LETO III. ŠT. 24 (121) /TRST, GORICA ČETRTEK, 18. JUNIJA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LECCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 ZA NAŠO SKUPNO STVAR Kandidat Slovenske skupnosti za deželni svet na koalicijski listi Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikar je po objavi dokončnih izidov dal naslednjo izjavo: "Prisrčno se zahvaljujem skoraj 3.600 volivkam in volivcem, ki so mi zaupali svoj preferenčni glas na Tržaškem in Goriškem, kar je nedvomno dokaz velikega zaupanja in podpore naši slovenski stranki. Izidi potrjujejo, da je bila možnost moje izvolitve v o-beh pokrajinah povsem realna, in to brez škode za slovenska kandidata, ki sta bila izvoljena na listi levih demokratov in komunistov. Lepo število naših ljudi pa se tega ni zavedelo. Tako smo izgubili edinstveno priložnost, da bi se SSk vrnila v deželni svet in da bi narodno skupnost v njem zastopali trije svetovalci. Obema izvoljenima kolegoma čestitam in jima voščim veliko uspeha pri delu za našo narodnostno skupnost, saj njima in njunima strankama volilni izidi in moč na vsedržavni ravni nalagajo v nelahkem obdobju največjo odgovornost za reševanje naših odprtih vprašanj. Ob koncu bi se rad iskreno zahvalil zelo številnim mlajšim in starejšim prijateljem ter sodelavcem, ki so v zadnjem obdobju tako velikodušno in intenzivno delali za zmago na volitvah v iskrenem prepričanju, da delajo za našo skupno stvar. Neuspeh ne sme zmanjšati njihovega navdušenja za delo v korist skupnosti!" PO NEDELJSKIH VOLITVAH V DEŽELI F U R LA N IJI-J U LIJ S KI KRAJINI |jH|dina slovenska politična organizacija v Italiji ostaja torej še vedno brez svojega zastopnika v tako pomembnem zakonodajnem in upravnem telesu, kot je deželni svet avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Tako sicer pišemo z grenkimi občutki, saj je znano in dokazano, daje celotna slovenska narodna manjšina imela vzadnjem pet-letju velikansko moralno in gmotno škodo prav zaradi neprisotnosti predstavnika Slovenske skupnosti. Zato je naš odločni protest zoper krivične volilne predpise, ki jih je deželni svet odobril v legi-slaturi 1988-93 in zaradi katerih je bila Slovenska skupnost dejansko izgnana iz deželnega zbora, kjer je bila prisotna vse od prvih deželnih volitev leta 1964, popolnoma upravičen in aktualen. To tembolj, REŠITEV JE ZAJAMČENO ZASTOPSTVO Kandidat Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme Ivo Jevnikar ni bil izvoljen v novi deželni svet Furlanije-Julijske krajine. V tržaškem in goriškem volilnem okrožju je prejel skupno 3.570 preferenčnih glasov, vendar mu je za izvolitev v prvem manjkalo 294, v drugem pa le 128 glasov. ker dobro vemo, kako zadnji deželni svet ni pokazal resne in zares odločne volje, da bi se krivični volilni predpisi odpravili. Prav tako ni odločno pritisnil na rimsko osrednjo oblast, da bi potrdila njegove (sicer šibke) predloge, kako naj se vsaj olajša izvolitev predstavnika manjšine. Tudi izid zadnjih deželnih volitev je pokazal oziroma do- kazal, da je za narodne in jezikovne manjšine edina pravična rešitev institucija zajamčenega zastopstva. Zakon naj torej zagotovi narodni in jezikovni manjšini prisotnost v vseh pomembnih zakonodajnih in upravnih telesih, da bo lahko enakopravno z večinskim narodom soodločala o lastni usodi kot o usodi celotne družbe, sredi katere ji DRAGO LEGISA je usojeno živeti. Za takšno rešitev se je - in to moremo in moramo Slovenci v Italiji s ponosom poudarjati - odločila mlada republika Slovenija, ki je v svojo ustavo vključila člen, po katerem imata madžarska in italijanska manjšina pravico do zastopnikov v slovenskem parlamentu ne glede na število njunih pripadnikov. Italijanska manjšina v Sloveniji šteje - kot so večkrat javno in uradno izjavili njeni predstavniki - kakih 3.500 članov in ima od vsega začetka svojega državnega poslanca v Ljubljani. Posebnih pravic, ki so italijanski manjšini priznane v narodnostno mešanih ED 1—| J> J _ . __ _ F-Jk Volilna okrožja ts.anaiaame liste Trst Gorica Videm Tolmeč Pordenon FI-CCD-FC 136.013 20,6% 31.438 25,7% " 15.740, 18,9% 49.762 19,7% 8.185 " " 18,2% 30.888 20,1% LEGA NORD 114.156 17,3% 6.832 5,5% 10.884 13% l 51.398 20,3% 9.603 21,4% 35.439 23,1% D.S. 100.783 15,3% 19.679 16% 18.168 21,8% 36.370 14,3% 5.789 12,9% 20.777 13,6% A.N. 87.752 13,3% 23.890 19,4% 9.355 11,3% 32.438 12,9% 6.160 13,8% 15.909 . 10,4% C. POP. RIF. 72.387 11,0% 13.024 10,6% 8.589 10,2% 25.359 10% 4.494 10% T 20.921 13,7% . RIF. COMUN. 44.485 6,7% 10.974 9% 8.628 10,4% "| 13.165 5,2% 2.343 5,2% 9.375 6,1% I F. VERDI 32.392 4,9% 7.353 6% 4.274 5,1% 12.316 4,9% 2.342 5,2% 6.107: 4% U.F. 24.030 3,6% 398 0,3% 1.460 1,8% 13.730 5,4% 3.621 8% 4.821 3,1% P.A. F.V.G. 18.915 2,8% 3.474 4,1% 9.101 3,5% 1.359 3% ! 4.981 3,3% . L.A.F. 10.677 1,6% 372 0,3% 966 1,1% 4.306 1,8% 1.055 2,3% 3.978 2,6% FRONTE GIUL. 6.719 1,0% 6.719 5,4% l I . S.O.S. IT. 5.211 0,7% 5.211 2% i j FIAMMA 3.977 0,6% 2.112 1,8% 1.865 2,3% 1 ‘ ■ 1 | | Bele glasovnice: 1.759 Neveljavne glasovnice: 4358 | | Neveljavni glasovi: 125 Sporni glasovi: 37 | J 1 1 občinah, kot sta Koper in Piran, niti ne omenjamo, saj je na primer dovolj opozoriti, da so v Kopru do pred kratkim imeli župana, ki je bil po narodnosti Italijan in je danes vpliven član slovenskega parlamenta, kjer sta torej dva italijanska poslanca. Eden je izvoljen na manjšinski listi, e-den pa na strankarski listi. To tudi zato pišemo, ker italijanske javnosti pri nas o tem pomembnem dejstvu nihče ne obvešča. Prepričani smo, da bodo napori Slovenske skupnosti morali tudi v prihodnosti biti uperjeni v smer zajamčenega zastopstva. V nasprotnem primeru bo namreč izvolitev manjšinskih predstavnikov še vedno dejansko odvisna od dobre volje, oziroma politične računice italijanskih političnih strank. V tej zvezi moramo seveda omeniti, da je bil na listi le^-vih demokratov v tržaškem volilnem okrožju izvoljen dosedanji podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, ki je prejel nad štiri tisoč preferenc, medtem ko je bila prav tako v Trstu in na listi prenovljenih komunistov prvič izvoljena dr. Bruna Zorzini Spetič. V novem deželnem svetu sta dva svetovalca slovenske narodnosti. Kot prej KPI sta torej tudi obe njeni sedanji veji poskrbeli, da se je upošteval jezikovni oziroma narodnostni dejavnik, kar jima moramo pošteno priznati. Za zadnje deželne volitve je značilna visoka in za naše kraje neobičajna volilna abstinenca. To sicer ne velja toliko za slovenske volilne upravičence, vendar ne moremo mimo ugotovitve, da se volitev v deželnem merilu ni udeležilo kar 35 odstotkov upravičencev. Slednji torej predstavljajo stranko "relativne večine". Gre za pojav, ki s prstom kaže, da demokracija pri nas boleha za hudo boleznijo, kateri bi morali odgovorni čimprej predpisati ustrezno terapijo. STRAN 2 Saša Rudolf MOSKVA OPOZARJA BEOGRAD LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI GA -- BOMO POTEM IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM. Ivan Žerjal / intervju DAVORIN DEVETAK POTRESENCE Jurij Pa|jk ...jmj&Bb ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA V VIPAVI 45 LET ZBORA VINKO VODOPIVEC MIHEC IN JAKEC SE MENITA O. DESETA OBLETNICA ZBORA LADJICA SREČANJE MALIH MATURANTOV '78 Iva Koršič ŠOLSKE PRIREDITVE OB KONCU POUKA Erik Dolhar V ŽABNICAH POSTAVILI ORJAŠKI MLAJ KNJIGA O SIRARSTVU V POSOČJU 90 LET OPENSKE BANKE ČETRTEK 18. JUNIJA 1998 ČETRTEK 18. JUNIJA 1998 ■ Jk&w 4mmm SVET OKROG NAS S 1. STRANI REŠITEV JE ZAJAMČENO ZASTOPSTVO V goriški občini so bile v nedeljo tudi upravne volitve, o čemer podrobneje pišemo na goriških straneh. Noben županski kandidat ni prejel v prvem krogu absolutne večine glasov in bodo zato v nedeljo, 28. t.m., ožje volitve med kandidatoma, ki sta prejela 14. t.m. največ glasov. To sta dosedanji župan Valenti in kandidat Oljke Rupeni. Zanimivo in hkrati razveseljivo je, da so na listi, ki je podpirala kandidata Oljke Rupenija, prejeli največ preferenc in so zato že izvoljeni v novi goriški občinski svet štirje slovenski kandidati. To so Erika Jaz -bar, Božo Tabaj (oba SSk), Nataša Paulin in sen. Volčič (Levi demokrati). Novim občinskim svetovalcem za izvolitev iskreno čestitamo in jim želimo mnogo uspeha pri njihovem odgovornem delu. Izvolitev naše sodelavke Erike in kulturnega delavca Boža nam more vsaj delno popravljati grenak priokus, ki ga imamo zaradi neuspeha SSk na deželnih volitvah. Hkrati naj bo to bodrilo oziroma spodbuda za prihodnost, saj vemo, da je politika v bistvu boj, zmage in porazi pa njena stalnica. FI-CCD-FC 14 LEGA NORD 12 D.S. 10 A.N. 9 C. POP. RIF. 7 RIF. COMUN. 4 F. VERDI 3 U.F. 1 P.A. F.V.G. 0 L.A.F. 0 FRONTE GIUL. 0 S.O.S. IT. 0 FIAMMA 0 KOSOVO SE VEDNO V OSPREDJU MOSKVA OPOZARJA BEOGRAD SAŠA RUDOLF Demonstrativni prelet 85 vojnih letal Atlantskega zavezništva vzdolž meja Zvezne Jugoslavije z Albanijo in Makedonijo je prisilil Slobodana Miloševiča, da je med moskovskimi razgovori zagotovil Jelcinu večjo prožnost in angažiranost v pogajanjih s kosovskimi Albanci. V zameno je Rusija potrdila svoje nasprotovanje uporabi mednarodnih vojaških sil za zaustavitev spopadov na Kosovu. Moskva je pripravljena zastaviti vse sile, da bi krizo reševali po diplomatski poti. Iz skopih izjav, ki jih je bilo slišati ob koncu razgovorov - na ruski strani so se jih poleg Jelcina udeležili zunanji minister Primakov, obrambni Sergejev, vodja obveščevalne službe Trubnikov in glasnik ruske vlade Rahmanin - bi se dalo sklepati, da Moskva sicer poudarja tradicionalno navezanost in prijateljstvo z Beogradom, vendar pa ni pripravljena v vsem podpreti Miloševiča. Prav zaradi tega niso bili razgovori lahki, prav obratno, tudi Rusija zahteva, da Miloševič drži dano besedo in naveže resna pogajanja s kosovskimi Albanci. Kaže, da je srbski voditelj načeloma dal vrsto zagotovil, vprašanje pa je, če misli resno in pošteno. Jelcinov svetovalec za zunanjo politiko ! Prihodka je povedal, da je Miloševič med drugim pristal na obnovitev pogovorov z Rugovo, izognil pa naj bi se obvezi 0 prenehanju etničnega čiščenja na Kosovu. Vsekakor pa seje položaj zaostril do tolike mere, da predstavljajo resna j pogajanja tudi za Miloševiča edini izhod. Vendar pa pretekle izkušnje ne dajejo nikakršnega jamstva. Lahko le upa-| mo, da bo spoznal, kam gaje pripeljala dosedanja politika in da bo - če bo vztrajal na sedanji poti - prešel v zgodovino kot najneuspešnejši diktator na svetu. Zahod se je po 10 letih naveličal človeka, ki [ ne izpolnjuje obljub, zato od-; slej naj ne bi bilo več popuščanj. Letala NATA so z demonstrativnimi poleti dokazala, da so vsak hip nared in da lahko uničijo z enim samim napadom vojaška skladišča in na ta način onemogočijo premike in oskrbovanje jugoslovanske vojske na 1 zastraševalnih pohodih na I Kosovu. Če grožnje, trdijo v Atlantskem zavezništvu, ne bodo zadostovale, bomo s silo spravili Miloševiča k pameti. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 048 I / 533 1 77 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 34 1 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 775419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMIAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO S TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI CLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 1 30.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU POSTOPEK JE POTEKAL DVOJEZIČNO ZGLEDNO ZADRŽANJE TRŽAŠKEGA SODSTVA Dne 12. junija se je končal na kazenski preturi v Trstu proces proti bivšemu pripadniku X. Mas Enricu Giustini, ki je opsoval slovenske študente med dijaško manifestacijo dne 26. oktobra 1994. Ko je sprevod študentov krenil mimo Giustinove trgovine v ul. Battisti v Trstu, je ta zapustil delovno mesto, planil na slovenske študente in začel preklinjati ter kričati z rasističnim izpadom "Bastardi". Manifestaciji dijakov je prisostvoval Primož Sancin, ki je ves dogodek posnel na videokamero. Tudi nanj seje vrgel En-rico Giustina in mu grozil ter udaril po videokameri. Zaradi tega je Sancin prijavil Giu-stino sodišču in po predhodnih raziskavah ter zasliševanju prič je bil obtožen zaradi žalitev (ingiuria) in groženj (minaccia) po členih 594 in 612 kazenskega zakonika. Proces se je začel 12. decembra lani in se po petih razpravah končal 12. t.m. z obsodbo Enrica Giustine na 500 tisoč lir globe po omenjenih členih, na povračilo stroškov civilni stranki Primožu Sancinu v znesku 1.000.000 lir ter na plačilo odvetniških stroškov Sancinovega odvetnika Renza Frandoliča v znesku 1.500.000 lir. Proces je bil od vsega začetka mučen. Giusti-nova odvetnika Petariny in Botteri sta zahtevala izključitev konstituirane civilne stranke zaradi formalnih nepravilnosti, se zoperstavljala predložitvi dokumentov, kot so bili članki iz Primorskega dnevnika, zapisnikom policije itd. Na obravnavah sta bila tudi zaslišana funkcionarja Digosa iz Trsta Cergol in Bo-sco, ki sta pričala o dinamiki dogodkov. Skratka, šlo je za dijaško manifestacijo za sožitje in priznanje ustavnih pravic Slovencev, ne pa za provokacijo italijanstva Trsta, tako kot so izjavili Giustinovi ; odvetniki. V svojem zagovoru je Sancinov odvetnik dr. Frandolič izpostavil zakonitost manifestacije tudi v skladu z zaščitnimi normami italijanske ustave do slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je zgodovinsko avtohtono prisotnost Slovencev na tem ozemlju, na ustavno priznanje Slovencev ter izpostavil dogodek, ki je prizadel slovenske dijake, kot anahronistični nacionalistični izpad, ki ga je zgodovina tržaškega mesta že zdavnaj pokopala! "Današnje generacije," je nadaljeval Frandolič, ! "težijo po sožitju, miru, strpnosti in enakopravnosti Italijanov in Slovencev!" Giustinova zagovornika Botteri in Petariny sta vztrajala na provokativnosti dijaške manifestacije ob 40-letnici prihoda Italije v Trst, na olajševalno okoliščino reakcije v razburjenem stanju in zahtevala oprostitev Giustine. Pre-tor dr. Barzazijeva pa je bila drugačnega mnenja ter obsodila Giustino na omenjeno zgledno kazen. Celoten po-: stopek je potekal dvojezično. Zapisničarka je bila dr. Sara Ukmar, tolmač pa Marko Ukmar. Motivacija razsodbe bo i znana v doglednem času. O njej bo javnost informirana. n NOVI SLOVENSKI VELEPOSLANIK V VATIKANU Pred kratkim je prišla vest, da je prof. Karel Bonutti postal novi veleposlanik republike Slovenije v Vatikanu. Prejšnji ambasador je bil dr. Stefan Falež, ki je sedaj predstavnik Malteškega viteškega reda pri Svetem sedežu. Karel Bonutti je goriški rojak, doma iz Bukovice, Po vojni se je preselil v ZDA, in sicer v Cleveland, kjer si je ustvaril družino. Bil je profesor na raznih ameriških univerzah. Nekaj let je bil tudi častni konzul Slovenije v Clevelandu. Novemu slovenskemu veleposlaniku k imenovanju iskreno čestitamo. Več bomo poročali v prihodnji številki. KAREL SMOLLE SPET V DUNAJSKEM PARLAMENTU 'f Znani slovenski koroški politični delavec Karel Smolle se je vrnil v dunajski parlament. Državni poslanec je bil od leta 1986 do I. 1990, na volitvah I. 1995 pa je kandidiral na listi Liberalnega foruma in je bil prvi neizvoljeni kandidat. Ker je pred kratkim odstopil koroški poslanec Haselsteiner, je njegovo mesto v parlamentu prevzel Karel Smolle. Državnemu poslancu in prijatelju Smolleju čestitamo in želimo mnogo uspehov pri njegovem odgovornem delu. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE ] V ZNAMENJU MANJKAJOČEGA PREDVOLILNEGA DOGOVORA IN MANJŠINE NA RAZPOTJU Prav gotovo je v tem trenutku mogoče obžalovati dejstvo, da v pripravi na deželne volitve ni prišlo do skupnega nastopa vseh sil Oljke oziroma vladajoče večine. Izkušnje kažejo, da gre brez trdnega predvolilnega dogovora v nič ali na nasprotno stran kar nekaj dragocenih odstotkov glasov. Zdi se, da je Oljka na deželni ravni pozabila, kako je pred dvema letoma na državnih volitvah zmagala ravno zaradi svojega nastopa, ki se je ponašal s skromnostjo in spoštovanjem moči političnih nasprotnikov, kar ni bila odlika desnice. Očitno pa je v delu Oljke na teh volitvah prevladal občutek, da je igra že vnaprej dobljena in da bo iz sil leve sredine gotovo izšla stranka relativne večine, zaradi česar bi bil skupen volilni nastop nepotreben. O nekdanji skromnosti torej ni več mogoče govoriti, še več: del Oljke je dal prednost notranjemu tekmovanju, kjer naj bi Levi demokrati zaslužili več prostora in moči, zato na volitvah ločen nastop, stranka relativne večine pa je postala Naprej Italija. Storjena je bila torej velika in po vsej verjetnosti povsem nepotrebna napaka. Upati je, da bo ta izkušnja plodno vplivala na prihodnje odločitve, zakaj medtem so sile desne sredine strnile svoje vrste in so one tiste, ki so "skromne". Jasno je, da so prepoznale razloge za svoje poraze v zadnjih dveh letih. Kar se tiče naše manjšine, je slednja na deželni ravni nastopila povsem razdrobljeno, kar seveda slabi občutek za manjšinsko skupnost. Toliko bolj je bil prizadet narodnostno organizirani del manjšine, ki mu je mesto na deželi za las ušlo iz rok. To velja še posebej izpostaviti, saj je prav narodnostno organizirani del manjšine tisti, kisi v svojem programu temeljno prizadeva za uresničitev manjšinske politične celovitosti. Kljub temu da je narodnostno organizirani del manjšine na občinskih volitvah v Gorici zabeležil zares lep uspeh, ob pregledovanju glasov v nekaterih drugih slovenskih občinah ni mogoče mimo občutka, da zahteva zavzemanje za celovito manjšino ogromno naporov, daje pa premajhne rezultate ali pa jih sploh ne daje. In v tej točki se postavlja vprašanje: manjšina, ki se vsaj v novem času prvenstveno ne prepoznava kot celovita narodnostna skupnost, je gotovo brez najmočnejše možne podlage, toda kaj če niso tega mnenja vsi drugi deli manjšine? So posledice povojnega obdobja, ki je ves čas poglabljal notranjo delitev, nepopravljive? Naj bo tako ali drugače, narodnostno organizirani del manjšine bi moral sedanje stanje temeljito pretehtati, preveriti učinkovitost svoje organiziranosti in razumevanja narodnega vprašanja v novem času kakor tudi jasnost svojega programa med vsemi pripadniki manjšine. V nasprotnem primeru bo dragocena zamisel manjšinske celovitosti postala breme prav za tiste, ki se zanjo zavzemajo, medtem ko bo čas vse hitreje utrjeval sedanje stanje. AKTUALNO INTERVJU / DAVORIN DEVETAK "V ZAMEJSTVU JE GOSPODARSTVO PREMALO CENJENO IN VREDNOTENO" IVAN ŽERJAL Od zadnjega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so potekla skoraj tri leta. Toliko časa traja namreč mandat vodstvu te stanovske organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Furlaniji-Julijski krajini. Letos bodo tako Združenje kot njegove posamezne sekcije obnovile svoja vodstva (mednarodni operaterji, trgovci na drobno in gostinci so to že storili) in podale obračun triletnega obdobja. To bo v zgodovini Slovencev v Italiji zaznamovano kot obdobje hudih udarcev za naše gospodarstvo (spomnimo naj samo na zlom Tržaške kreditne banke). Kako je zamejsko gospodarstvo reagiralo na to? Kakšno je stanje danes in kakšne perspektive se odpirajo? Da bi se nekoliko bolje seznanili z današnjo situacijo, smo se obrnili na organizacijskega tajnika SDGZ dr. Davorina Devetaka. Najprej, ali bi se na kratko predstavili? Izhajam z Goriškega, že dobro desetletje pa živim in delam na Tržaškem. Študiral sem politične vede v Trstu. V študentskih letih sem se bolj ukvarjal s kulturo, dejaven sem bil Pri SMReKK-u in pri Kinoateljeju, ko sem živel v Ronkah, pa tudi pri tamkajšnjem društvu Jadro. Od I. 1990 sem zaposlen pri SDGZ. V prejšnjih letih sem tudi sodeloval pri konferenci Svetovnega slovenskega kongresa za F-Jk. Sem poročen in imam dva otroka. Kako bi ocenili današnje stanje slovenskega gospodarstva v Italiji? Ekonomija je živ organizem in zato je tudi naše gospodarstvo popolnoma vključeno v vse tokove delo-Vanja, tako krajevne kot mednarodne. Naši podjetniki po eni strani do-^ivljajo težak trenutek npr. zaradi davčnega pritiska in krize, po drugi strani pa doživljajo spremembe. V zadnjih dveh letih smo bili priče velikemu potresu v bančnem sektorju, ki ga je povzročil zlom TKB. Kakšne so bile posledice tega udarca? Naše gospodarstvo je razvejano, saj sega od mednarodnih operaterjev do trgovcev na drobno, od gostincev do obrtnikov, pa tudi samo-stojnih poklicev. Te panoge so doživeta udarec na različen način. Nekatere dejavnosti, kot npr. mednarodni operaterji, so močno občutile "kvidacijo TKB, saj je zavod veliko Pomenil za ta sektor. Konec 80. let )e serviral kar 25% celotnih opera-£'j med Italijo in Jugoslavijo: npr. pokojnine, poslovanje avtonomnega računa in druge mednarodne ope-racije. Naša podjetja so se morala Preusmeriti tudi na druga tržišča, vsekakor so imela številna podjetja "kvidnostne težave, nekatera so zakadi podfinanciranja zašla v stečaj, ruga pa v likvidacijo. Ta pojav ni Vezan samo na krizo TKB, ampak judi na p0|0žaj( |