Sinhroni pregled oblikospreminjevalnih vzorcev glagolov v krajevnem govoru M Krope na Gorenjskem je bil zasnovan na način, ki se je v zadnjih letih uveljavil v W slovenski dialektologiji na podlagi Riglerjeve tipologije glagolskih oblik slovenskega knjižnega jezika, predstavljene v uvodu Slovarja slovenskega knjižnega jezika g« (podobne opise najdemo npr. v Smole 1996, Weiss 1998, Jakop 2003). Ta tipologija f temelji ne le na različnih glagolskih priponah, ampak predvsem na naglasnem mestu q v nedoločniku in sedanjiku. V članku so poleg teh dveh predstavljene tudi nekatere ^ oblike velelnika, opisnega deležnika na -l, namenilnika in deležnika na -n oz. -t. 2 Primerjava kroparskega krajevnega govora s slovenskim knjižnim jezikom i kaže nekaj izrazito narečnih potez. Zanj je npr. značilno, da se pri glagolih z nepremičnim naglasom na osnovi (glede na nedoločnik in sedanjik) rabi samo kratki ne-določnik, in sicer tudi tam, kjer je v knjižnem jeziku mogoč tudi dolgi nedoločnik, >• tako npr. v akutiranih glagolih na -at -am (tip IA1, zkdat), v glagolih na -at -em (tip hj IA3, smé:jat se in kolkdvat), ki v nedoločniku in sedanjiku ne spreminjajo tonema, m ter glagolih tipa IIB4 (da:RŽat) in IIB5 (gouô:Rt), ki imajo v nedoločniku naglas na osnovi, v sedanjiku pa na priponi (v knjižnem jeziku obakrat le na priponi). Tudi K glagoli tipov IB1 (igRat), IB4 (lo'uat), IIA1 (šta'xat), IIA2 (stRojat), IIB1 (is'kat, m sjat, kap'uat) in IIB2 (se'lat, pepe'lat) imajo naglas na kratkem (redko dolgem) sa-4 moglasniku pripone. Glagoli z naglašeno sedanjiško pripono -km imajo v množinski in dvojinski obliki pogosto dvojnično pripono -é:- (npr. IB2 spt.jo in spé:jo, IB4 loukjo in loué:jo, IB5 žukjo in žm.jo, IIB4 da:RŽt:jo in da:RŽé:jo, IIB5 gouoRt.jo in gouoRéjo). Ti glagoli imajo v 3. osebi množine lahko tudi kratko obliko z naglašeno končnico -é: (žu?:). Pri akutiranih glagolih tipa ICa3 (uzé:t), ICb4 (né:st) in (pé.^t) je v seda-njiku mogoča dvojnica glede mesta naglasa, in sicer je naglas lahko na osnovi ali na priponi (uzâ:mejo ali uzeméjo, né:sejo ali neséjo, pé^ejo ali pečé:jo). Dvojnice glede mesta naglasa in njegovega tonema imajo nekateri tipi glagolov tudi v množini in dvojini velelnika, npr. tip IB4 lo'uatlloukt (lô:ute in loute in loukte), IB5 žu?-^ (žukte in žua'te), ICa3 uzé:t (uzé:mte in uzemkte), ICb4 né:st (né:ste in neskte). Predstavljeno je tudi spreminjanje tonema v različnih oblikah opisnega deležnika na -l. Tu naj bo zato le še opozorjeno na naglasne dvojnice v nekaterih tipih glagolov, npr. v tipu IA1 (zt:dat), IA5 (poté:gant), IB5 (žueVt), IB6 (ŽReVt), IIB1 (is'kat), IIB2 (se'lat) in IIB6 (gouô:Rt), kjer je naglas mogoč tako na osnovi kot na priponi: poté:ganl-a in potegnkl-a poté:ganl-a in potegnt:l-0, žt:uu-0 in žuu:-0, žRou-0 in žc:ru-0, i:skou-0 in is'kou-0, sé:lu-0 in seR:u-0, gouo:Rl-a in gouoRt:l-0. Kot v drugih obravnavanih oblikah je tudi v deležniku na -n oz. -t mogoče ugotoviti nekaj naglasnih posebnosti, tako npr. dvojnic v tipih ICb4 (pRebô:st) in ICc (pé^t) ter IIB2 (se'lat) in IIB4 (zada:RŽat): (pRe)bodé:n-0 in (pRe)bo:den-0 ter (pRe)bodé:n-a in (pRe)bo:den-a, pè^en^ inpečé:n-0, (pRe)se'len-0 in (pRe)sé:len-0 ter (pRe)selé:n-a in (pRe)sé:len-a, (za)da:RŽâ:n-0 -a in (za)dà:RŽan-0 -a. 32 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru Literatura Jakop, Tjaša, Tipologija narečnih glagolskih oblik na primeru govora Ložnice pri Ä Žalcu, Slavistična revija 51, 2003, št. 1, 1-25 . <^ Rigler, Jakob, Premene tonemov v oblikoslovnih vzorcih slovenskega knjižnega j jezika, Jezik in slovstvo 11, 1966, št. 1/2, str. 24-35. Rigler, Jakob, Akcentske variante I, Slavistična revija 18, Ljubljana, 1970, št. 1-2, 5-15 (O naglasu v opisnem deležniku na -l) . Rigler, Jakob, Akcentske variante III, Slavistična revija 26, Ljubljana, 1978, št. 4, 365-374 (O naglasu v nedoločniku) . Slovar slovenskega knjižnega jezika I, A-H, Ljubljana, SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, 1980, LV-LVIII. Smole, Vera, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora. Doktorsko delo . Ljubljana, 1994, 11-27, 59-87, 245-247. h- Smole, Vera, Tonemski naglas glagolskih oblik v šentrupertskem govoru, Razprave z SAZU, Dissertationes XV, Ljubljana, SAZU, Razred za filološke in literarne >. vede, 1996, 269-288 Šekli, Matej, Tonemski naglasni tipi glagola v (knjižni) slovenščini, Jezikoslovni zapiski 11/2, Ljubljana 2005, 31-61. Škofic, Jožica, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem. - Doktorska disertacija . Ljubljana, 1996, 194-237. Škofic, Jožica, Onemitev in oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru, Slavistična revija 44, Ljubljana 1996, št. 4, 471-479. Škofic, Jožica, Fonološki opis govora Krope (SLA 202), Jezikoslovni zapiski 3, Ljubljana 1997, 175-189 Škofic, Jožica, Nekatere glasoslovne značilnosti govora Krope na Gorenjskem, Logarjev zbornik, Zora 8, Maribor 1999, Slavistično društvo, 99-108. Škofic, Jožica, Govorica jih izdaja: skica govora kovaške Krope, Kropa, Tomco, 2001 Toporišič, Jože, Glagolski oblikotvorni naglas moščanskega govora, Razprave SAZU, Dissertationes XIII, Ljubljana, SAZU, Razred za filološke in literarne vede, 1990, 99-107. Toporišič, Jože, Slovenska slovnica, Maribor 1976, Založba Obzorja, 282-342. Weiss, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline, Poskusni zvezek A-H, Ljubljana, Založba ZRC, 1998, 51-58. Verbal Word-Formation Patterns in the Upper Carniolan Sub-Dialect of Kropa Summary This synchronic overview of verbal word-formation patterns in the local sub-dialect of Kropa in Upper Carniola follows Rigler's typology of verb forms in standard Slovenian in the introduction to the Standard Slovenian Dictionary. This Fn x 33 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru ^ typology is based on various verbal suffixes and stress positions in the infinitive W and present tense. In addition to these two forms, this article also presents certain N forms of the imperative, the l-participle, the supine, and the nlt-participle. M A comparison of the local sub-dialect of Kropa with standard Slovenian re- W veals some clear dialect features: verbs with immobile stress on the stem (with O regard to the infinitive and present tense) have only a short infinitive where the g« standard language can also have a long infinitive; for example, for verbs with an f acute accent in -at -am (type IA1, zkdat), for verbs in -at -em (type IA3, sméijat se q and kolèidvat), which do not change their toneme in the infinitive and the present ^ tense, and for type IIB4 verbs (daiRžat) and type IIB5 verbs (gouoiRt), which have 2 stress on the stem in the infinitive but on the suffix in the present tense (in standard m Slovenian both have stress only on the suffix). Verbs of the types IB1 (ig'Rst), IB4 (lo'ust), IIA1 ßta'xat), IIA2 (stRo'jst), IIB1 (is'kst, s'jat, ksp'ust), and IIB2 (se'lst, N pepe'lst) also have a short (rarely long) stressed vowel in the suffix. >• Verbs with the stressed present-tense suffix -iim often have the alternative suf- h fix -éi- in plural and dual forms (e.g., IB2 spiijo and spéijo, IB4 louiijo and louéijo, M IB5 žuiijo and žueijo, IIB4 daiRžiijo and daiRžeijo, IIB5 gouoRiijo and gouoRéijo). In the third-person plural these verbs can also have a short form with the stressed ending -é: (žuei). For verbs with an acute accent of the types ICa3 (uzéit), ICb4 M (néist), and (péxt), there are possible doublets in the present tense with regard 4 to stress position; the stress may be on the stem or on the suffix (uzâimejo or uzeméijo, néisejo or neséijo, péxejo or pečéIjo). Certain types of verbs also have doublets with regard to the stress position and its toneme in the plural and dual forms of the imperative; for example, types IB4 lo'ustllouiit (loiute and lou'te and louiite), IB5 žueit (žuiite and žu9'te), ICa3 uzéit (uzéimte and uzemiite), and ICb4 néist (néiste and nesiite). Variation of the toneme in various forms of the l-participle is also presented. Here attention should also be drawn to stress doublets in certain verb types; for example, in types IA1 (ziidat), IA5 (potéigsnt), IB5 (žueit), IB6 (žReit), IIB1 (is'kat), IIB2 (se'lst), and IIB6 (gouoiRt), in which the stress can appear on both the stem and the suffix: potéigsnl-a and potegniil-a potéigsnl-s and potegniil-0, žiiuu-0 and žuui-0, ž'rou-0 and žaiRu-0, iiskou-0 and is'kou-0, séilu-0 and seliiu-0, gouoiRl-s and gouoRiil-0. Like the other forms discussed, the nlt-participle also has certain special stress features; for example, doublets in types ICb4 (pReboist) and ICc (péIČt); as well as IIB2 (se'lst) and IIB4 (zadaiRžat): (pRe)bodéin-0 and (pRe)boiden-0 as well as (pRe)bodéin-a and (pRe)boiden-a, peičen-0 and pečéIn-0, (pRe)se'len-0 and (pRe)séilen-0, as well as (pRe)seléin-a and (pRe)séilen-a, (za)daiRžain-0 -a and (za)daiRžan-0 -a. Priloga: Pregled tipov glagolov v kroparskem govoru, kot ga izkazuje zbrano narečno gradivo 34 PRILOGA Pregled tipov glagolov v kroparskem govoru, kot ga izkazuje zbrano narečno gradivo Tip Nedoločnik Sedanjik Velelnik Deležnik na -/ Namenilnik Deležnik na -n oz. -t IA1 kti:xat kù:xa-m kù:xa-jo ku;xe{-0 kü:xou-0 kü:xal-a kü:xal-0 kû:xat (s)kù:xan -a zi:dat zi:da-m ziida-jo zi:de{-0 zi:de{-te zi:dou-0 zi:dal-a zi:dal-0 zi:dat zi:dan-0 -a ža:gat ža:ga-m ža:ga-jo ža:ge{-0 ža:ge{-te ža:gou-0 ža:gal-a ža:gal-0 zœgat (z)zà:gan -a IA2 šlkšat šlkšd-m šlkš-jo 1 slksou-0 šlkšal-a šlkšal-0 1 1 IA3 klkcat klkče-m klt:če-jo klt:č-0 klt:č-te klkcou-0 klicàd-a klicâd-0 klkcat (pRe)klkcan-0 -a sméjat se smé:je-m se smé:je-jo se smé:{-0 se sméd-te se smé:jou-0 se (je) smejàd-a se (je) smejâd-0 (so) se sméijat (na)smejâ:n-0 -a koleidvat koleidje-m kole:dje-jo kole;due{-0 kole;due{-te kolè:duou-0 kolè:dual-a kolè:dual-0 kolè:duat (po)kolè:duan-0 -a IA4 nastâmt nastà:u3-m nastàm-jo nastâ:u-0 nastâ:u-te nastâ:uu-0 nastâ:ul-a nastâ:ul-3 nastœut nastà:ulen-0 -a M:Š3t lti:Š3-m M:š-jo M:š-0 M:š-te lû:su-0 lû;sl-a lû:sl-3 lû:s3t (uo)lû;sen-0 -a spo:udnt spo:um-mlspo:udn-jo spo:un-3 spo:udn-te spo:unu-0/spo:u3nl-a 1 1 IA5 stksdnt stksne-m stksne-jo stksdn-olstksn-d stksdn-te stksnu-0 stksdnl-a stksdnl-d stksdnt stksnen-0 -a poté:gdnt poté:gne-m poté:gne-jo poté:gn-dlpoté:gdn-0 poté:gdn-te poté:gnu-0 poté:gdnl-al potegnkl-a poté:gdnl-dl potegnkl-0 poté:gdnt poté:gnen-0 -a IA6 ukddt ui:dd-m ukd-jo (pogléd-0 pogled-te) ukdu-0 ukdl-a ukdl-3 (glé:dat) (uoglè:dan-0 -a oz. ui:ddn-0 -dna) JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 14 •2008*2 9> Z» 800Z»H I 51 S I d V Z iNAOisoxizar Tip Nedoločnik Sedanjik Velelnik Deležnik na -/ Namenilnik Deležnik na -n oz. -t IB1 izdâ: t izdâ:-m izdâ:-jo iz'de{-0 izdèn-te izdà:u-0 izdâ:l-a izdà:l-0 izdà:t izdâ:n-0 -a ig'RçtligRœt ignà:-m igRà:-jo ig're{-0 igRèd-te ig'Rou-0 igRà:l-a igRâ:l-0 ig'RQt (za)igRâ:n-0 -a IB2 spâ:t spi:-m spt:-jolspé:jol sp-é: s'p-3 spt:-te spà:u-0 spâ:l-a spà:l-0 spà:t (na)spâ:n-0 -a IB3 pa:Kzgâ:t pa:RŽ'ge-m pa:RZgé:-jo pa:RŽ'g-3 pa:RŽgt:-te pa:RZgà:u-0 pa:RZgâ:l-a pa:RZgà:l-0 pa:RZgà:t pa:RZgâ:n-0 -a IB4 lo'udtlloukt louk-m lout:-jol loué:-jollou-é: lö:u-0 lö:u-te/lou-'te/loui:-te louku-0 lourA-a lourA-0 lo'mtllour.t (u)loulé;n-0 -a IB5 žue:t žui:-m žui:-jo/žue:-jo/ zu-é: ž'u-a/ži:u-0 žut:-te/žu3-'te ži:uu-0lžuii:-0 zué:l-a zué:l-0 zuè:t (uo)zt:ulen-0 -a IB6 ŽRČ:t ž'Re-m ZRé:-jo Ž'r-3 ŽRK-te ž'rou-0/žc:ru-0 zà:sl-a zœrI-s! ZŒRdl-0 ŽR§:t (po)zà:Rt-0 -a napé:t nap'ne-m napné:-jo nap'n-3 napni:-te napè:u-0 napé:l-a napè:l-0 napè:t napè:t-0 -a sné:st s'nemlsnè:de-m snè:de-jo 1 sné:du-0 sné:dl-a sné:dl-d (snè:si) (snè:den-0 -a) IB7 (smé: i) smè:-m smè:-jo 1 s'mou-0 smé:l-a smé:l-0 1 1 IB8 imé: t imà:-ml'mamlmam imœjol'majolmajo i'mdlimèd-o imèn-te i'mou-0 imé:l-a imé:l-0 1 1 Tip Nedoločnik Sedanjik Velelnik Deležnik na -/ Namenilnik Deležnik na -n oz. -t ICal pRestâd pRestà:ne-m pRestà:ne-jo pRestâ:n-0 pRestâ:n-te pRes'tou-0 pRestâd-a pRestâd-0 / 1 ICa2 poukt poukje-m poukje-jo pouid-0 pouid-te pouku-0 poukl-a poukl-0 poukt pouid-0 -a zabkt zabi:je-m zabi:je-jo zabid-0 zabid-te za'bou-0/zabi:u-0 zabid-a zabid-0 zabid zabkt-0 -a obû:t obù:je-m obù:je-jo obùd-0 obùd-te obù:u-0 obûd-a obûd-0 obùd obùd-0 -a ICa3 uzéd uzâ:me-m uzâ:me-jol uzemé:-jo uzé:m-0luz'm3 uzé:m-tel uzemk-teluzmkte uze;u-0 uzéd-a uzed-0 uzèd uzed-0 -a gRé:t gRè:je-m gRe:je-jo gRed-0 gRed-te g'Rou-0 gRéd-a gRéd-0 gRÇd (po)gR§d-0 -a ICbl pâ:st pâ:se-m pâ:se-jo pâ:s-0 pâ:s-te pà:su-0 pâ:sl-a pâ:sl-d pà:st (po)pà:sen-0 -a (u)knâ:st (u)kRÙ:de-m (u)kRÙ:de-jo (u)kRâ:t-0 (u)kRâd-te (u)kRÙ:du-0 (u)kRâ:dl-a (u)kRâ:dl-d kRÙ:st (u)kRÙ:den-0 -a ICb2 gnkst gRkze-m gRkze-jo gRKS-0 gRks-te gRKZ-U gRKZ-la gRKzl-3 gRKSt (uo)gRi:žen-0 -a ICb3 zé:pst zé:be-0 (3. os. ed.) 1 zé:bl-d 1 1 gô:st gç:de-m goide-jo gôd-0 gçd-te gâ:du-0 gç:dl-a gôidl-d go:st 1 usé:st se usè:de-m se usè:de-jo se uséd-0 se uséd-te se usè:du-0 se usé:dl-a se usé:dl-d se usé:st se (za)sedè:n-0 (za)sedé:n-a ICb4 né:st né:se-m né:se-jolnesé:-jo né:s-0 né:s-telnesk-te né:su-0 né:sl-a né:sl-d 1 (pRe)nesé:n-0 (pRe)nesé:n-a bô:st bô:de-m bô:de-jo bô:t-0 bô:t-te bô:du-0 bô:dl-a bô:dl-d bô:st (pRe)bodé:n0l (pRe)bç:den-0 (pRe)bodé:nal (pRe)bç:den -a ICc pé:ct pé:ce-m pé:ce-jolpecé:-jo pé:c-0lpé:c-0 pé:c-tel pé:c-tel peà:-telpeâ:-te pé:ku-0 pé:kl-a pé:kl-d pè:ct pè:cen-0lpecé:n-0 -a stukšt stRkže-m stRkže-jo stRt:s-0 stRks-te StRKgU-0 StRkgl-a StRKgl-3 StRkŠt (uo)stRkzen-0 -a UŒRSt uà:RZe-m uà:RZe-jo U31RŠ-0 uiiiRS-te UŒRgU-0 uêlRgl-a U3lRgl-3 UŒRSt uà:Rzen-0 -a IČ1 poué:dat poué:-m poue-'jo pouèd-0 pouèd-te poué:dou-0 poué:dal-a poué:dal-0 poué:dat pouè:dan-0 -a -j JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 14 • 2 0 0 8 • 2 Jožica Škofic: Oblikospreminjevalni vzorci glagola v gorenjskem kroparskem govoru z. o s: -i °8 °8 °8 S Z :n- S« Ai :n- -ču el e O" 2 0 0 8 • 2 -i °8 _Q rž °8 2 4) al ot (k :n- o Su •Si. >N a -a -c Su o 'či -Î3 > >g ? <& ? S< -~ i. >. •Si -Ji >N >N ftRft o= Ep Ep^3 ^3 's -ču. ^ ^ '3 Ep Ep^3 ^3 'O 'O oo 00 00 ~5 st -m . ré i "O-■SS $ ~R ■8 H O1 -O. ^ ^-£2 -s o e 'ffc -m e- 'ffc o 'Vi e -m e- 'S o é: s -m é: s o e :m ? h ft! « Ep "0^3 38 te ±£ «> 'I i 1 *t y ^3? O ^-j (V CU H n — (S PC -či ^ ^3 ^ ^3 trt t ÇQ ÇQ ÇQ ÇC a a a t