t ft*..{rt,
jgggr 3 nč.

112. številka.
(▼ Trstu, t torek zjutraj dne 21. septembra 1897.)
Tečaj XXII.
„EDINOST"
Uhaja po trikrat na teden v Aeitih Ib* <ia»jih oh tovklh, 6«tvtk9h U nobocah. Zjutrnnje izdanje iz-aaja ob ti. ari zjutraj, veAerno pa ob 7. •Ari To^or. — Obojno lidtajf atane : 41 Jeilnnmesoc . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 «• tri n«M0c , , . 3.— • ^ • 4.f»0 a* pol lat* , , , H.— , ■ ■ «■— t* vm Isto , . . 12,— . ■ .18.— fiar»6sli» Je plačevat? naprej ■« sarsftbs ijPBi priložene e*?oon1«e ae sprava m ozira.
Foaeaiične Atevilke ae dobivajo ▼ pro-iajalnicah tobaka v Irntn po S nv*. izven Trata po 4 nvj.
DINOST
Oglasi ae r»Anne po tarifa v petitn; t» naalove z debelimi črkami te pladnje prostor, kolikor obaega navadnih vratic, Poal.inA. osmrtnice in javne zahval«, naa^i og!aai itd. ae računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj ae poSiljajo ur«?<iai*ftu ulica Caaernaa it. 13. Vai\ko piamo wor» biti frankovano. ker nofrankovant aprejemajo. Rokopiai ae ne vratajo.
Naročnino, reklamacijo in oglate apre-joma upravniitvo ulioa Molino pio« oolo hit. 3, II. nadst. Naroftnino in oglaM je piafierati loco Trat. Odprt« rekla«« oije ao proata po&tnine,
61
„r hnmimj«
Vseslovenski in -istrsko - hrvatski shod
v Ljubljani.
Dne 14. neplembia 1897.
(Dalj?.)
O jako važnem vprašanju je govoril drž. poal. dr. Andrej Ferjančič: o jezikovnem vprašanju, ki je glavni povod vsem ljutim borbam v Avstriji. Govornik je dokazoval in dokaza!, da vsa naša borba ozirora na jezikovno vprašanje je borba za pravico. Govor đr.a Ferjančiča se je glasil v glavnih potezah:
V zgodovini borb slovenskega in hrvatskega naroda za svoj narodni obstanek bode zabeleženo, da so današnjega dne prihiteli iz vse slovenske domovine, da bi sodelovali na sklepih, kakor so jih narekavale politične razmere, da si ohranijo narodnost in preprečijo, da se ne pogreznemo v Nem-štvo, oziroma v Italijanstvo. Priili ste, da dokažete, davobrambi svoje narodnosti smo vsi jedini. Sila nas je dovedla skupaj, da odgovorimo na ošabne besede nemške: „da Nemci 90 ljudstvo gospodov!" — da odgovorimo, da mi nismo narod hlapcev.
Govornik je povdarjal, da jezik je najodlič-neji znak narodnosti. Jezik zgubljen, je zgubljena tudi narodnost — in narod je potem le gnojilo drugim narodom.
Zato je v Avstriji neprenehoma na dnevnem redu to jezikovno vprašanje.
Potem je dokazoval govoroik, da jezik slovenski ima svojo zgodovino. Že blagovestnika Ciril in Metod sta se posluževala tega jezika. Naš je* zik je lep in bogat.Zato nam je dolžnost, da branimo in ohranimo svoj jezik in svojo domovino. Naša obramba sama na sebi pa ne zadoščuje, jeziku treba zakonito zajamčiti njega pravice. Tako jamstvo imamo v Avstriji v členu XIX. naših temeljnjih zakonov. Ta člen veli, da vsi narodi države naše so jednakopravni in vsaki narod ima neprekršno pravico, da si ohrani
PODLISTEK
Lari-Fari.
Spisal: Srakoper.
III.
Polh ima Štiri noge.
Zbral* bo bo štiri možj<5.
Narodna.
„Zakaj pa obsekavate to lepo bukev?" vprašal je Konrad Gomoljevega očeta, ko je dospela družba do Ovinka t. j. do prostora, na katerem so polharji kuriti že od nekdaj.
.Da ne pride hudič*, je godrnjal ae strahom stari Gomolj iu kijuval naprej z neaio .frlanko" ob deblo.
.Pa kaj naredit* ?" ga je zpčudeno-rado vedno vprašal ravno došli Egon
„Križ", je odgovoril starec kratko.
Morda sta se zamislila v stare bajke o polharjih mlada mestna gospodiča, da sta nnolknila.
.Poveste pa zvečer kako, kaj ne, stric ?* je povzel Konrad, ko je videl dovršen križ.
.Oj, to so vam bili časi, ko smo jih nalovili po dve, tristo na jeden večer. Danes — e, še prezgodaj je, koncem oktobra, tedaj so že debeli, se-daj pa, no pa Bog že da... Jedenkrat sem videl hudiča. Bič je imel v rokah; menita, da me je bilo kaj strah ? Samo lasje so mi nstali po konci...
In goji svojo narodnost in svoj jezik: v šoli, v uradu in v javnem življenja.
Slovanski poslanci so vsikdar zahtevali to pravo svojemn jeziku. In čim več jih je tekom časa prihajalo v parlament, tem glasneje so bile njih zahteve. Zadnje volitve pa so bile izvile Nemcem gospodstvo iz rok. To jih boli, to jim je ne« znosno. Prišle so jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Te so porabili Nemci v pretvezo za ob-strukcijo. Ker pa so te naredbe utemeljene v zakonu in jih torej niso mogli pobijati z razlogi, jeli so razgrajati in so saustavill parlamentarno delovanje. Toda jezikovne naredbe so bile le izgovor vsemu temu, pravi vzrok pa je bilo dejstvo, da se je Nemcem prevlada izvila iz rok. Saj se je malone vse ono, kar določajo jezikovne aaredbe, vršilo že popred gori po Češkem in Moravskem, samo da se je sedaj spravilo v obliko ukaza.
Veliko na slabšem smo Slovenci in Hrvatje. Zato moramo zahtevati iste pravice svojemu jeziku, kakor jih pripoznavajo češke naredbe Češkemu. Mi zahtevamo odločno, da so vešči hrvatskemu ozir. slovenskemu jeziku oni uradniki, ki poslujejo med Hrvati ozir. Slovenci. Ta zahteva je še posebno opravičena sedaj, ko so se uveli novi civilnopravd-ni zakoni, ko se ne bodo razsojale pravde več na podlagi pisanih govorov, mttve Črke, ampak na podlagi ustne razprave, žive besede. Kako naj sodniki ustmeno občujejo se strankami, ako ne poznajo jezika strank ? Najodločneje bi morali pro-testovati iu se upreti, ako bi se hotelo občevati se strankami pomočjo — tolmačev, ali ako bi hoteli pisati izjave v drugem jeziku, nego v onem, v katerem so govorile stranke. Vlada mora torej zahtevati od uradnikov popolno poznanie jezikov; našemu jeziku neveščim uradnikom po mora določiti rok za prinčenje tega jezika.
Velika krivica se godi našemu jeziku tudi v šoli. Na odločilna mesta se često postavljajo možje, ki ne le da niso vešči našemu jeziku, ampak so vrhu tega še najhuji naši nasprotniki. Mi
moramo zahtevati, da bodemo sami odločevali o svo jem šolstvu, kakor radi prepuščamo to Nemcem in Italijanom. Mi zahtevamo avtonomijo v šolstva, ker naši nasprotniki le zavirajo zdravi razvoj našega šolstva.
Nadaljnja huda krivica je ta, da naše otroke gonijo v šole laških in nemških Šolskih društev, bodisi po sili ali zvijači. Ukreniti se mora, da bode to prepovedano po zakona. Sleherni otrok mora dobivati pouk v svojem materinem jezikn. Istotako moramo zahtevati, da naš jezik tudi v javnem živ« ljenja pride do tiste veljave, ki mu pre po zakonu.
Govornik je zaključil svoj govor:
Trideset let je, odkar nam je v temeljnih zakonih zajamčena jednakopravnost in ša sedaj se raorano bojevati za vsako drobtino pravice našega jezika. Prisežena dolžnost vsake vlade je, izvesti ustavo in tako ne odnehamo, dokler se nam ne izvede jednakopravnost. Z jezikovnimi naredbami za Češko in Moravsko storil se je jeden korak naprej v tem oziru, ed katerega pa mi Jugoslovani nimamo koristi in zato smo hvaležni, da je princ Schwarzenberg naglašal pred svojimi češkimi vo-lilci, da jezikovne naredbe, kakor so se izdale za Češko in Moravsko, se morajo raztegniti na vse druge narode in osobito na Slovence in Hrvate, sicer se to vprašanje ne spravi z dnevnega reda. Jednakopravnost se mora izvesti, naj je Nemcem in Italijanom prav ali ne; to veli temeljni zakon, to je potreba in zahteva naših probujenih narodov in vedeli si jo bodemo izvojevati!
Ves govor dra. Ferjančiča je odobraval viharno ves zbor!	(Pride še.)
Pa sedaj ni časa, pobrinimo se, da nastavimo do večera in da nanesemo drv."
Nasekali so se prekelj, nataknili šklope vanje, nekaj si jih je razkropilo po gori, dragi pa so nanašali drva.
Solnce je pošiljalo zadnje žarke skozi gosto lesovje, počasi se je pomikalo v dolino in naposled izginilo, poljubivši Še jedenkrat cerkvico sv. Ane na nasprotnem hribu. Luna, ki je stala že precej visoko, dobivala je več in več svetlobe, zvezda za zvezdo se je prikazovala na jasnem nebn.
Družba se je podala k Ovinku. France Lovec, Konrad, Egon in Gomoljevega Dolfa mlajši brat Polde nakopičili so med tem veliko gromado, ostali so bili razstavili pasti.
„Prvi se ujame nad srobotom", je rekel oče Gomolj, tlač6 kratkočevo ravno pipico, „polhi radi ližejo srobotne liste".
.Stric, kdo pa zapali gromado ?• je vprašal Egon, starca z glasom izražajočim, da bi jo baš on rad.
Gomolju se je dobro zdelo, da ga ,ta mladi* z Vrha nazivlje strica, in je hotel ravno nekaj spregovoriti, ko je posegel Ivan v besedo.
„Štirje, štirje; vsak pri jednem kraju!"
Tako se je zgodilo.
Bila je krasna noč. Polhi so so se Že jeli pojati po bukvah, cvilili so nad in okolu visoko
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu.
(Dalje)
, Marsikdo bo vpraševal: kako to, da se delavske zavarovalnice proti nezgodam v zvezi % okrajnimi bolniškimi blagajnicami ? Po zakonu mo-
plapajočega ognja, tu pa tam se je slišalo, da je smuknil kateri z veje in padel na tla, a v kratkem zopet priškrabal do vej, od daleč pa je ska-kovikal skovir in sova ukala svoj „uhu": dobra noč I — si je mislil Gomolj...
Na stranski žrjavici se je pekel krompir. Kako dobro je teknila tisto noč želodcu gorska večerja v zdravem zraku, da-si so bili nekateri razvajeni ! Tudi nekaj vinske kaplje je dal gospod z Vrha v goro, toda studenčnica je teknila bolje: že trikrat je lezel Gomoljev Polde do vznožja gore v Petelinek iskat jo.
Stari Gomolj pa je pripovedoval mladini o poljših lovih, o .liščku" in o hudiču, ki gaje nekdaj preganjal toliko časa, dokler ni spustil .liščka", verjetne in neverjetne dogodke.
.Polnnoči I" predramil je pazljive poslušalce prišli, povsod dobro znani Matevželj in posegel, ne men6 se za družbo, po čutari, potem pa potlačil žareč ogelj v natlačeno porcelansko pipo. Pa je prisedel.
.Aha, bode pa treba pogledati, kaj smo ujeli. Pojdimo 1* je vspodbujal Gomolj.
„Kdor prvi dobi polha, naj zavriaka", je rekel Ivan prižigajć si leskovo bakljo. Tuđi drugi so si jih prižgali, potem se pa razpršili vsaki po svojih pasteh.
(Pride še.)
rajo okrajne bolniške blagajne oskrbovati vsakega delavca, bodi si, da je isti bolan, ali poškodovan, do eventuvelao 20. tedna, pravico imajo pa samo po 4. tednu do rente, določene poškodovanca od strani delavske zavarovalnice. Koliko stroškov se provzroća na ta uačiu okrajni® bolniškim blagajnam, mogoče je umeti le tistemu, ki deluje na okrajnih bolniških blagajnah. Kako nizke so te rente in koliko dobijo blagajne stroškov vrnjenih, se lahko razvidi iz kujig na vsaki bolniški blagajn1'. Navadno iznašajo tako malo, da delavec o času, ko je povsem nezmožtn za delo ia si ne more nič zaslužiti, dobiva na dan kakih 35 nvč., bolniška blagajna mora pa plačevati za bolniško podporo najmanj 48 nč. na dan. Tako je ja«no, da so delavske zavarovalnice mnogo krive na tem, da se ne morejo okrepčati okrajne bolniške blagajne v korist delavcev. Ako se nahaja načelništvo okrajne bolniške blagajne v dobrih rokah, potem samore braniti, ue samo svoje, temveč tudi interese poškodovanega delavca in ob jeduem pridobiti delavcu marsikatero zakonito podporo, ali pa ga poučit:, kaj naj stori, da pride do svojih zakonito zajamčenih pravic. Ako je pa načelništvo v slabih rokah, potem je slabo za delavce vsega okraja. Znano nam je, da je mnogo poškodovancev v najveći bedi i u v gladu mesece in mesece zastonj čakalo njim pripadajoče podpore, da so morale udove z otroci beračiti mesece in mesece, predno ■o dobile za možem izplačaue pogrebne stroške in pripadajočo jim rento, čeravno zakon odločno uka-zuje v takih slučajih kar najhitreje uradovati. To so samo javno znani slučaji. Koliko pa je poškodovanih delavcev, ki si ne znajo pomagati in molčijo ? ! In koliko je poškodovanih, katerim se od ravnateljstva odbije renta (podpora) in se potem ne znajo pritožiti nikamor dalje ? Gotova istina je torej, da vlada proti delavski zavarovalnici v Trstu od strani delavcev velika ogorčenost in da bi bil resnično skrajni čas, da se vsa uprava delavske zavarovalnice temeljito predrugači, Ne pa le to, da se samo s poškodovanci tako slabo postopa, temveč se tudi okrajne bolniške blagajne izkoriščajo z velikimi denarnimi stroški. Blagajue morajo plačevati M poškodovance : zdravila, kirurgi&ne obveze in razna orodja, zdravnike, transporte, bolnišnične račune, in posebno mnogo za podpore, dalje imajo stroške za dopisovanje in pisarniške potrebščine, od delavske zavarovalnice pa za vse to ne dobijo nikakega povračila, akoravno ukazuje §. 39. statuta delavske zavarovalnice v Trstu, da naj plača in povrne pavšalue svote za ta dela. Nekaterim laškim okrajnim blagajnam to neki tudi plačuje, a slovenskim, katerih ne mara, ne stori tega. Ni čudo torej, da se od vseh stranij čuje le en glas, da naj se blagajne popolnoma ločijo od delavske lavarovalnice. Naravnost rečemo, da so delavske zavarovalnice parasit na telesu okrajnih bolniških blagajnic, da so faktor, ki jih slabi in uničuje.
Koliko da delavska zavarovalnica v imenu zakonito določene rente izplačuje pohabljencem, na tem se mora človek, naravnost rečeno, zgražati. Ako izgubi delavec na obeh rokah po tri prste, dobiva k većemu po tri do štiri gold. na mesec. Zamore li kdo živeti s tem po človeško ? Najveća napaka iu protizakonito pa je tudi, da zavarujejo nekateri podjetniki delavca proti nezgodam za nižji zaslužek, nego ga isti ima v resnici, vsled Česar se delavcu, ako ga doleti nesreča, zgodi v nebovpijoča krivica s tem, da dobiva potem vse iivljeuje veliko manjao podporo, nego bi mu šla po zakonu, vse to pa le zaradi nekaterih novčičev, katere je zamolčal podjetnik. To bi gotovo ne bilo mogoče, ako bi bili delavci poučeni o tem in ko bi vedeli, da imajo pravico pritožiti se tudi proti takemu ravnanju. Ker je veliko na tem, kakšna gospoda vodi take zavode, in ker posebno nam Slovanom ne more in ue sme biti vsejedno, ostane li ta zavod še nadalje v rokah Lahonov, ali ne, je skrajni čas, da se Slovenci in Hrvati začnejo bolj zanimati za ta zavod. (Zvršetek pride.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 20. septembra 1897.
Vseslovenski shod. Soboto zvečer je povedala svojo tudi naša .Triester Zeitung". Ali ne vprašajte nas: kako?! Tako, da smo prav res v zadregi, kako bi odgovarjali. Kolikor poznamo mi našo fTriesterico', je imela navadno nesrečne dni,
kadarkoli je bila prisiljena, spuščati se v polemike. Toda minola sobota znači pravi Sedan za njeno pohtiško iu novinarsko reputacijo. Tako se še ni ponižala nikdar. Nikdar še — kolikor se spominjamo mi — se ni toli samodopadljivo valjala in otepala po kaluži proitaitva, nego minole sobote. Le style c'est 1' homme — kakor kdo piše, takov je
Ali naj zlezemo tudi mi za „Triesterico* doli v kalužo prostaštva, da jej damo odgovora, kakor-šnega zasluži — prostaštvo P 1 Ne, mi divjaki smo vendar bolji ljudje. Nadenimo si raje rokavice — previdnost je potrebna stvar na svetu — in po-tegnimo iz kalnže nekoliko stilistiškega cvetja »Trie-»teriči nega' v svarilo n-išim novinarjem, kako se pisati ne sme, vsaj tam ne, kjer pišejo za omikane ljudi.
Nič nI novega — pravi „Triesterica* — kar je tu pripovedoval gospod Spinčič. Pri njem vidimo vedno isti zistem : fraz, zavijanja, pačeuja, falzifi-kovanja in zatajevanja. 3 tem zistemom si pridobiva občudovanje topoglavega občinstva.
Sedaj vemo torej: na ljubljanskem shodu ,je bila zbrana družba samih tepcev l Tako polemizuje tTriester Zeitung*, tako govori od vlade snbven-cijonirani list o shodu mož, katerim, kraj vseh diferenc v menenjn, ni Brneti odrekati onega re-spekta, kakorfieu je običajen v civilizovani družbi.
Nadaljnja cvetka iz vrta „Triesteričinega* je izjava, da Spinčida treba zdravnika za — umobolne, katero izjavo je razumeti tako, daje Spinčič —noreči
Pa tndi nastopna cvetka ni kar si bodi. „Šli bi lahko mimo vsega Spinčida, ne da bi se zmenili sanj, da ni, žalibog, njega upliv na širše sloje v tolikem nerazmerju z njegovo ničevo osebnostjo la
Tako govori od vlade subvencioniran list o opetovano ali jednoglasno ali blizo jednoglasno izvoljenih zastopnikih naroda 11
Nekoliko bolj — civilizovano piše „Triesterica" odru. Frankotn, da-siočita tudi njemu, daje jednostavno geueralizoval par slučajev, ko se je baje krivica zgodila goriškim Slovencem. Torej vendar — ,par slučajev" I Glejte, glejte 1 Prosimo, odgovorite nam sedaj: zakaj ni vladni zastopnik Czapka v tisti glasoviti razpravi v parlamentu povdarjal tudi teh „TriesteriČinih* „par slučajev kakor je povdarjal Slovencem v nečast razne druge slučaje, o katerih je pozneje povedala sodna preiskava, da jih niso zakrivili Slovenci, ali pa cel6: da so bih tndi v teh slučajih S 1 o -venci oni, ki so bili proganjani?l In kolikor se spominjamo mi. tudi „Triester Zeitung* ni dala pozneje — ko je stvar prišla na jasno sodnim potom — zadoščanja onim, katerih čast se je gazila v parlamentu, katerim se je za dlje časa vzkratila osebna svoboda in ki so bili vsled tega oškodovani za vse svoje življenje?!
„Tiester Zeitung ■ skuša tudi, da bi meritorno pobila izvajanja Spinčičeva, sosebno glede šolstva v Trstu in litri. Očita Spiučiču, da je pač navel, da je v Trstu „baje* 1300, v Istri pa 17 000 slovenskih otrok, ki nimajo šole, pozabil pa da je povedati, da je ▼ tržaški okolici U od mestne občine vzdrževanih slovenskih šot, v Istri pa: 110 čisto slovanskih šol, 15 dvojezi:nih in 65 italijanskih šol.
Ker nimamo pri rokah pripomočkov, da bi mogli preiskovati te podatke „Triesterice" glede na njih točnost in resničnost, hočemo verjeti tu navedenim številkam.
Ali kaj je dokazano s tem ? Ali je ovržena trditev o otrocih v Trstu in Istri, ki ne zahajajo v šolo ? 1 Nikakor ne I Prosimo : 110 šol v Istri za prebivalstvo blizo 190000 slovanskih duš v Istri?! Saj Spinčič ni trdil, da v Istri ni slovanskih dol, ampak trdil je, da jih je veliko — premalo. In od todi onih 17.000 otrok. Pa tu treba .Triesterici« — ker je že tako rigorozna s Spinčičem — očitati, kar je .pozabila* ona, kar ni hotela povedati — »nun, vveil esihr so passt" 1 Zakaj pa ni povelala, kake so tistih „110 slovenskih sol" v Istri in 11 po okolici I! Kakovo je učiteljstvo na teh šolah; kako so te Sole urejene v pedagogiakem pogledu, in pa, kar je zelo važno: koliko razredov obsezajo tistih 65 italijanskih v Istri in, koliko tistih 110 slovanskih ; in koliko tistih italijanskih Sol stoje na slovanskih tleh za slovansko ljudstvo 7!
Klasična pa je postala .Triester Zeitung" v svojem sklicevanju na izvajanja .Vatei landova*, ki so jej dobro doila kakor žejnemu kapljica vode.
Tu pravi ,Trie<ter Ztg.« : .Kdor jepazno prečital to sodbo — namreč .Vate.landovo* — našel je v istej marsikaj, kar bolje tolmači poraze, kt jih j$ doživela slovanska stranka v Primorski v zadnjem času, nego vse neto glasne tirade nje voditeljevu.
.Vaterland* očita sklepom vseslovenskega shoda, da so pretirani in „Triester Ztg.* tolmači
V	tem zmislu tudi naše poraze. Treba torej, da razumeta : da niso bili Slovani tako pretiraui, vlada bi jih nosila na rokah ia Italijani bi nam metali kar v naročje, kar koli nam le srce poželi l O volitvenih borbah in slovanskih porazih ne bi bilo seveda niti govora. Tako slepi „Tr. Zeitung4.
In na take neslanosti naj bi odgovarjali resno ? ! Ne, na kaj tacega je jedino primerni odgovor : smeh, homeričen smeh.
Na vse skupaj pa bodi v odgovor »Trieste-rici' nekoliko varirani nemiki pregovor: „Triester Zeitung', du schimpfst, bist algo im — (Jnrechte!
Dogodki na Čefikem: Včeraj so zborovali češki Nemci v Tečinu ob saksonski meji. Na shod je prišlo tndi ljudij iz sosednje države. Napadali so hudo nemško katoliško ljudsko stranko. Posl. Fournier je rekel, da se mu zdi, da je grof Badeni došel iz Azije, da tn zasnuje — azijatske odnoSaje. Posl. Richter in Wolff sta očitala Bade« niju nezvestobo in kršenje ustave. Sklenili so, da nemški poslanci morajo tirati opozicijo do skrajnosti.
Ali treba umeti te ljute Nemce: dokler seje kršila ustava »jim v prilog, je bilo vse prav in lepo; sedaj pa, ko naj bi se ustava jela izvajati tudi za Slovane, sedaj kriče o kršenju nstave II
V Budimpešti so demonstrovali včeraj socijalisti v prilog splošnemu pravn. Kakih 4000 delavcev je bilo v sprevodu.
Mir med Turčijo in GrSko je sklen;en. Grška bude morala plačati vojuo odškodnino 4 milijone turških lir. Toda tako, da ne bodo trpeli škode prejšnji upniki Grške. Grške finance se postavijo pod evropsko kontrolo. Meja med obema državama se je uredila. Čim grška zbornica potrdi te preti min arije, neha se vojno stanje in turške čete ostavijo Teaalijo.
Različne veiti.
Vrlemu možu Danes se bode vršila v Dolini lepa. ganljiva slavnost; veleč. g. dekan Jurij Jan bode da? oval danes svojo zlato mašo. Uverjeni smo, da se te slavuosti iz polnega srca udeleži
ves B»'*er.
Veie.o. g de*an Jan se je porodil dne 11. aprila 1831 v Mekinjah pri Kamniku. Vmasnikaje bil posveten 12. septembra 1847. Služboval je v Dutovljah, v Jelšanah in na Katinari in je prišel potem za župnika v Dolino. Tu je deloval v tej dobi 28 let: kakor župnik in dekan, okrajni šolski svetovalec, častni kanonik, častni svetovalec stol. kapiteljna in — učitelj in voditelj slovenskega ljudstva v Istri. Slavljenec ima ogromnih zaslug za narodno probujo Slovencev v okraju koperskem. Vsikdar se je intenzivno udeleževal narodnega gibanja. Časti, ki mu jih izkazuje dane« narod, so zaslužene v polni meri. Bog nam ohrani častitljivega starčka še mnogo leti
Zaroka. Gospod Kornelij G o r u p, sin slovenskega m< cenata, gosp. Josipa Gnrun-a z Reke, zaročil se je. % dražestuo gospodičiao Albertiuo de
V	o I p i iz Trsta. Bilo srečno 1
Petdesetletnico svoje služb? *r> praznovali včeraj trije avstrijski admirali: poveljnik mornarice, baroo S t e r n e c k, njega n*nif*tnik, admiral Aleksander E b e r a n iu viceadmirai de B a r r y. Prva dva sta še v dejauski službi, tretji je v pokoju.
Vesti z rojanske pošte. Iz Rojana nam pišejo: Prav fleino je na naši novi, prosluli poŠti t Sosebno niša gonpodičina je pravi biser uradnice za slovensko ljudstvo. Ako jo vprašaš po znamkah, ti ponuja dopisnico. In to le tedaj, ako je dobre volje. Če pa je slabe volje, kadar kdo zahteva slovenski receph, tedaj odgovarja : »Ma no kapišo. A si si, recHpis ? I Ma oži non go, la venga do-mani!" Torej stranka naj bi čakala do jntri, zato« ker nejrazume slovenski in ker ni slovenskih tiskovin. Ali ni fletno to na naši pošti, tem tletneje ravno sedaj, ko Slovani baje stopajo k vladnemu krmilu na Dnnaju ? I O svet, svet, tvoje ime je uganjka in protislovje!
Iz vrta .avite culture"! Prt d nekoliko dnevi je prišla žen h imen m Franja Hussi s Preseka v prostore mestne hiše tržaške, da izvrši državljansko dolžnost namesto svojega moža, to je, da plača redni letni davek. Vstopivša v nrad je vprašala jednega uradnikov v slovenskem jezikn, kje da vsprejemajo denar ? Ali uradnik, videči pred seboj okoličanko, govorečo slovenski, je odgovoril surovo : ,Tukaj se govori italijansko in ne — ,ščavoH, ter je godrnjal, obrnivši se do svojih sodrugov : „Sti mostri de ščavi" !
Kar naenkrat se je obrnil k Ženi ter rekel pretilnim glasom : .Aha 1 Vi ste soproga gospoda Luke Hu8? Vas že poznamo l- Ali slamnati mož ni zadel na pravo, kajti žena, katero je močno razžalilo tako surovo postopanje magistr. uradnika, oštela ga je prav dobro ter ga opozorila, kaj je on, češ: Ali ni avstrijski uradnik, ali ne je avstrijskega kruha, ali ni kakor uradnik dolžan znati jezik strank, s katerimi posluje? In kako more on zahtevati od priprostega slovenskega kmeta, da bi vedel več jezikov, dočim on sam, da-si nao-bražen uradnik, zna le jednega ter bi bila njegova dolžnost biti vešč najmanj obem deželnim jezikom 1" Na to se je obrnil jupaški sin avite cultnre ter se delal kakor da mu ni mar, kar govori ona, češ: saj govori slovensko; ali vendar ga je energična obrana žene dregnila neljubo in sram ga je bilo pred tam zbranim občinitvom, ki je po večini bilo zadovoljno, da je priprosta okoličanka tako dobro ©štela (če prav po slovensko) srboritega uradnika.
Take žene bi mogle biti v izgled marsika* teremu moža.
Ogledultvo in ovaduttvo. Iz zadnje „Soče" posnemnrtio: „Avstrija nima ni javnih, ni zasebnih uradnikov, ki bi bili tako hlapčevsko odvisni in škodoželjno nadzorovani, kakor so slovenski učitelji v tržaški okolici. Že narodni pregovor pravi: Ni dobro se greti na solncu s človekom, ki gleda iz dežele. Človek, ki ne ljubi svoje domoviue, ki ni zvest državi, katera ga redi, v kateri uživa vse dobrote, vse pravice kakor najvemejši sin, tak človek je v vseh ča«h, v vseh narodih veljal za najnevarnejšega člena človeške družbe ; tak človek je slabši, nego tat, ubijalec, razbojnik, kajti ta zločinec škoduje le posamičnim ljudem, nezvesti državljan pa vsej dtžavi. Naravno je torej, da zahtevajo javne oblasti v vsaki državi od podložnih uradnikov, da so zvesti državljani. Le v Trstu niso menda ae prepričani o tej poglavitni zahtevi. Znano je, da smo Slovenci v Avstriji — med naj-zvestejšimi državljani — žal, da tndi med najbolj tlačenimi — ; kdor je torej Slovence, ima že prvo svojstro dobrega avstrijskega uradnika. V Trstu kakor avstrijskem mestu bi morali torej slovenske učitelje sprejemati z odprtimi rokami kakor zveste državljane, a znano je, da ravnajo ravno narobe. Ni dovolj, da imajo po okolici svojih vaških in okrajnih načelnikov, da imajo v vsakem okraju dobro plačanega ovaduha, katerim vsem je naloženo najstrožje, da morajo takoj .raportirati", ako bi kateri sloveuski učitelj pokazal le nnjrableje, da se zaveda svoje slovenske narodnosti. Vsa ta raz« pletena .špijouaža" ni bila še dovolj. Oblastneži so razvideli, da ti .špijoni" ne piibajajo dovolj v dotiko z učitelji: začeli so torej nastavljati na okoličanskih šolah učitelje slov. rodu a — ovaduhe. Ti — mislili so — bodo lehko „špijunirali" svoje slovenske tovariše doma in v šoli. A ker ni bilo takih mož najti v zadostnem številu, so začeli nstsno*Jjati laške oddelke po slovenskih š^hb. Tu nastavljajo sedaj najstrastnejše laške učitelje, '.ki so še pomnožili število že itak mnogoštevilnih .nadzornikov*. Zdaj naj pa kdo reče, da ni to prava hlapčevska odvisnost ubogih slovenskih učiteljev in učiteljic. Oni se na smejo udeležiti nobene slovenske slavnosti ali veselice — o politiških shodili niti govoriti — ne smejo zahajati v izrečno narodne kroge, ne citati odločno narodnih političnih listov, niti pokazati najmanjšega znaka slovenske narodnosti na sebi 1 Vsak tak najmanjši „prestopek" se hitro „raportira* kakor .panalavistični zločin", in gorje ubogemu „grešniku" 1 Ako je začasno nameščen, ga skušajo odpraviti, ako je stalen, mu ne dovolijo petletnih doklad itd. Doslej so se nekateri učitelji oproščali tega ostudnega nadzorstva vsaj za časa počitnic, da so zahajali na Goriško, Kranjsko, Štajersko itd., ali odslej še tu ne bodo več varni. Na zadnjem zborovanju „Zaveze učiteljskih društev" v Celju, so namreč — kakor
smo zveleli — videli znanega učitelja-renegata iz tržaške okolica, ki se je od daleč skrival in kajpada iztikal po udeležencih iz tržaške okolice. Česa drugega je pač moglo iskati na tako odločni narodni slavnosti tako človeče, ki se izogiblje slovenskih krogov kakor kuge, ki je že davno znano kakor „špijonče" med okoličauskim učiteljstvom ? 1 Ali ne presega to .Špiceljstvo" že vse meje? Ali se tudi to vrši v imenu toli hvalisane „civilt4 secolare ?" Ali bi ae pa ne moglo priti v okom tej predrznosti zunaj mej tržaške okolice? Kaj, ako bi prihodnjič izročili takega ovaduha žendarmeriji kakor italijanskega .špijona" ? — Poskusimo 1
Minolo nedeljo so postavili socijalisti nagrobni spomenik pok. Franu Gašparovičn, ki je bil umor-jen na dan volitve za V. kurijo v Trstu. Vsled odredeb oblasti ni bilo ni kakih govorov. Neki živinski stvor je odbil tekom popoladne angelju na spomenikn ušesa in noge! Škandal. Tu, svojo last, grobišče, naj bi raje Čuval mestni magistrat pred barbarstvom. Kako morajo uplivati taki barbarski čini na delavske mase ? !
Za bazar podarili so nadalje: g. Aite 2 gld. igrač, g.a Ema Abram krasno kitajsko taso in pripravo za žveplenke, g. Stanko Godina 6 zavitkov prižigalnic in vrečico breskev, gč. A. Odinal vrečico sladčic, g. Guštin duhoven je tudi podaril lepo sladkornico, g.a Faninger 2 vazi, gč. Černe torbico in zaklopnico zavitkov s posetorcami, g.a Polid več igrač, g.a Pavlovič punčiko in igrače, gč. Gjnrgevič podobo (gips) in dva svečnika, g.a Ivanka Vatovec (poslančeva sop.) 4 gld. 13 nč. (za prodane cvetlice), g. Franjo Godina 2 Kr., g. Polič 3 Kr., g.a dr. Pertotova 2 botiljki champagna, gč. Pertotova steklen šatul, 15 raznih ročnih dele, krožnik za smotke in Prešernove poezije v cirilici, g.a Irene Abram krasno galanterijo, g.a Marija Tratnik pihalki z cveticami.	(Pride še.)
Domača umetnost. Gosp. Matija Jama, v Ljubljani živeči ulikar, ki je Študiral v Monakovem, je razstavil prigodom vseslovenskega shoda v elegantni izložbi prodajalnice Gričar & MejaČ v Pre« šernovih ulicah portret pisatelja Frana G o vikarja. O tem slikarskem dela se je neki .H.w (?) v ljubljanskem duevniku oni dan izrazil jako pohvalno, češ, da je „naravnost mojsterako" ; z druge strani pa nam zopet pišejo, da je slika nedostatna, kakor pravi tehniški izraz, le .podslikana", torej nedovršena. Mi, ki motrimo stvari le z daljave, torej bolj objektivno, prepuščamo sodbo o tej sliki onim, ki so njo videli na svoje oči...
Gosp. A 1 o j z i j Š u b i d, takisto v Ljubljani nastanjeni slikar, je dovršil te dni dve veliki si ki na platno, in sicer: podobo cesarja Fran Josipa I. v nadživotni velikosti za gimnazijo v Kranju, in sv. Lucijo, oltarno sliko za Skaručino, podružnico Vodiške župne cerkve. Pri obeh slikah mu je pomagal g. Strnćo, akademiški slikar, kakor svoj čas pri popravljanju in preslikovanju nastrop-nih fresk v omenjeni podružnici.
G. Alojzij P r o g a r, akademični podobar v Celovcu, o katerem smo meseca junija t. 1. pisali povodom Baragove slavnosti v Dubrničah na Dolenjskem, dobil je te dni zopet lepo naročilo. Dovršil je bil namreč nagrobni spomenik za svojega dobrotnika, pred nekimi leti umrlega barona Ster-neeka za cerkev v Silbereggu. To je bil povod, da ga je dne 7. t. m. obiskal v njegovem atelierju strijc pokojnika, admiral baron Sterneck, najvišji poveljnik naše vojne mornarice. Izrazil se je pohvalno o imvedenem spomeniku ter naroČil zajedno krstilnico od mramorja za novo vzgra-jeno garnizijsko cerkvo v P ulju.
Malo dni popred pa je pohodil imenovanega kiparja knez O r s i u i, po katerega naročilu je izvršil neko cerkveno delo za cerkvo D. Marije v Loretu ob Vrbskem jezeru. Knez je pohvalil izvedeno delo jako laskavo.
Veseleči se na vsakoršnjem vspehu na polju lapih umetuostij, priporočamo svojim rojakom ime uovane umetnike v smislu slovenskega gesla : Svoji k svojim I
Priloga. Temu izdanju smo priložili brošuro , Primorski odnoktji v poslanski zbornici na Dunaju*. V tej brošuri je ponatisnjena po stenografiških zapisnikih V9a razprava, ki se je vršila v zbornici poslancev o odnošajih na Primorskem.
Rojaki! Bratje!
Priporočamo Vam pričujočo knjižioo, da jo pazno čitate in ohranite globoko v srcu, vse, kar
ste piečitali. h te knjižice se jasno zrcali položaj Slovencev in Hrvatov v Avstriji, pa tudi sedanji splošni politiški položaj.
Knjižica se je tiskala v 5000 istisih. Stroški so torej veliki. Vendar se stroški pokrijejo pr§v lahko, ako vsakdo, ki knjižico dobi, le nekaj plača po priloženi položnici poštne hranilnice.
Čisti dobiček obrnemo za nesrečne rodbine onih Slovencev in Hrvatov, ki so prišli v nesrečo radi letošnjih homatij na Primorskem. — Zatega-del prosimo, naj pošlje vsakdo vsaj — 25 nvč. Kdor pošlje kaj več, se javno pobobota v časopisih tekom jednega meseca.
Rodoljubi! Z malo deseticami, katere daste za lepo prezanimivo knjižico, boste otirali marika-tero britko solzo nesrečnih sobratov 1 Odpri srce, odpri rokć, Sirotam otiruj solzč!
Senzscijonelon samomor. Včeraj je umrl vsled samomora tajnik na tukajšnjem dež. sodišču Henrik K a d e r k. Pokojniku je bilo še le 40 let. Sodi ae, da je pokojnika gnala v smrt žalost, ker so ga prezrli o zadnjem imenovanju sodnih uradnikov.
Statistični izkaz občine tržaške za mesec julij 1897 prinaša sledeče številke, (številke v o-klepu so številke lanskega leta): število rojstev 429 (431), od teh možkih 209, ženskih 220, 385 zakonskih, 44 nezakonskih, 7 porodov z dvojčeki; število porok 73 (77), od teh je bilo 13 udovcev, 3 udove, 1 civilna poroka ; število umrlih 428 (377), od teh otrok do 1 leta 171, od 71—80 let starih 28, 80—90 13, 90 -100 —. Od umrlih je bilo neoženjenib 293, oženjenih 88, udovljenih 47. U-zroki smrtim so med vsemi v 74 slučajih jetika, 17 rak, 31 vsled bolezni v sopnih organih, nagle smrti 6, samomorov 5. Število umrlih na nalezljivih boleznih 17, in sicer šarlab 3, trebušni tifus 1, di-fteritis 7, sifilis 1, ošpci 1 in šen 2.
Trgatev na DolenjsKsm. Vino na Slovenskem nima več sreče I bi lahko rekli, ko vidimo, ko nada za nado izginja v nič, da bi slovenski vinogradnik še kedaj pridelal imena vredno kapljico. Nedavno se je usula na Primorje težka toča in pobila veliko krasnega grozdja, na Dolenjskem pa dežuje baš sedaj v jednomer tako, da popoka in pognjije vse grozdje. Kaj bo, kaj bo iz tega! Kaj bo? Ne vino, ampak voda, voda tudi v žepu. A davkarije terjajo vendarle z uradno brezobzirnostjo svoj del brez ozira na tof ali ve ubogi davkoplačevalec, ali ne ve, od kje bode jemal potrebnega božjaka.
Znamenita iznajdba. Kakor bi se hotelo to stoletje prekopiouiti čez prag pod težo naraščajočih se izumov, vrsti se jeden izum na drugega. Mjrda tudi parižka razstava vleče na-se množico izumov. No, sedaj je izumil na Dunaju neki Miiatz oblačilo, v katerem se človek ne more potopiti. To oblačilo je tkano iz dlake severn. jelena, katera dlaka ima lastnost, da hrani v sebi nenavadno veliko množino zraka. Zato je tudi možno severnemu jelenu obdržati se brez vsacega truda nad vodo. Iznajšitelj pričakuje veliko bodočnost od izuma in hoče izdelovati elegantna oblačila za popotnike čez morje in tudi čolne iz dlake severo. jelena, kateri čolni se ne bodo mogli potopiti tudi v največi nevarnosti pomorskih viharjev.
Zopet nesreča na železnici. Dne 16. t. m., tako se poroča z Dunaja, je na postaji južne železnice Bruck na Muri dohitel brzovlak neki zakasneli tovorni vlak in udaril z grozno silo vanj. Pet popotnikov je bilo lahko ranjenih. — V očigled tolikim nezgodam na železnicah, ki se nekako sumljivo ponavljajo v poslednjem času, ni neumestno vprašanje po pravem izvoru istih. Kajt> ne naravno je, da bi bilo to v zvezi samo z nedolžnim slučajem
Žid trgovec z dsklsti. Neki Jakob Friedman je že dlje časa lovil dekleta, obečaje jim službe kakor kasirke po raznih kavarnah v Zagebu. V poslednji čas je omamil neko deklico iz Oreze v Ogerski z jednakimi obljubami. V Zagrebu pa jo je prodai za 80 gld. v hišo — sramote. Neko drugo je prodal takemu .zavodu" za 120 gld. No, policija v Zagrebu je sedaj dejala pod ključ ostudnega lopova. Potem pa naj reče kdo, da je antisemitizem greh na človeški civilizaciji.
Mačka sil pa brlljante! Neka stara gospa ima mačka, katerega ljubi z vsem ognjem svojega preperelega srca. Necega dne, ko je maček šel na posete najbrže h kaki zaljubljeni muciki. je v tuji
kiši požrl poleg nekaj sladkarij tndi nekaj briljan-tov, ki so bili med sestrami vredni svojih 500 gL Ko je lastnica briljantov zapazila ta izredni način briljantske tatvine, je zahtevala od lastnice mačka, naj ga da ubiti in razparati. A poslednja ni dovolila tega, marveč položila je 600 gold. za bri-ljante, k čeranr pa je, nota bene, bila prisiljena še le sodnijski. Teh 500 gld. ostane deponovanih pri lastnici bisesov tako dolgo, da maček pogine naravne smrti, ali da pridejo biseri na dan po kakem drngem čudežu.
Nov velikanski načrt Rusije. Rusija se svojimi orjaškimi gospodarskimi načrti se po pravici stavi v vrsto stare mogočne Egiptske. Poleg sibirske že-leznioe hoče izvesti sedaj še drugi načrt, ki po svoji vrednosti ni manji, nego prvi.
S tem novim načrtom Rusija ne namerava druzega, nego zapreti japonsko morje od severa pri otoku Sahalin, kjer se morska ožina jednostavno zaspi. S tem ze zabrani „mrzli tok", ki prihaja is Obntskega zaliva in provzroča zamrznenje japonskega morja. Ako se izvede ta načrt, ki je že predložen vladi v Petrogradu, pridobi si Rusija jak<> veliko v svoji morski trgovini z Japonsko.
Iz Dalmacije.
Gospod uredniki Ker sem se mudil v nedeljo dne 6. t. m. mimogrede v Zadru, dovolite mi, da Vam načrtam v malih besedah, kar sem isti dan ''videl se svojimi lastnimi očmi in slišal na svoja lastna ušesa ob izletu „italijanskih" tbersagllierov<t iz Spljeta v Zadar.
Najprvo naj Vam povem, da obstoje tu v Dalmaciji v nekaterih večih mestih italijanska drudtva takozvanih „bersaglieri«, torej strelcev. Lepa taka društva, ako bi se ne oddaljevala od svojih v statutih načitanih ciljev. Ali že noša istih, ie nastop, njihove „fanfare", trobentači spominjajo Ha nekaj, kar ne diši sicer patrijotiško.
V Zadru je obhajalo torej tako društvo (katero pa šteje prav malo členov) svojo 25Ietuico in ob tej priliki napravili so .bersaglieri d i Spalato* izlet semkaj. Ta izlet je imel značaj izzivanja in Sramotenja Hrvatov.
Res jih je prišlo v Zader nad 600, in med temi mislim do ISO uniformiranih (kar bi moralo služiti tudi nam v izgled). Naproti so jim šli „slavni" iz Zadra in Arbanasov. Že ob sprejemu bilo je silnih demonstracij proti Hrvatom. Svirali so »Nella patria de Rossetti" (in to ponovno) in aI bersaglieri portano la pinma sul capello", „Addio mia bella, addio-; torej same izzivajoče, a ne samo za Hrvate, nego tudi za poštene Avstrijce. Seveda, ves dan je mrgolelo ljudstva po mestn.
Glavna stvar je seveda, da Vam povem, kedo so prav za prav bili ti „slavni" .bersaglieri" iz Spljeta. V prvi vrsti največ fakinaže, katerim so posodili ali kupili uniforme in dali podpore, da izletć v Zader. Dalje takozvani .borghesi", torej meščanstvo, delavci itd. Mnogo njih v narodni noši, a črno kapico na glavi mesto rudeče, v znamenje, da so avtonomalke stranke.
Na prvi mah sem mislil seveda, da so to sami pravi Italijani, kajti slavni (!) „Dalmata* je ie popred sleparil javnost, da pride posetit Zader, toliko in toliko stotin „flgli della eoltura latinaM. A glej vraga! Šetal sem se po korzu, po glavnih ulicah in tu se ti je sprehajalo vse polno uniformiranih in neuniformiranih .bersagliero-v". Vlekel sem na uho, sluaal — ej! tati je samo hrvatska govorica! Da, tu sem se čutil doma. Slavni bersaglieri iz Spljeta so dal: Zadru vsaj hrvatski značaj. Razun slavnih, z .bordurami" prepletenih generalov in nekaj mišjedlakarjev, govorilo Vam je v<e, vse le hrvatsko. Bersaljerska uniforma „prodi fi^li della patria latiua,) a hrvatska govorica, in .Nella patria di Bajamonti non si parla che taliaa" I Oh, komedijaši, komedijaši! sem si mislil. In na tak način vara peščica Italijanov v Dalmaciji, češ : Zader, Spljet itd. so italijanska mesta! Ptui! Sram te bodi .Dalmata-! Laiujivec! To so ti oni slavni Latinci ?! In ti ubogi ZHVedenci, ti ubogi zaslepljenci, ki se vpisujejo v taka na videz nepolitiška, v resnici pa politiška društva, v katerih se zaničuje njihovi jezik, njihova domovina. Oh, Vi Hrvatje, Vi Hrvatje ! Vi ste polno krivi na tem. Mesto da se ravsate in kavsate sedaj, kedo je bolj čist ali
nečist, učite raje svoje ljudstvo, da je na slabi poti! Razkrinkajte obraz onim lažnjivcem, ki se hočejo kititi z našim perjem, ki hočejo paradirati z našim narodom 1
V nedeljo ste se mogli prepričati, da je bila vsa ona kompanija slavnih (!) „bersaglierov" kri vaiega naroda, da so bile one lepe žene, oni krepki možje, sama VaSa kri, a zaslepljena, zavedena. Saj niste čuli iz njihovih ust druzega, nego hrvatski jezik in kak „Evvivau, ki so si ga zapamtili slučajno !
Popoludne so imeli banket, a to sami generali, druge sem videl lepo z culico v roki, iz katere je gledal bel kruh in ne vem še kaj, in ki so lepo posedali jedni tu, drugi tam, in lepo obedovali.
Zvečer je bil koncert v javnem vrtu. Tu dakako je bilo polno ljudstva, a ne, kakor trdi „II „Dalmata*, sama „civiltži italiana", nego tu so bili večinoma zaslepljenci, ki pa so vendar govorili hrvatsko, mnogo Častnikov-radovednežev, med katerimi sem bil tudi jaz. Seveda tudi tukaj se je opetovano svirala tquella del si" na obče zahte-vanje slavne mularije.
Ravno tako izzivalen in žaljiv je bil razsta-nek. Tu se je v jednomer klicalo „Viva Spalato" ! „Zara sempre italiana, mai croata!" itd. Prižigali so bengališke ognje, seveda v zeleno-rudeče-belih barvah — in veduo .qualla del si* se je morala ponavljati. Oh! ironija! Vse skoro je kramljalo v hrvatskem (dalmatinskem narečju), a vendar so tisočerokrat prepevali „non se parla che talian". Oh farabutti! Mene, Slovana, bi bilo sram, ako bi videl toliko izdajic tujega naroda v svoji stranki, kakor ste jih imeli Vi v nedeljo na stotine njih, s katerimi ste se bahali, češ; evo, koliko Italijanov nas je! A večina njih ni znala niti pregovoriti italijansko.
Še nekaj! In hrvatski poslanci ? ! Zakaj ne spregovore resne besede z slavno vlado, zakaj dopuiča, da se žali na tak način večina prebivalstva P! Da bi Slovani zapeli svoj »Naprej", svoj „Hej Slovani", bi gotovo bili kaznovani, a tnkaj se je dopuščalo žaliti — vse t In njim se ni prepovedalo to, niim se ni prepovedal izlet? Izzivajoče pesmi, bengalični ognji in pihalke frajlic v italijanskih barvah: ali ni to žaljivo ? 1
Dalmatinskim Hrvatom — inteligenciji pa naj bodo v izgled oni .borghesi di Spalato", od njih naj se lepo uče hrvatskemu jeziku, oni naj jim bodo v izgled, da moramo povsod in povsod govoriti slovansko.	Kalabrež.
NajnovejAe vesti.
Budimpešta 19. Cesar je dospel tu sem danes
zjutraj. Žnjim je došlo več nadvojvod, minister za vna^je stvari, dvornih dostojanstvenikov in nem škega cesarja. Vse mesto je v zastavah in odičeno najsijajneje Nemški cesar Viljelm je došel ob 10. nri. Cesar Fran Josip ga je prioakoval na kolodvoru. Monarha sta se poljubila. Ko sta se vladarja vozila v mesto, pozdravljalo ju je občinstvo uajnavdušeneje. V dvorni palači so se vršila pred* stavljanja.
Carigrad 20. Preliminarij za mir so podpisani I^tim se je pridodal še jeden XI člen, ki se glasi: „Da se vzdrži dobro sosedstvo med obema državama, obvezujeti se Turčija in Grška, da ne bo-deti dopuščali nikacih agitacij na svojem ozemlji, ki bi mogle kaliti dobre odnošaje.
II	—-jri
Rujav, pristen, naraven sladkor
dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. Priporačaje se, sem udani
Anton Godnig,
trgovec Via Nuova.
Zobobol o 1 «J iuj ejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dnnajaka cesta) katar« ao bile odlikovane z Najviftjim priznanjem Nj. c. in k. Via. prejasne gospe prentoionaslednioe-ndove nadvojvodu^« ir mt * fnn 1J e>
Steklenica ve^a 'JO kr.
M. I Dr. Anton Zttf
zdravnik za 2enske in porodničar,
bivši ekaterni zdravnik gjrnaekulogiskp klinike pro tenorja dr. Pawlika in porodnifiarske klinike profc
dra. Rubeške v Pragi. Or dinu je: od 9—11 dop. 2—4 pop Za uboge zastonj od 8—9 predpoludn?.
Ulioa Carinila it. B«
ZALOGA OLJA
1.1, a.
Prodaja na debelo in na drobno »lili
Pošiljatve na zunaj od 5. litrov naprej.
Kdor hoče piti I10V0, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno
Frana Valetič,
Via Solitario St. 12, ' katera je odprta do 2 popolunoči.
GENE:
Olje jedilno fino.........liter 28 nvč.
„ finejše .... „ oljkino .... oljkino fino . . namizno polufino namizno fino . namizno finejše namizno extrafino gpocijatitet.no
Za Trst in okolico prosto na dom pustivši vre brez cadatja Anton Š i i» o m,
Via Acquedotto st. 9, nasproti „Latteria Svizzera".
32' 36 ;; 40 „ 44 „ 48 „ 52 „ 56 „ 60—64 72—80
(Ci
Domaći prliolkl.
riftol
Koks . . . Mandoloni . svetlorudeii temnorudeii kanarček . bohinjski . beli veliki .
. mali . zeleni, dolgi " trli
„ okrogl mešani hrvatski
„ Štajerski . . . .
KmIo fino Štajersko .....
latman St. 10........
i 1:::::::: Z«l> kranjsko........
Bapa » .......
Krompir,
Proio kranjsko......•
Lada, kranjska......
apth o gorski.........
XMt	........
Kava Moccn........
Cevlon Plant. fina . . . .
„ Perl.......
Portoricco......
Java Malan g......
Gaatemala.......
8an Doraingo ......
Maiabar Plant.....
„ native.....
Lagunyrn Plant . . . . „ native ....
Bantos fini.......
„ srednje fini. . . .
„ srednji.....
* ordinar ......
Rio oprani ......
„ najfiniji......
„ srednji......
Slrdkor Centrifugal I. vrste .
Concassć......
v glavah ......
razkosani .....
Bil italijanski fini.....
„	srednji ....
Japan lini ......
„ srednji.....
Rangoon ...........
ii.
Petrolej tuBki v sodih ....
v zabojih od 29 kil. Olja italijansko uajfineji . . .
„ srednjefino • .
bombažno, amerik. . .
dalmatinsko......
Limoni UeBinski .....
Pomaranče „ .....
Mandeljni Dalmatinski I „ Bari . . i
Pinjoli ..........
Božiči Dalmatinski novi . • .
, Puljefiki.......
Suokvo PuljeSke .....
„ Grško v venoih,
Sultanlne .......
Vamporli novi.......
01VU ........
Kodra galloa . . . . ... Polenovke srodnje velikosti .
w velike .....
. male......
Slanlkl v velikih sodih . . .
V,
		
Cena	ml for.	đo for.
100 K. » »	U.-	—.—
n « n • f p	1 1 > S 1 i MINI	—
r n 11	65.-	70-'—
n	11.—	—
	11.75	—.—
m	13.75	
n	7.50	—.—
n	3.20	"aiao
*	—.—	—.—
n n	80.—	61.—
**	54.-	55,-
»	150. —	152.-
„	170.-	171.-"
■	180. ~	189.—
IV	160.—	162.—
n	180.-	182,-
	127.—	128.—
n *	130—	182—
M n	—	—'.—
n	105,-	106'-
	101.-	102—
v	91—	92 —
n	84.—	86.—
K n	ios!—	104-
n	»0.—	91 —
	3rt.—	37.75
•	36.25	36-50
	87.—	37.25
n	37.75	38.-
M	94.50	25 50
■	24 -	.—
1)	17.—	17.-
	16.50	16.50
n	14.50	14.17
K	13.75	14.75
n	10.76	11.-
n	17.—	—.75
	5.50	5.
M	«4.-	66 —
n	58.-	60.60
	30 —	30.-
n	—.—	-.50
	3.-	5.—
zaboj	—.—	—.—
100 E.	—	—,—
n	78. ■	79.—
■	950	loi—
•	10.-	11.25
n	12.25	
n	13-	--
n	48.-	52.-
n	31.—	32,-
v	24.25	
• *	42.—	43!-
n n n	—.—	
Lastnik kensorcii usta .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.