jrlj iB prt*®**0*' *U7 «« patov wd Holklaf*. ^LSff Komentarji - ii samomor potreben? slov za br ivca ffllk zaveden delavec se je voziti, ko je pred kratil vesti o 1200 rudarjih tabu na Ogrskem, ki so za-j masnim samomorom y in zadušitvijo pod zem-ne dobe tri in pol dolar . na teden. Zadnje dni vest iz Argentinije, da ke taktike poslužilo 160 v Buenos Airesu, ki mestni vodovod. Citate-prosvete je lahko znano, , slovenski rudarji v Trbov-iprvi začeli z gladovno stav-zemljo, da se ubranijo „ju mezde, toda družba se >o podala in dramatična je bila odvrnjena, tako lanii svet ni nič vedel o naj rečemo o delavskem t vrste? Ali je to sploh Ali so delavci, ki proeto-izvolijo glad in masno junaki? Morda so v očeh ki verujejo v skrajno pa-resistenco za vsako ceno. ij "junakov" te vrste smo Indiji in tudi krščanske o mučenikih v starem jih imajo na legije. Vse po prilega idealistom, ki vajo čustev, ampak za no stran življenja je to pomena. Kaj če bi vsi lni delavci v Ameriki , da umrejo gladu? Ko-bi naredili največ veselja? i in ostalim delavcem že ne, Briškim burboncem pa prebavni odpor je dober le do le meje. Ako pa človek mo-iimreti, naj umre v pravič-boju, ne pa na tihem in v ton prostoru, ki ga tam u-■ seboj. Skrajna obupanost priznanje poraza — in to ni Kitvo! • • * Udnje dni so listi poročali, jefena nekega brezpoeelne-fclavca v New Yorku poro-ictvorčke. S temi četvor-P» ne bo cirkusa, kakršen je znanih petork v Kanadi fctverorojenčki so nekaj ur Porodu umrli. [to je zadnjo pomlad bedna rica v Kanadi porodila •fcrkic, je "father" Daniel *r< župnik tamošnje kato-fire, dejal — kakor je bilo £jf»no — dasopetorčice Ntfodffovor na razširjajoč© »ontrolo porodov." Bog se ne f motiti in kar hudobni preprečijo v enem kra-"MomeKti on v drugem kra-* omenjenin modri povita mu modrost! Nadomeščalo priti pri revni »nci, ki je že imela pet o-T* Prej (in adaj, odkar je PlU. P^rke, je spet noše-»tri mesece, kakor poroča-»*i>. in ne v »>ogatinovi hi-* ni nobenega otroka! k kuj rečemo o "božjem od-CJ ki ne je vtelesil v če-«"> v h i A i revnega brezpo-S ki pa so takoj tta 4 obnovili VVorkers Al-k '/ ' "bankarsko organiza-^ J' '' h prvotno ustanov-t *u in pričela z bole . 'nt""«u brezposelnih. mJ ntno,tl »" velikih de-fcu !J Plasti pa kmalu k * T,J4'n" Vod**U« v ječo. ■*'>t obnovljena kot or**n>zaclja organiziranih. PROSVETA GUSttO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK a^Tc^T^Szftmz Chicag*, HI., četrtek, 25. oktobra (October 25), 1934. 8ttbi^ »ne 1°t mali in« it im Uredniški in 1667 S. uprtvnilkl prostori: | UvimUI« AJO. Offlo« of Publlcatlont 1667 South LawndaU Avo. Tolaphon«, EookurtU 44KM SttSKI DVOMI IAR$AL izvršil SAMOMOR I Jugoslovanski tiskovni napad na Ogrsko. V novi vladi so sami Srbi. Stojanovič in Korošec sta odklonila portfelje Belgrad, 24. okt. — General Aleksander Dimitrijevič, dvorni maršal, ki je bil pred nekaj dnevi odstavljen od službe, je vče raj izvršil samomor. Dimitrijevič je imel med obiskom kralja Aleksandra v Franciji na skrbi osefono varstvo kralja, toda atentata ni preprečil. Očitki, da ni izvršil svoje dolžnosti in samozavest, da je kolikor toliko on kriv Aleksandrove smrti, vse to ga je tako poparilo, da je šel prostovoljno v smrt. Pohiradno "Vreme," ki se je pred nekaj tedni proslavilo v tiskovni vojni z Italijo, ko je povedalo, kako "slavno so italijanski vojaki bežali od Kobarida do Piave" med svetovno vojno, je včeraj objavilo vitrioličen članek, ki je naperjen proti Ogrski, obenem pa biča tudi Poljsko, ki je zadnje dni sklenila neki pakt z ogrsko vlado. "Vreme" je objavilo tudi karikaturo, ki kaže skupino gangežev v avtu, spodaj je pa naipis: "Teroristi iz Janke Puste, plačani od ogrske vlade, da se vadijo v ubijanju monarhov." Nikola Uzunovič je organiziral svojo deseto vlado iz samih Srbov, ki so vsi bivši ministrski predsedniki od leta 1929. Nobenega Hrvata ali Slovenca ni v novi vladi. Aca Stojanovič, Miletič in dr. Anton Korošec, bivši vodja slovenske klerikalne stranke, so bili povabljeni v vlado, a so odklonili povabikv* » Dunaj, 24. okt.—Iz Berlina poročajo, da je nemška policija dobila navodila, naj izsledi mi-steriozno Marijo Vudrih, ki je bila z atentatorji v Franciji in po atentatu je pobegnila v Nemčijo. To žensko skušajo zdaj spraviti v zvezo z nekim Hrvatom, ki že precej časa biva v Berlinu. Baje je njegova hči, toda dotični Hrvat taji sorodstvo. Sofija, Bolgarska, 24. okt.— Vodstvo državne žandarmerije je včeraj naznanilo, da ima vsak Bolgar pravico na mestu ubiti macedonskega vstaškega voditelja Ivana Mihajlova in pet njegovih ožjih pristašev, če se pokažejo na Bolgarskem. Vlada Jurjev Cernozemcev alias Peter Kalemen, ki je ustrelil kralja Aleksandra v Marselju, je bil Mihajlovov šofer. Of portm nertisš ter In s-ttca list. Al of Oot I, 1»1T, Francoski "new deal9 9 izzval ve-1 liko krizo Doumergue jeva vlada pred padcem, ko se levica v zbornici upira reakcionarni reformi ustave Podriaf ponovno obtožil Nova obtožba v New Yorku je bigamija r. New York. — Ivan Pod rta j. znani slovenski pustolovec, ki je še vedno v zaporu na Dunaju, je bil 23. t. m. obtožen bigamije. Obtožnica mu očita, da je že bil poročen s Suzano Ferrandovo, ko še je (»ženil z Agnes Tufver-sonovo v New Yorku 4. decembra 1933. Newyorško sodišče upa, da ae Avstrija ne bo branila izročiti Podržaja na podlagi te obtožnice, ki je kriminalnega značaja. Prejšnjo obtožnico, ki je očitala Podržaju krivo prisego, je Avstrija odklonila. žrtev nacijske pemekuclje Erfurt, Nemčija.—L. Worth, žena bivšega socialističnega župana v Langewiesenu, si je končala življenje v zaporu, se glasi poročilo v listu "Erfurter Al-gemeine Zeitung". Njeno živ-Ijenje je bilo stalno trpljenje, odkar je Hitler na krmilu Nemčije. Kmalu potem, ko je njen mož pobegnil iz Nemčije, so na-clji aretirali njo in njeno hčerko in Ju držali v zaporu. Pred kratkim so avtoritete naznanile, da ju bodo ločile in da bo mati l»oslana v drugo jetnišnico. To je slednjo pognalo v samomor. Pariz, 24. okt-^Gaaton Dou-mergue, francoski premier, je te dni predložil zbornici reformo ustave. To reformo vlada označuje kot "new deal" za Francijo, toda v (parlamentu je vstala mogočna opozicija proti tej reformi. Politična kriza je spet na obzorju Francije, kriza, ki lahko provocira dalekosežne posledice, kajti Doumergue je zagrozil i ostavko, kar pomeni, da bo i ostavko konec premirja in poh tični tabori desnice in levice se bodo spet merili z izgredi na ulicah. Odmev krize je prišel včerai na pariški borzi, na kateri so zelo padli vladni papirji, poskočila je pa vrednost ameriškega dolarja m angleškega funta. Doumergue zahteva pet sprememb v francoski ustavi. Najznačilnejša sprememba je, da vlada ne bo več odgovorna parlamentu, temveč predsedniku republike in predsednik vlada sporazumno s (predsednikom republike lahko razpusti- parlament kadar se mu zdi potrebno. Leon Blum, vodja socialistična stranke, je takoj izjavil, da to je voda na mlin fašizma. Kakor hitro se položaj zaobrne, d^ bo zbornica odgovorna vladi namesto vlada zbornici, je parlament izgubil svojo moč, je le igračka in predsednik vlade bo diktator. Socialisti ne bodo nikdar pristali na takšno reakcionarno spremembo. Opozicija proti reformi je tudi v senatu, kajti Doumergue-jev "new deal" bi odvzel senatu moč veta. Sploh je vsa reform.i ustave taka, da bi bila tradicionalna francoska demokracija, ki eksistira že od leta 1876, Ubitu. Desničarske stranke, zlasti klerikalci in razne fašistične grupe, katerih ni več malo, se kajpada navdušujejo za to reformo. [GORMANOV NA tRT ZA IPOSU TEK RISARJEV Vladi priporoča, naj gre s reli-fom tudi v premogovno indu stri Jo Gandhi odšel v pokoj - Bombaj, Indija, 24. okt.—Ma-hatma Gandhi, ki ga imajo indijski milijoni za "svetnika " je včeraj odložil vodstvo vseindij-skega nacionalističnega kongresa. Gandhi je naznanil svoj odstop na zborovanju nacionalistov in kljub temu, da so ga prosili, naj še ostane predsednik kongresa, je odmajal z glavo in dejal, da ni več siposoben za vodstvo. Gandhi je zadnje čase prišel v konflikt z mnogimi sgre sivnimi nacionalisti, ki so proti temu, da bi bilo "khadi" ali domače platno glavno orožje v bo ju za osvoboditev Indije. Najnovejši čudež na jugu Greenville, S. C. — V zadnji tekstilni stavki Je prišlo v tej državi tudi do tega "čudeža", da je vprašal za pravico do skeba-nja tudi Ae nerojen skeb, kar se sliši nekoliko čudno. Zgodilo se je takole: Med peticijami, ki so jih tovarnarji poslali governerju Blackwoodu in v katerih so ga urgirali, naj pošlje milico za protekcijo skebov, je bila tudi peticija, na katero se Je podpisal neki butlegar iz Hencce. On je podpisal enajst članov svoje družine, od katerih je najmlajši še v materinem telesu. Peticije so podpisali seveda le "lojalni" delavci, med katerimi Je tudi še nerojeni butlegarjev otrok. "To vam je batinarska 'planirana ekonomiJaV' pravijo de-lavci. fttiri hres Wilkss Barre, Pa. — (FP) — Če bo zvezna vlada odobrila načrt Jamesa A. Gormana, posredovalca med rudarji in operatorji na antracitu, tedaj bo raztegnila svoje relifne aktivnosti tudi na kopanje trdega premoga. Zdaj že obratuje večje šte vilo raznih tovarn Širom dežele, katerih brezposelni produci rajo nekatere potrebščine zase in za svoje tovariše v miieriji, Gormanov načrt predvideva uposlltev 36,000 brezposelnih rudarjev na antracitu. Delali naj bi po tri dni na teden akosi pet mesecev, čez zimo. Produci-rali bi pet milijonov ton premoga, ki bt šel izključno za relifne potrebe. Pri tem delu naj bi prejemali minimalno plačo, ki Je $4.62. Ta relifni program naj bi bil le za silo, ker vlada se bo prisi-jena baviti v večji meri a problemom brezposelnosti med rudarji na antracitu. Zadnja leta je skoraj ena tretjina teh izgubila delo, in po vseh znakih za stalno. Sedaj hirajo v počasnem stradanju. Nekateri priporočajo, naj vlada naseli tisoče teh rudarjev na preužitkarske farme, ker zanje ni prostora v nobeni Industriji, vsaj ne pod kapitalizmom. Do zdaj je bilo le pri besedah, storjenega ni v tem oziru še nN$ razen taga Gormanovega prlpo-ročila. Operatorji in tudi voditelji rudarske unije bodo tej skemi najbrž ugovarjali, kakor so nedavno storili v podobnem slučaju, nanašajočem se na ju-gozapadno premogovno okrožje. Smatrajo, da je tak rellfni program "nepoštena" konkurenca — kopanje premoga za potrebe in ne za prof it. Sovjotl odklonili vsak ro-lif Iz loozomotva Prlspevkl za "žrtve lakote" v Rusiji ho označeni za proti-sovjetsko propagando mehiške držav« cerkva Mežico CIty. 24. okt.—Gover-ner mehiške države Collna Je zadnje dni i«pr! katoliške eerkve I in izgnal vse duhovne i« države GovernerJI treh drugih drtav v Mehiki—Tabasco. Chlapa« In ' Sonora—so U prej storili lito. Moskvs, 24. okt.—V več tujih deželah je v teku kampanja za nabiranje prispevkov za "Žrtve lakote v sovjetski Rusiji." Sovjetska vlada je včeraj naznanila, da je kampanja te vrsto gola iprotisovjetska propaganda, kajti lakote v Rusiji ni in vsa zunanja pomoč je nepotrebna. Iz tega razloga je prepovedano vsako prejemanje rellfa te vrst«« iz inozemstva. Spomini na hoovorizom ob petletnici krize Velika kaapaaja krojaške aalje na zapada Skušala bo organizirati vse snojne delavnice v msetlh paclfične obale Saa Franclaco. — Krojaška unija (International Ladies Garment VVorkers), ki je od lanske spomladi koncentrirala vse svoje sile na vzhodu in srednjem sapadu In organizirala skoraj četrt milijona delavcev in delavk v industriji sa ženske obleke, bo aedaj pričela a križarsko kampanjo na zapadni o-bali, kjer cvetejo moj ne delavnice. Načrt za kampanjo je bil storjen, ko je prišel semkaj na konvencijo Ameriške delavske federacije David Dublnsky, a-gresivni predsednik unijo. 8 tukajšnjimi predstavniki unije je imel več konferenc in obiskal tudi vsa vaina oblačilntška mesta na obali — Los Angeles, Portland, Seattle in druge — da pripravi tla za kampanjo. Tukajšnja unija mu Je priredila banket, osiroma vsem delegatom ILGW, katerega so se u-deleftili tudi Willlam Green in Frank Morriaon od ADF in Francls Gor man, vodja zadnje tekstilne stavke. V San Fran-clscu In Los Angelesu ima unija že močnsjše postojanke, katere bo skušala ojačatl in graditi nove v neorganiziranih mestih. Na ladnjl konvenciji ADF Je bila sprejeta tudi resolucija, ki poverja eksekutlvo federacljs, da sme ustanoviti nov depart-ment federacije, v katerega bi spadale vas oblačilne unije, u-ključivši tekstilno in čevljarsko. Do ustanovitve tega departmen-ta bo skoraj gotovo prišlo v bližnji bodočnosti. Predvidevani departmen t bo najmočnejši v federaciji in bo zastopal blizu milijona organiziranih delav-Jcev. Nekoliko sgodovtankega pregleda o prlč^tku največje kapi-taliatlčne krize. — Takratne Izjave "velikih" moš Nov Mg v stratosfero Piccard in žena sta se dvignile v Detroitu 10 milj Klektrarvkl delavci zahtevajo vladno intervencijo New York. — Unija elektrar-skih delavcev Je poslala apel vladnemu delavskemu odboru, naj izravna spor mod delavci in Brooklyn ftlisen €o., ki je nastal, ko je družba odslovila sedem delavcev, ki so bili aktivni v unijskem gibanju. Hličen apel je poslala tudi županu I*-Guardiu. Detrolt, Mlch., 24. okt.-~I>r. Jean Piccard in njegova žena Jcannette sta se včeraj zjutraj ob šestih dvignila z balonom deset milj visoko v stratosfero. Halon Je odplul proti Jugovzhodu in « m produkcije "v nanprotju s sezonskim tokom;" (4) "drastičen padec v produkcij! avtov in av-tnlh obročev;" (5) manj ko običajno sezonsko zvišanje v tekstilni in čevljarski Industriji; (11) padec v transportaciji le-ležite rude; (7) znižanje produkcije olja; (K) manjši porast železniškega tovornega prometa kakor Je običajno v Jesenski i«e&*nl. V prvih dveh tednih v oktobru omenjenega leta je bil železniški promet manjši kakor [v istem času leta IH2M. Kljub Utrnu Je pa Hoover zagotovil deželo, da Je "fundMtntti' ni biznis — to Je produkcija In distribucija dobrin — na zdravi, prouperni p«tfllagi." In ' to kljub temu, da je lloovsr bil se-znanjem s tem |M>ročilom federalnih rezervnih bank predno Je bilo objavljeno. H pričetkom .krize m- Je pričela tudi njegova •trti SlfilSKKZT PROSVETA Tli K ENMUHTKNMENT 0LAflU> IN I.AKTNIMA SI.OVKNSSS MAIIOUNK POUPOKNK JKDNOTK Ovsa« Mi MU»M kr th. M.UmaI B»MfH H^utr H*ru4oin«: u Urulm dri««« (»«»«•• Gkt- •M.l In K«i.«4i «W »• »H«. " V* tK«. H 60 «• *«trt M. ; M tm C*m0» $l.Ut am tmUi Utu. 7& M v*A UU; M »»malto IIM »oUcriptiun ralM: for Um United 8t»U« (MM^t Chlunu) «iid C* I>*4» |C t»« p«f »«•/, Chtaac« ««4 Cte«ro r?»« P« furaic* ••UBUIm twr M*r. On« o«1«m»» |*» duuvtvru _ AdvrrtUln* r»U. on iinmmI." Mmu- •rripU vili nert I* r«turnW. ■ - • u m, k«r lm« »tik ■ IUUjmi PROHVKTA MS7-M Bm L*mm4*U An. C'UcM». MKS4HKH OF T H K KKDKBATEDPKKHH Glasovi iz Zanimive beležke iz raznih krajev l>«tum v «*l*v«Ju. nm prlmmr (lUirt. »« I9U), poUt v«*«« I««* jm»|, «U *»»>»■ f" .alah umrli njego\ stari oče Mihael Hirk, |k» domače Kuželov oče. *Uu* H5 let. N«\ /rlr/ntški rekord hrtlne ra Ameriko ( hkago. -Novi vlak Aelezni-Ak«'
  • |M>ldne pri^»»! v Chica-m<»d ]xmkusno voftnjo i* Lok Ahk^-hs \ Neu Y«rk Ta vui-nja ima doaeči nov rekord lu Kila- na anti riAkih tele/nicah. No-\i vlak, ki je znan |ni<1 ooiačbo M-ICHU i. ima (>re\oziti Združene države od Pacifik« do Atlantika v 59 urah. Prejšnji rekord ta najhitiejAe rkspreoie \luke K bil ?| ur. Novi vlak itn« leat vagonov u aluminij« in najino« dernej*e opremljenih z vxi»m mogoi^Kn komfortom Y«ixi po-\ prečno nekaj ei*z HJ milj v uri. Pred volitvami Mllwaukee, Wis.--OčetfliB in materam.—S ukrbjo in Urjenjem Htc vzgojili svoje otroke. Mati, ti ai trpela, si skrbela In se mučila, ker si v svoji voliki materinski Jjubezni želela le srečo in blagoetanje onim, kateri« si daJa življenje. Ti otroci so dorastli, hodili »o v Aole In atarfi *o bili ponoani nanje in polni lepih upov. Toda danes stoje ti vaAi 'otroci pred žalostno bodočnostjo, brez upanja, v mnogih slučajih z obupom v srcu. V najbogatejši deželi na svetu živijo, pa morajo pohajati po cestah breipoaelni, brez nad, brez radosti, brez vse lopo te življenja, brez vsega, po čemer hrepenijo njih mlada srca. Medtem ko poseduje mala peščica trotov vaa bogastva, živi ogromna vačina ljudstva v večnih skrbeh, v pomanjkanju in bedi. Kaj je tebi, oče, pomagal ves tvoj trud? Kmke sadove so ti prinesle tvoje skrbi, kaj ti je rodilo tvoje gorje, tvoje trpljenje? Da si sam brezposeln, da mogoče živiA od javne miloftči-ne, si zdrav in krepak mož, voljan delati, pripravljen na v«a-ke trpljenje, da tudi upogneš hrbet, kakor ga se nisi nikdar upognil, samo da bi zaslužil za svo-Steno, oloveka vredno življenje, da bi ta mladina lahko sMila nagibom i-vojeita mva, da bi se lahka posvetila delu in |M»klicU, do kateiega ima veselje. Kri-retV krivice, ki se dogajajo in otastoje i m »d obstoječim kapitalist ičnint sistemom, gonijo milijone mladih ljudi ol»eh npolov na: cesto. Te straAii«« razmere j» m-Ijejo tej mladini, katerih sna so |M»lnn lepih nad, \**ako »priliko za udejntvovanje, t« puAte-no življenje ter jo potiskajo na eeHo. v pokel profaida. obooa in končno popolnega duAovtiejru mrtvila — hrerbrižna mladinska odločnost in gotovost, katera jib v pravih raamerah sili -vedno naprej, kvišku proti lepoti, uspehom in sreči. In vi starši, ali ate ae že kdaj vprašali, če ste storili avojo dolžnost ter skrbeli, da ae te neznosne razmere onemogoči ali odpravi? Ali ste ae brigali za delavske organizacije, za razredni boj, brez katerega je vsaka rešitev nemogoča? Ali niste imogoče poslušali vseh tistih krivih fiaerokov, vseh tistih hlapcev kapitalizma, ki so prihajali pred vaa v plaščih lažnjivega narodnjaštva, patrijotizma ali celo kraljeva-štva ? Ali niate poslušali takih lopov, kateri so se brigali samo za svoje lastne interese ter vas akušaii držati v stari nevednosti, iriepivši vas z lažmi, samo da vas obdrže v nevednosti iiy brezbrižnosti? Ako ste Blodili takim lažnjivcem, štifelpucar-jem monarhizma, kapitalizma in vseh drugih zatiralcev delovnega ljudstva, tedaj krenite na drugo pot! Zavedajte se končno, da delavstva ne bo nihče rešil, če se saimo ne bo rešilo, da mora delavstvo končno spoznati resnico in obraftuna)ti enfkrat za vselej z vsemi, ki ga zavajajo in varajo v prid Vladajočega razreda! Starši! Pomislite vse to in se pridružite armadi razrednoza-vednega delavstva, ki se bori za naše človeške pravice, za pravice vseh zatiranih. Pridružite se tej armadi na volilni dan! Glasujte za Jbtoljšo bodočnost vas samih, posebno pa vadih o-trok! Pridružite pa se armadi razredno zavednega delavstva, to je naši sociadtetični atraniki tudi za kasnejše delovanje, za končno, (popotno zmatgo delavstva. • ♦ • Ko so magnatje avtomobilske industrije končno sprejeli po Ni-ri predlagano 36-orno tedensko delo, so vse te industrije takoj začele z reorganiziran jem svojih industrij. Predvsem so začeli Ae z večjo odločnostjo uporabljati novo rezilno jeklo, ki je že par let znano v industrijah pod imenom tungsten carbide »teel. S tem rezilnim jeklom, ki se lahko rabi na vsakem stroju, se poveča produkcija vsakega stroja povprečno za 60 odstotkov. • • • V velikih jeklarnah v Gary, lud., grade sedaj orjaški atroj) Ta stroj irvrši s pomočjo 120 delavcev toliko dela, leot ga je1 poprej izvršilo 1300 delavcev! ^ Delavci so poslali posebno prošnjo na vlado, da ta stroj od kupi in uniči . . . • » • Da druge velike jeklarski družbe ne bodo zaostale in si nabavile slične stroje, je gotovo In tkko se brezposelnost stalne veča. V čevljarski!* industrijah zadnje čase uvedli nove* stroj izmed katerih sešijejo vsak 3Ur]1)e parov jpdplatov na uro z enim delavcem, ki stroj obratuje. ♦ * V mnogih industrijah se poslužujejo sedaj v čedalje večjem obsegu najnovejše iznajdbe, ki je znana pod imenom photo electric eyev V konzervami industrijah še-', uporabi j* jo to "oko." Naprimer: Pred kratr kim uveden »fcrej za mvpolnjeua^ nje kositrastih AkataU a konzerviranimi živili ne potrebuje v^ač ko «nega delavca m vxAi delo 195 oseb! Ta atroj s "očesa" "pregleda" posodo, je brezhibna; to so poprej vrnili posebni delavci. Posodo, katero najde pomanjkljivo, vnfce posebna priprava avtomatično iz vrste. Htnoj napolni . posodo, pritrdi pokrivalo, pritisne znamko (label) na njo, "oko" jo >še erikrat "pregleda" in vrže nezadostno pokrite ven in jih končno zloži v zaboje. 0 0 0 V industriji, kjer konzervirajo fižol, je električna oko odpravilo tisoče delavk, katere so poprej izbirale fižol. Sedaj se namesto delavk rabi ogromna jeklena luknjasta plošča, Id se. vnsti in meša s tem ogromne množine fižola. "Oko" meče raz plošče vse, kar ni »brezhibno, to je nagniti ali počeni fižol—in to brez človeške roke. 0 0 0- Neka velika industrija za izdelovanje aladičič v Mihvaukee, je pred nekaj meseci naročila nov stroj, potom katerega bi izgubilo delo 380 delavk. Ta stroj odpravi vsako ročno delo pivi izdelovanju aladAčič, katere sam izgotovi, zreže, zavije in položi v zabojčke; edina pomoč je delavka, ki pazi na stroj in druga, ki pritrdi pokrov. Na pritisk tukajšnje trgovske zbornice pa dotična družba ni toga stroja še postavila, ker bi povzročil pravcato revolucijo v. tej industriji in vrgel iz dela tisoče delavk. Ce je stroj uveden že v katerem drugem mestu, še ni znano. • • • Podrobnosti o vseh teh novih iznajdibah se dobe na zahtevo v mestni knjižici, kjer so vse te knjige o moderni tehniki vsakemu na raapolago. In tako naprej, v neskončno. . . Pa hočejo rešiti kapitalistični sistem—da ostane vse pri starem. Delavstvo naj Ae kar naprej glasuje za kapitalistične stranke, naj iše kar nadaljuje s staro pesmijo o patrijotizmu in drugih takih lepih rečeh in— strada. Vprašajte koga izmed kapitalističnih kandidatov, republikanske, demokratske ali pro!gresiv-ne stranke, kako mislijo rešiti ta vprašanja, pa vam bo odgovoril s patriotičnimi frazami, ne da bi kaj povedal Vse to nam priča, da po stari x)ti ni mogoče več dalje. Treba ie izpremembe, temeljite izpre-nernlbe. Edina rešitev je v tem, ia se odpravi privatno laetni-itvo vseh industrij in vsega temeljnega gospodarstva. Ljud-itvo mora vladati sebi v prid, v prid ljudstva, na podlagi pravice in resnične svobode. ^ Kampanj** edbor kluba *t. 37, JSZ. * ^Mi "■ .1 Milwauk«e. Wi».r-N a »X « $ Staut in Higgfne sta m našla in •bjela, na to pa altuioaiin aata jila n*pwi v Q\mm mtMmi fotografični posnetek pogodbe med Higginsom in Vestntk 9ub. Co. V zadnji številki ae je prav po žentlomanako izpljuval na Louis Adamiča ter posvetil kra-ljn Aleksandru dve strani poštenega rodoljubnega joka. *S tem pa je ponovno dokazal, da smatra tistih svojih tcicte na- ...... S&(rto-*U*iUte die 6. novem- m^nTZhZv.* t ja delavake, to je socialistič- r' ** « tundidatel . ^PnjateljrtvoobS ^roki. Ne bo?a n ^vaoči, ker jih k ^ preveč prostor?" ^ * >e delavci U i^vilni prijatelji naj < to skapno zahvalo kot ja znanje. J Se ni bik) dovolj pre8e j sva ae naslednje j utr •domov, sva opazil* v električno hladilnico, m te si misliti najinega ur Jfc ^ » «• naji žrtvovali najini prijatel več se nama je zdelo-' ročnikov za otroke. Ukvarjati« Pričakoval tolikega ae Ae nadalje a človekom takega značaja pa ae ne izplača, zato samo še to: Give him enough rope and he will hang Himaelf. i, j V primernem času in na prP meren način pa ho priobčena gotova zgodba o Človeku, ki je prejel od dobrotnika 126 dolarjev posojila, ko ni imel denarja pa prihodnje kosilo, ter iz aame Čiste hvaležnosti prevaral dobrotnika za tistih 100 dolarjev in dvesto povrhu. Nadalje, o pred osmimi pričami podpisani in potem falsificirani pogodbi, priučeni v časopisu in o priznanju te falsifikacije priobčene ^pet v tistem Časopisu na skoro nevidnem mestu, nadalje, o črnoro-karskem poskusu zastrupitve družinskega življenja tistega dobrotnika ter končno o tisočakih, ki niso hoteli priti ne ganizacij priredil ,«kupni program za ves mesec. Prireja shode in pod učne sestanke ali tečaje. Tak shod se je vršil 13. okt. Udeležilo se je čez 600 delavcev in delavk. Program je. bi) dober. Nastopila je govornica, ki je pa valed njenega šlb^ kega glasu ni biio ališati kot je mio želeti, ker je bilo pri vhodu preveč šuma. Naslednji dan, dne 14. okt./ se je vršila konferenca Proavet-ne matice JSZ. Na konferenci ae ni moglo vsega storiti, ker je bilo premalo časa za priprave. Priporočljivo tudi bilo, da se za prihodnjo konferenco uredi tako, da bodo poročali samo organizatorji P. M. iz posameznih naselbin, ne vsi delegatje. S tem se hi prihranilo velijo časa za važne stvari, ki ostanejo nerešene. Ob S. popoldne se je pričel, program, ki ga je aranžirala okrožna konferenc* prosvetne matice. NastopDi so tudi pevci in pevke zbora Sava Iz Chicaga, v mešanem zboru jn kvartetu. Nastopili so tudi pevci in pevk« iz Waukegana. Uprizorili so enodejanko "Vlomilec," Pavel Sifler je igral na piano, Puncer-jevi deklici sta peli ia nas saba~ vali, Zakovškov fant je igral na harmoniko in naša mladenka, ki poje na lokalni radio postaji, je lepo "zajodlala," da smo bili vsi veseli. Konferenčni program je bil res to, kar je obljubljala tajnica Frances Zakoviek, in Ae več I Val smo bili zadovoljni z njim. Slišal sem pcgovoce: "Da bi se že spet kaj kmalu vašila konferenca v VVaukeganu!" Prihodnja konferenca se bo rea spet vršila v VVaukeganu. V. Na Chkagu je dosti novic/ posebno delavskih. Pa smo menda preleni, da bi jih poročali. Dne 6. oktobra sva z mojo soprogo doživela prijeten večer, ko so prišli k nama najina brata in J. Jeievšek ter J. Jereb in Marija, ki ao naju opomnili na 25-letaico najine poroke. Povabili so naju v Narodni dom. kjer naju je čakalo mnogo prijateljev in prijateljic. Ko svs pr&la tja, sva bila tako presenečena, da nisva mogla besedice spregovoriti Bila je mnogo ljudi in a talka sva pri i ls k besedi. Bilo jih je več ko tri «to in petdeset Nisva mislila, da imava toliko prijateljev ia prijateljic. Vskd presenečenja ae nisva mogla pri- Dasi ne moreva ta ^nen vseh posamezni^ J*va tu le dve imeni imeli s stvarjo najv* Mrs. Troha in Mr«. F Najina najiskrenejSa njuna in vaem ostalim, 1 tem sodelovali! Ta dog( ma bo ostal v prijetnem nem spominu! Jakob in Johana 1 B«z«e vesti iz Shu Sharan, Pa.—življenj danji dobi je v resnici u Vsak dan čitamo o izmi mivih dogodkih z vsei sveta. Kako skušajo . mrtvece, kako Mussolini Ua materam nagrade porode, seveda le za poi pa za preživljanje (za t< je skrbel Bog), -poročili dovni stavki ogrskih n veat z Dunaja, da nam proglasiti plemenitega ka Dolffusa svetnikom sli te), dnevna poročila o telju Lindberghovega itd. Toda, predragi, ali »te čitali o nezasliinam dogi se je pripetil tu v Sharoi kdo je oskrunil petletno ce, jo umoril in potem n« sežgal. Bila je hčerka staršev. Ugrabitelj je dobro poznani in ugledn nedeljske šole. Pa kaj koliko kazni je dobil za čin? Samo od 2 do 5 i To je vzgled pravice, ki da je za vse enaka. Nep »ka sodnija! Slabo se tudi sliši v ima državni tajnik tolil da kratko malo črta soc. z volilne liste. Tako se reč »godilo v državi Oh veda, če bi bila polovica stov tako požrtvovalna i na kot je s. Snoy, potem soc. stranka brez dvomi vem mestu. S. Snoy je par tedni tukaj z namei bi malo poživel nt* ui aoc. klub. Toda, dokler i tako malo brigali za d politiko in bomo ostali napram delavskemu giba ae je pokazalo pri nas m gistracije za jesenske potem ne moremo imel upanja na iaboljšanje na mer. Vodili so histeričn na volilce, da bi se regi toda kljub vsemu prizs se je registriral komaj < vsakih treh volilcev. . Nikakor ne morem u dejstva, ds smo tako Saj je volilna moč, ki j< jat, vendar edino u^i orožje, s katerim ae lahl proti krivici in slabim ram, proti katerim veda mo, ds so jih krivi mo v bodočnost—Tu * ročila Antonia Valent.r^ ka dobroznan«' in ugM" ne. z pmj^jrrj pekom Ttorv^ Ob.k) . Mlademu psr« rran*'. Dormii« ar je rodila p* ka. CšštitMM^' Naš lotpadM*' redil ■ll"*' "fS boto 27. oktobr* ^ Igral bo It Girsrda. a.** * | jO4' ljubljen e l .m* ' 25. OKTOBRA. PROSKETA 1 Vesti s Primorskega KNJIGA povod Enačijo? U aretira««*. — ' Ftsac i* whfc teror J^i« li«-gtv0BI K 9 oktobra 1984. — vrhu in okolici. Kot eaa J^nali. »o italU-n-ke C karabinerji m gorska E, začele z aretacijami ie JJ t I Z vsaki« nadalj-.tlnomje bil kakšen a**ti-'iHdpeljan v goriške »po-PS niso vee hkrati, ^ v^kega posehej. Do jjo nam znana imena tehle pincev: M Franc iz Lomov pri Cr- dolfa Filipa, posestnika iz Orne-ga vrha, starega 56 let. Nekaj dni kasneje so neznanci okradli prodajalno (konzum) črnovrškega kmetijskega društva. Denarja sicer niso odnesli, vseli pa so nekaj jestvin. 0-blasti »o takoj osumile Lampe-ta Ivana starejšega, po domače Hladnika, in ga takoj aretirale. Zaradi raznih sumov in pretvez so x aretacijami nadaljevali. Pri preiskavah so našli čisto nedolžne slovenske knjige in to je bil glavni povod za nadaljne aretacije. Po deželi gre glas o vojni Sežana, 29. sept. 1934. — Ce človek hodi po vaseh, se ne more načuditi razpoloženju, ki vlada med ljudmi. Vse je prepričano, da bo vojna. Zlasti je to bilo zadnji dni, ko se je ves [«Lupj» iz Toakane~ so postavili fašistični tisk dvignil proti Ju-'v spomin na bitUe in žrtve To_ šani otvorili že dolgo napovedovani "dopolavoro". "(iorizia d*altri tempi",—(Go-nca v prejšnjih časih) je naslov knjige, ki jo je spisal Kameri Mario Cossar, ravnatelj goriškega muzeja. Lepo opremljena knjiga ima čez 260 strani. V Podragi (St. Vid nad Vipavo) se je 16 letni Alojz Kopačin, ki je delal v domačem mlinu, težko ponesrečil. Z desno roko je neznano kako prišel med kolesja, ki mu jo je zmečkalo. V bolnišnici so mu morali odrezati celo desno roko. 42 oseb je aretirala italijanska policija v Bardonecchi na francosko-italijanski meji, ker jih je osumila, da so se udeležili umora nekega častnika milice. Nekaj so jih že izpustili, 28 oseb pa je pridržanih v zaporu. Spomenik na Sabotmu Na vrhu Sabotina, kjer se je svetovni vojni borila brigada pjrtrn, star 48 let, krojač. Lič Franc iz Lomov, star ^ posestnik. Jošt iz Lomov, star 46 bnt prejšnjega, kmetovalec. 0olf Karel iz Lbmov, star jjt, posestnik. Ipnik Anton iz Lomov, star ^t, hlapec. Lyec Franc iz Črne_ga vrha, I8 let, mlekar pri črno-|p plekarni. Ptnel Dominik iz Ornega ^ lUr 25 let, poslovodja v ^jikem društvu. )41f Viktor iz Ornega vr-,*ir 33 let, posestnik, kape Ivan iz Zadloga, star fe, posestnik in načelnik čr-pikega Kmetijskega društva, kptjne Ivan starejši, po do-k Hladni k, iz Ornega vrha, r 59 let. hk Anton iz Predgriž, star fe, posestnik. Udnja dva retiranca baje ni-iv nikaki zvezi z drugimi in |sprta zaradi nepolitičnih k Rudolf Viktor je bil a-hn šele pred kakimi sedmi-jfcvi. Imena ostalih areti-m, ki jih je še veliko, nam inana. Prvi je bil baje'*re-i Pivk Franc iz LomoV, po tih vesteh pa Rudolf Karel iz l*a vrha. Na podlagi izpo- I in groženj so karabinerji Urili in zaslišali v kratkih ■ledih še ostale. Širijo se go-fe, da so oblasti v zaporu ta 1 »retiranca strašno pretepali iz njih izsilile kake iz-Rdi. Žugali so jima s smrt-idoživijenskim zaporom in na druge načine mučili. * j« baje ves zbit in živčno fcn. Zaradi ustrahovanja je M narediti testament. O N Francu pravijo, da so ga v >»u tako pretepli, da se mu •radii um. Ko so oblasti ■h pretoka vo pri Pivku N, io našle vse polno slo-^ knjig. Ljudje pravijo, »karabinerji odpeljali iz Jj* hiše poln voziček knjig! * »retacij je iskati prav za tem dejstvu. Ko ao obla- prlile prve aretacije in so preiskavi slovenske J. jih je Kotovo nedolžna "V" knjiga hudo raztogo-da so nadaljevali z are-JJ®1 kar na slep slučaj, ■j* «• sumnjo »o padale na goslaviji. Pisanje teh časopisov nam je deloma znano. Naši ljudje pa časopisov ne berejo, ker večina ne zna toliko laško. Lomijo le za silo tisto svojo trža-ičino, v kolikor jo le najnujnejše rabijo. Tako stanje je zato najbolj pripravno za vse mogoče pretvarjanje resnice in če se potvarja že itak anano pretiravanje laških časopisov, si lahko mislimo končni efekt vsega. Razpoloženje zadnjih dni je torej bilo čisto vojno. Vse je govorilo, da Jugoslavija želi vojno z Italijo in da bo ta danes ali jutri tudi zares izbruhnila. Na tihem so bili pa tega vsi veseli, ker so si mislili, da slabše gotovo ne more biti tudi v vojni, kot je danes. skancem zanimiv spomenik, ki predstavlja tri volkove. SI*OM1N! NA HOOVERIZEM OB PETLETNICI KRIZE h jih 11 ^radi slovenske knji-opravljale v ječe. Ljud-•»trnovrške planote je zbe-" trajnosti in preteče kot mora nad LT ne ve kaj se bo ij* pr*v i njim zgodilo. J™ '"m aretacijami sta se |x membna dogod-ljudje stavijo v aveio J" kar je nkdalje pri- ^ptembra t. I. so " kl nikakor ne morejo »tik. k/V0J^a Prejšnjega, Kavčiča, konfiniranega J^^ti Italije, nabirali| Cr d" mu jih Mliejo1 JTntc'JO To čisto člove-' l 1 dejanj,, je bilo pri ^ »-Proti,ir*avno in pro-I "•znivo postopanje.1 * 7<*"liševanje, prej 'Klednih faranov tega, nakar eo till. Domačega l klicali na kve-kj^r bo zaNliiali " lastnika tna-' ri Zajcu" starejra * v"Šmarja in Ru- Vojačnico v Trnovem Sirijo Trnovo, avgusta 19v34. — Lansko leto dokončana vojašnica v Trnovem postaja očividno že premajhna. 2e pred Časom so začeli zunaj obzidja prejšnje vojašnice z gradnjo novega velikega poslopja. Kot vse zgleda, bo tudi ta stavba spadala k vojašnici. V kakšne namene bo služila, še ni znano. » Na vrsti so cestarji . Ilirska Bistrica, septembra 1934.—Pri nas že itak ni več domačina, ki bi bil zaposlen še v kakšni javni ali pa državni službi. Zadnji so bili še cestarji. Zdaj pa je prišel dekret, s katerim je 87 slovenskih in hrvatskih cestarjev na cesti Postoj-na-Reka premeščenih nekam v Sicilijo. Obvestilo, ki ga je vsak cestar prejel, je vsebovalo med drugim tudi opozorilo na to, da je kraj, kamor je premeščen, nezdrav in poln malarije. Kakšen namen imajo s to prijazno napovedjo, si lahko predstavljamo. Drugo vprašanje pa je, kako bo živel naš človek z 250 lirami plače tako daleč in brez kakšnih drugih dohodkov. Doma ima navadno še hišico, kos njive ali vrta, da si tako pomaga in živi. Na mesta slovenskih cestarjev pa pridejo sami Italijani. V Postojni hočejo Italijani odpraviti dosedanjo nadaljevalno šolo in mesto nje napraviti le tečaj, ki bi trajal 2 leti, med tem ko ta šola traja 3 leta. Ta šola je bila ustanovljena mesto prejšnje slovenske meščanske šole. Z vsemi svečanostmi so v Ko- Pismo iz CltvriMda Zadeva direktorija SDI)__Na- hruljevanje Adamiča ne bo spremenilo dejstev In najvUji s<»dnik bo le zgodovina.—Kra-murski velepatriotiiem (Nadaljevanje u 1. strani.) V slični vlogi so nastopili tudi njegovi svetovalci, ki so izjavili, da bo "neizogibna defla-cija skrajno nezdrave situacije imela le dobre posledice" in o-mogočila industriji nov zamah. "Povsem možno je, da se bodo naši "korporativni" dohodki letos zvišali na 150 milijard." V situaciji ni Hooverjeva administracija videla "ničesar, kar bi ogrožalo fundament narodne prosperitete." Taka nesoglasja niso mogla imeti drugega učinka kakor paniko in krizo še bolj povečati. In če so politični vodje dežele splezali na drevesa, so skočili v luknjo tudi "možgani" ameriškega kapitalizma, bankirji in in-dustrialci. V "temnih dneh" borznega kraha so se odpravili v Morganov urad predsedniki štirih največjih bank v New Yorku — Mitchell od National City (pozneje odstavljen), Wig-gin od Chase National (pozneje odstavljen), Potter od Guatun-ty Trust in Posser od Bunkers Trust Co. Skupaj z Thomasom Lamontom, Morganovim partnerjem, so predstavljali šest milijard premoženja. In ti zastopniki šestih milijard so slovesno izjavili: "Da so fundamenti trga zdravi; borzni krah izvira bolj iz tehtnih kakor pa fundamerrtal-nih vzrokov; cena mnogih dobrih vrednostnih papirjev (delnic) je prenizJca." Charles Schvvab od Bethlehem Steel, ki je dolgo igral vlogo bizniškega vedeževalca, je na svojo pest povedal deželi: "Ves čas mojega dolgega udejstvovanja v jeklarski industriji še nisem videl bolj stabilne podlage in z boljšimi izgledi za bodočnost kakor so današnji." In od tedaj je ta industrija zdrknila navzdol 80'/ , tako dobri so bili — Scbwabovi izgledi. VigiUnti >#et napadli stavkarj* Balinas, Cal. — Vigilantje so te dni spet napadli šotoriAče poljedelskih delavcev, ki so za stav kali pred nekaj tedni. To je že tretji napad, od kur traja stavka. m Ko som zadnjič omenil, da je neka klika v direktoriju Slov. del. doma v Collinvvoodu na delu, da se me izrine iz omenjenega direktorija, v katerega bi bil inu l biti šele poklican, in ko sem navedel -kot vzrok tega spletkarjenja bojazen nekoga, da bi bil jaz koritar, se je oglasil tajnik doma V. Coff, češ, da on ni koritar, je nesebičen in požrtvovalen narodni delavec itd. Sploh je Coff hotel napraviti vtis, da on prav za iprav nima nič proti meni, pač pa je neki drugi član direktorija, ki se njemu zdi več vreden, za dom kot na pr. jaz, dasi je bil dom postavljen brez pomoči tistega direktorija, kakor tudi brez moje in marsikaterega drugega rojaka in bi tudi -brez njega in nas še danes stal tam, kjer stoji. Omenjeni direktor, «ki je hotel reaignirati, če bi 4>il jaz prišel v d i rek torij, |w je bil menda sam mladi Lokar. Pretveza, s katero se me je hotelo ^riniti iz direktorija, je bila, da moja delnica ni bila pravilno prepisana name, dasi je imela oseba, ki je svojo delnico prepisala name, vso legalno ipra-vico to storiti, čeprav je bila delnica podedovana. Prepisana je bila delnica pred tremi leti in vse je bilo ali right, dokler ni pr išla vrsta name, da nastopim svoje mesto v direktoriju. Tedaj se je začelo spletkarjenje. Vsemu temu pa bi bila morala napraviti konec izjava treh prizadetih oseb, ki bi bile edine upravičene ugovarjati zaradi prepisa omenjene delnice, izjava, v kateri izjavljajo, da pri delnici niso imeli in nočejo imeti nobenega opravka. To izjavo je Barbič izročil predsedniku direk torija Jančiču, ta jo je izročil Coffu, le-ta jo je pa prečita! ta ko, da je nihče ni razumel, poleg tega i>a je mene kot drugi navzoče zavedel v zmoto, da gre za protestno izjavo proti prepisu >delnice. Da je Coff delal to namenoma, sem prepričan vsled dejstva, da stvari ni hotel pojasniti niti tedai, ko sem hotel vedeti, kdo je šel iskat podpise proti meni. Tudi drugi dan (16. o>kt.), ko som bil pri njem, mi ni hotel povedati, za kaj prav za prav gre. Torej je hotel, da ostanemo vsi v megli. V kalnem je lažje ribariti! Vsega tega Coff ne bo mogel utajiti, pa če si še bolj prizadeva. Tudi ne bo mogel reči, da pri vsem tem spletkarjenji! proti meni ni imel nobene be»*«de. Kam se je .postavil v slabo luč! Član direktorija Andy Hožič je izjavil o stvari na seji dne 15. t. m. slodoče: "Kaj če bi se šlo zaradi koga drugega, bi Alo vse gladko in bi ne bilo nobenih pomislekov in komplikacij; toda gre zaradi Jonteza, ki je ,pri nekaterih članih diroktorija obso-vražen—zato vsa ta komedija! Politika!" Enakih misli je bil direktor Albin Prime. Ali je kdo zavrnil ta očitek? Nihče. M«tlče je bil vzet na znanje, kar pač pomeni, da je bil čisto upravičen in zaslužen. Meni ni bilo in mi ni do tega, da bi sedel v direktoriju HDD. In vzlic U mu, da sem bil pravil- mn fcb v ti h I »orjeni kralj Aleksander na javnem odru v llelgnulu. no ieveljen za namestnika, bi se bil drage volje umaknil molče, če bi mi bili, oni, ki si na vse kriplje prizadevajo, Ua ne bi (irišel vanj, povedali, kako se me boje in da jim kratim dragoceni spanec. Ker pa so si n&mesto tega iabrali zahrbtno spletkarjenje, ne morem molčati. V direktoriju so me sicer rešeni, toda jaz ne bum miroval, tlak I ur stvar ne bo do kraja razM*čena in spletkarji razgaljeni. Ne gre namreč samo zaradi mene, temveč za to, ali naj obvelja načelu, da sme vsaka klika pod takšno ali drugačno pretvezo spraviti iz direktorija vsako osebo, ki t*J kliki ni po volji. Povedal sam o stvari nekaj tega. kar vem. Ce bo potrebno, bo stvar še bolj natančno pojas. njena. Tisti, ki so začeli s tem umazanim spletkarjenjem proti meni, naj se pa izgovarjajo kakor vedo in znajo—dejstev, kar jih je, ne bodo pobili. ' f. • • Tole kričanje nad Adamičem zaradi umorjenega Aleksandra je postalo res od sile ogabno. Kaže, da so naši "velepatriotje" popolnoma znoreli. Ce bi rabili vsaj trohico ipameti, bi morali vedeti, da bo končni in edini veljavni sodnik o pravilnosti in verodostojnosti Adamičevih izjav o Aleksandru zgodovina, pred katero današnje kričanje raznih petolizcev in fanatikov ne bo pomenilo Čisto nič. ''Adamič je povedal o Aleksandru, kar je mislil, da ve o njem oziroma, kar je izvedel od drugih, katerim je on verjel; ali je pogodil v črno ali ne, o tem bo sodila zgodovina, ki se .ne bomo imeli nobe ne koristi ne mi niti stara do movina, pač pa nam vsestransko škoduje. To bi se ne ismelo dogajati. Toda je že tako na tem puklastem svetu, da razni majhni in grdi človečki vedno počenjajo grde in škodljive reči, in tudi mi nismo iivsoti; in |m> zaslugi teh malenkostnih in skrajno sebičnih ljudi se spreminja arena našega javnega življenja v čezdalje gnusnejšo mlako, v kateri tone lop del našega lzss> Ijenega naroda. • e e Del našega časopisja Jv nje čas<< zopet pokazal, da so njegovi uredniki zopet pozabili lepi in |M»membnl narodni pregovor: Ne hodi na eolnee, če imaš maslo na glavi.— Ivan Jontez, 58. Velika zma|« voznikov tovornih avtov Dolga stavka Je Mla končana. ko so deMaJalrl prUlsll ns priznanje unije In druge zahteve _ ItorhenUr. S. Y. — «lodajal<| so priznaH krajev-no unijo voznikov, znižali delovni tedni s Hi na 40 ur in zvišali plačo /m deset odstotkov. Hlb-ley, lAtul*My Si Curr Co., ki m* je riajls»lj trdovratno l»orila proti zahtevam stavkarjev, je na zahtevo vladnega delavskega odbora, ki je posredoval v |*o-gsjanju za konlsnje stavk«, tudi priftUila ns ponovno ujM*«lil4iv 20 dela v rev, katere je odpustila Zaradi unijskih aktivnosti. Tej zmagi *<» liosveča Izred na važnost iz razJogs, ker so voznike podprte v*e krajevne unije v njihovi stavki. Vsak lian je pmpuval ve» iu. vsoto v "klad za podpirsfije družin Mtav« kujo s 2. m t rani) anance in prijatelje od blizu in daleč, da nas gotovo posetite na veselici. Pridite maskirani, da Več zabava. Na klubovi seji I bilo sklenjeno, tla se vse članice (tudi nečlanice so vabljene, da store isto) maskiramo. Naši »olje so nam pa obljubili, da bodo pripravili okusen prigrizek. Ka do ved ne gmo. kaj bo. Pa saj ste menda tudi vi, cato pa pojdimo vsi skupaj na veselico 27. okt. Vesti in novice v Prosvuti so zelo zanimive, zelo zanimivi in pod učljivi pa so tudi uredniški komentarji—Proslava jednotine •UMetnice društva Slovenec št. 262 SNPJ ni tako dobro isimdla kakor je bilo pričakovati, vendar m, kakor je tudi br. Lokar omenil, v očiglod slabim delavskim razmeram in mali naselbini, je hil uspeh dovolj dober. lTl»amo pa, da bo prihodnjič še boljši. Končno ielim obilo uspeha uradnikom pri delu za Pro-sveto in SNPJ. Za gos|K)dinj*J(i klub in društvo št. 262. Fraacea Gorence. Prireditev aa ponearečenegu rojaka Itarherton, O,—et brezplačne počitnice za en teden itd. Pred več meseci se je tukaj pripetila huda nesreča. V nji Je bila hudo prizadeta druAlna, kateri' oče ne dela fte štiri leta, I »a so tako opustili društvo in »ponesrečenec Je ostal brez vsake zavarovalnim'. Zato |>a, bratje in sestre, zanimajmo se bolj za nuša podporna društva, tako da bomo imeli v stiski, holecni in nesreči kakšno pomoč, ksjti nihče ne ve ne ure ne dneva kdaj ga zadene nesreča. Pristopite k SNPJ, k I vam bo vselej lajAala tuge, uko boste njeni člani. V soboto 27. oktobra priredi zabavni klub "Kras" veselico v korist ponesrečenega rojaka, da si nabavi umetni ud. Klub vabi vse rojake in rojakinje, da se te veselice udeleiite v velikem številu, kajti gre za dobro stvar. Udeležite se, da pomagamo vsj skupaj (Hirati solze nesrečnemu bratu. Pokaftimo, da v nesreči brat bratu rad roko laala v pomoč. Kadevoije so se od K V ali sledeči pevski zbori, ki bodo na veselici sodelovali: Naš Dom iz Kenmora, cerkveni pevsiki zbor Presv. Brca in ehor Javornik, ki bodo SJH*t zapeli lepe slovenski* pesmi. Godba bo izvrstna, namreč novoustanovljena slovunaka godba na pihala, ki bo igrala ve. sel« iposkočnice. Naše vrle Kra-ševke bodo pripravile okusen prigrizek, Kraševci pa bodo po-skrbeli, da ne bo nihče isjen, Ulj ud no vabimo vse Kraševco in Krsšcvke ter ostale rojake iz Clevelanda in okolice, da se isi-zovejo na*emu klicu in pridejo naiu na pomoč, tako da bomo s skupnimi močmi pomagali otre-t! solze ponesrečenemu bratu Kraševcu. £« vnaprej se Iskreno zahvaljujemo vsem posetni-kom za odziv in ja^ct. John ldpihovala mržnjo in so se morali biti med Ha bo: prepir med dvema opravljivkama se je končal s pretepom med obema možema. Prav zdaj je priAel fc. U>vaque in priganjal šiloma k na bo Bouteloupa. — Tukaj je tovariš, pa nHj pove, ali je res dal ženi dvajset soujev, da je spal pri njej. Najemnik je skrival preplašeno dobrodušnost v košuto brado, ugovarjal je in jecljal: — O, to pa ne, nikdar ne, nikoli! Zdaj je Levaque grozeče planil In pomolil Maheuju pest pod nos. — Veš, tega ne trpim. Ce bi bila moja žena takšna, bi ji polomil rebra ... Ti torej verjameš, kar je ona dejala? — Tak, hudič, vendar! je zavpil Maheu, divji, ker so ga iztrgali iz njegovega tuhtanja, kaj pa imate zmerom s temi marnjami? Ali vam še ni dovolj vse te bede? Daj mi mir, če ne ti jo prismolim ... In sploh, kdo pa je rekel, da moja žena to govori? — Kdo je rekel? . . . Pieronka je rekla. Maheu j ka se je rezko zasmejala, potem pa se obrnila k Levaque-u: — A, Pierronka . . . Prav! Jaz ti pa tako povem, da je ona meni to povedala. Da, ona mi je rekla, da ležiš pri obeh svojih možeh, enega imaš pod sabo, drugega pa nad sabo! Zdaj ni bilo mogoče ničesar več razumeti. Kričali so vse vprek. Levaque-ova sta vračala Maheujevim, da je Pierronka govorila še vse druge reči o njih, da so prodali Katarino in da so vsi z otroki vred okuženi s svinjarijo, ki jo je bil Štefan iztaknil v "Vulkanu". — Ona je to rekla, ona je to rekla, je vreščal Maheu. Ze prav! K njej pojdem, in če pove, da je to rekla, jo obrišem čez gobec! Planil je ven. Levaque-ova sta mu sledila kot priči, Bouteloup, ki se je bal prepirov, pa se je skrivaj vrnil domov. Tudi Maheujka, razvneta zaradi prepira, je hotela za njimi, tedaj pa jo je zadržalo Alzirino ihtenje. Prekrižala je konca odeje krog drhtečega otrokovega telesa in se spet postavila pred okno z izgubljenimi očmi. Oh, ta zdravnik, da ga še zmerom ni! Pred Pierronovimi vrati so Maheu in Leva-que-ova srečali Lidijo, ki je gazila po snegu. Hiša je bila zaklenjena, žarek svetlobe je uhajal skozi špranjo pri oknici; otrok je sprva v zadregi odgovarjal na vprašanja: ne, očeta ni doma, odšel je v pralnico po Ožganko, da bi ji nesel sveženj perila domov. Potem se je zmedla in ni hotela povedati, kaj dela mati. Naposled pa je izblebetala vse s potuhnjenim in maščevalnim nasmehom: mama jo je pognala ven, ker je prišel gospod Dansaert in ker ju je motila v pogovoru. Poslednji se je sprehajal od jutra z dvema orožnikoma po koloniji, prizadeval si je zbrati rudarje in pritiskal je na slabiče s tem, da je povsod pripovedoval, da se je družba odločila najeti Boraince, če ne pojdejo domači v pondeljek v Voreux. Ko pa se je znočilo in je našel Pierronko samo, je odpustil orožnika in ostal pri njej, da bi kraj tople peči izpil kak kozarček brinovca. — m, molčite, ju bomo videli! je zašepetal Levaque in se pohotno zasmejal. Takoj se bomo prepričali ... Ti, deklina, pa izgini! Lidija se je za nekaj korakov umaknila, Le-vaque pa je prislonil oko na špranjo v oknici. Krotil je smeh, da so se mu pleča stresala. Nato je pogledala Levaque-ovka; a dejala je, da jo črviči in da se ji gnusi. Maheu jo je odrinil, da bi tudi on videl, potem pa je izjavil, da je pogled zlatega denarja vreden. In spet so se vrstili znova, vsakdo je za trenotek poškilil skozi razpoko kakor v kaki komediji. Izba se je svetila od snage in razsvetljeval jo je močan ogenj; na mizi so bili kolači, steklenica in kozarci, zares kakor prava pravcata gostija. A vse to, kar so videli, je naposled razjezilo oba moža, ki bi v drugačnih okoliščinah pol leta zaradi tega zbijala šale. Da se je mašila do grla in da je privzdigovala krila, je bilo smešno, toda, vražja strela, ali ni svinjarija, da se tako razgalja kraj ognja in se krepča s slad-čicami, ko nimajo tovariši niti skorjice kruha niti kepe premoga? (Dalj« prihodnjič.) Presajanje glave ("ude/.ni UHpehi moderne biologije. — Kk^perimcnti n hrošči. metulji in kobilicami Pred nekoliko leti *o v nekem dunajskem biološkem raziskovalnem zavodu izvršili prve senzacionalne poskuse t. zamenjavo živalskih glav. takrat je u-*p«'l<» raznim vrstam žuželk, kakor vodnim hroščem, mokarjem, metuljem in kobilicam zamenjati glave in jjh ohraniti žive. iSedaJ so t<- poskuse izvršili pred vsem z namenom, da do-ženejo, v koliko je odrezana in presajena kImnm aposobna izvrševati svoje funkcije. K«»t kriterij za us|ieh operacije je veljala sposobnost, da se žival po o|Kogled, ker sta bili presajeni glavi drugačne nič ne de, če ji odsečeš glavo in ji jo spet pritakneš. Cez dva dni žre kakor prej in živi kakor prej. Kobilice s tako pritaknje-no glavo so se tudi povsem normalno levile in legle jajca, iz katerih so se izvalili normalni mladiči. Takšne senzacionalne operacije uspevajo seveda le v kraljestvu nižjih živali, med žuželkami, pri katerih se prerezani živci očitno spet spojijo z enostavno zlepitvijo. Pri ljudeh bi zaman poskušali kaj takega in bi bilo tudi odveč — saj smatra vsakdo svojo glavo za najboljšo . . . Pesniki vseh narodov in časov so opevali ljubezen ki jo poveličevali v nesmrtnih delih. Tako je bila, je in bo ljubeeen neizogibni rekvizit umetnosti vseh dob. Bruseljski učenjak, prof. de Bruyn, pa se je zdaj lotil obdelovati ljubezen s popolnoma nove strani: ljubezen ga zanima kot matematika. Kot matematik je profesor trezen človek, ki mu ne zadoščajo zgolj metafore ki duhoviti izreki. Zato je izračunal s pisalom, koliko stane ljubezen. De Bruyn pravi, da ima ljubezen vse ,polno pospremnih pojavov. Eden teh pojavov je po-, sedanje na kJ opicah. Pomladi irj jeseni so vse klopice po parkih in javnih vrtovih zasedene do zadnjega prostorčka. Zaljubljenci pa se ne zadovoljujejo samo s (posedanjem na klopeh, marveč režejo v les tudi črke svojih imen, katere oklepajo srčne figure. Ta način tratenja časa zaljubljencev pa že povzroča neke atrošfke. Bruseljski magistrat plača za ta kino ljubezen vsako leto 20,000 frankov, ker mora izmenjati klopi, odnosno nadomestiti poškodovane dele z novimi. Stroški pa bi silno naraali, pravi prof. de Bruyn, če bi izračunali "Akodo ljubezni" v vsej Belgiji ali n. pr. v Evropi. Da, koliko stanejo v les rezani izlivi ljubezni na vesoljnem svetu! A ljubezen se ne zadovolji samo z uničevanjem klopi, poškodovanjem drevesnih debel. A-meriške statistike hranijo dokaze, da (povzroča ljubezen tudi mnogo prometnih nesreč. 40 odst. prometnih nesreč pripisuje belgijski profesor zaljubljenosti mladih (parov v Ameriki. Tako strašno slepo gospodarita tamkaj ljubezen in flirt! Saj je n. pr. jasno, da je dovolj, če vozač le s pogledom ošine lepe noge ženske na cesti—nesreča je tu! Včasi se seveda ozre tudi poželjivo po svoji lepi sosedi— posledica je, da avtomobil zavo-zi v drevo ali se prevrne v jarek. Koliko stanejo popravila avtomobilov? Tega nihče ne pove, ker ne v6. A tudi zavarovalnice proti poškodbam bi znale naveeti kaj mastne vsote o tem, kafkšne vsote gredo za odškodnine ponesrečencem na ljubav-nih izletih. Ljubezen ima poleg tega važno vlogo v kriminalietiki. Pomislimo le na drame in tragedije, ki jih izziva! Od zapeljanosti do ločitve zakona je dolga pot, ki dobro prehranjuje advokate. Samo v Belgiji mora policija letno posredovati v kakšnih 130,000 primerih zaradi ljubezni. Sodni strošlki s tožbami in ločitvami pa veljajo Belgijo vsako leto okoli 60 milijonov frankov. Ljubezen je torej draga reč, zato bi morali v današnji gospodarski stiski z njo bolj skopariti. OKTO ZVOKI IZ VSEMIRJA —Kadertted Plctur«. Nemške gospodične iz mest danes pobirajo ontanke kmetijah. Tako Je Hitler "odrečil" nemški narod. — Kaj ste pri vas še vedno brez služkinje? — Zal, še vedno. Pa da bi ne mazala stanovanja, sva na hrani kar v restavraciji, spiva pa v • V restavraciji — Natakar, povem vam, da še svoj živi dan nisem videl tako trdega zrezka! — Potem pa še niste jedli pri nas bifsteka. * Katehet: "Ali mi lahko poveš, zakaj je Eva v raju ugriznila v jabolko?" Učenec: "Menda zato, ker ni imela noža." hotelu. FLAT—stanovanje se odda v najem za nizko ceno. Gorkota na peč. Oglasite ee na 2447 So. Hamlin Ave., Chicago.—(Adv.) Pravi starokrajske M po 30c funt. Pošljem 5 ali več v vse kraje v U poštnina plačana. Posljit z naročilom. JOSBPH LESKOV/ 420 High St., Racine, HtINR FRANCK WN$>< AGITIRAJTE ZA PROGI oblike ranij«« v dozurHc stadije. V resnici je uspelo tudi pri vseh]barve no*° Navzlic temu IMMkusnih žisalih doseči razvite 1»* *u ** buhi v polno- <»bilke. Žuželke s presajeno vredna metulja. gla\o mi pr< znano,1 dnevni čas v hipnotični otrplo-da ti črvi sploh ni*. čr\». t^m- stl. Ta.kobilic* je tudi svoje ve« mladostna oblika ličinke ne-,spolno vprašanje rešila rta eno-k«*ga hrošča, Ko s«> t r\i mokar-1 staven način: ljubezni m raz-ji nalrejo do dsbeloMi, m- zabu- množitev sploh ne potrebuje In liljn in kmalu se po|a\i)<> »nova lete jajca brez ^»delovanja *am-ka tednik.* > Meje k naročnini. Torej aedaj ni varoka, reči. d. Je liat prrfrai S. N. P. J. Mat Proaveta Je vaia laatnina in *«Xovo Je v vnaki ki hi rad Čital list vaak dan. Cena Uato Promet. Je: Za Zdrui. države in Kanado $6.00 Za Cicero in Chlraf« )• 1 tednik In................4 M 1 ...... t tednika in............... $ «0 ~ l tednika in.......... S tednike in............... 140 S tednfce ........ 4 tednike In............... 1» * ........... 5 tednikov In............. nič 5 ^"L'"....... Za Evropo Je..............,9 0° I it polnite npodnji kupon, priložite potrebno vMte de«.aris Order v pi.mu in al naročite Proeveto. Hal. ki Je v.*, la-tn.aa. Pojasnilo:—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov Poneha * ali če se preseli proč od druiine in ho aahteval sam svoj« ^ moral tisti član ia dotične družine, ki Je tako skupno narof w Proaveto, to takoj naananiti upravniltvu lista, »n obenem ^ vaoto liatu Proaveta. Ako te*a ne Btore, tr«la; mom datum aa to vaoto naročniku. ___________________ PROSVETA, SNPJ. M67 8o. Usrndale Ave.