Zemljepisje \ Ijndski soli. §. 1. Različna tla. Oče. Lansko leto sem ti razkazoval nebo in njegova čuda; pravil sein ti, da so zvezde naj boljši kažipoti, naznanovavke letnih časov in da so po tej nebeški pratiki naše pratike narejene, in da Ijudje , ki znajo iz te velike pratike brati, tako dobro vejo Ietni čas z neba povedati, kakor ti, kedar pratiko v roko vzameš. — Pa pojva zopet na Ijubo zemljo, ker tii sem nas je stvarnik postavil; namesto na nebd, glej sedaj na zemljo pod nogami, da ne boš podoben modrijanu, ki je zerl v zvezde, pa v lužo zagazil. — Povej mi danes, ali si že vidil, kakošna je zemlja pod svojo poveršnino. Janez. Da, videl sem. Po letu so pri Jurjevih podlago za hišo kopali, in tii sem videl, kaj so vse iz jame zvozili. 0. Kaj pa je bilo takega? J. Bolj od verha je bila černa perst, pod njo pa je bil pesek, drobno in debelo kamenje namešano. 0. Zemlja ni povsod enako sestavljena. Po njeni kakovosti ti jo hočem razdeliti v 4 verste. Zemlja je ali kamnitna, pesčena, perstena ali mehčava. Kamnitna zemlja ali kamnitna tla so taka, kjer je po poveršji gola skala ali sipa, šuta in kamenja. Take zemlje je na Kranjskem prav veliko. J. Na taki zemlji pa nič ne more rasti. 0. Razpoke med skalami so dostikrat napolnjene s perstjo, in kamenje je dostikrat pomešano s perstjo; pridni Ijudje pa odbero kamenje, ga zlože na pnsebne kupe, kterim pravijo groblje, ali pa iz odbranega večjega kamna plot narede. Zemlja med belim kamenjem je pa zeld rodovitna. J. Ktera zemlja je pa pesčena? 0. Tako se imenuje zemlja iz debelega proda (prodnega peska) ali pa iz svišca, kterega veter sim in tje premikuje. Če ima taka zemlja dovelj vlage in je s perstjo pomešana, je rastlinam vgodna. Taka zemlja se nahaja poleg večjih in nianjših rek, ktere so bile nekdaj veliko večje kakor sedaj, in poiskavši si sedanje struge, so popustile veliko take naplavine. Vse ljubljansko polje je taka naplavina. J. Sedaj vem, zakaj da na Ijubljanskem polji tak pesek kopljejo, kakor se dobi na posavskem produ. Kakošna pa je perstena zemlja? 0. Tako se imenuje vsaka poveršna zemljina lega, na kteri rastejo raslline, ktera pa ni preveč mokra. Sestava pa je različna, tedaj pravimo: zemlja je ilovnata, laporna ali kredna in puhlica. Raste le na rodovitni ali černi zernlji, ktera se nareja, kedar živalski ostanki ali rastline gnjijejo, zato se pa perst pomnoži z gnojem. Nektere rastline potrebujejo več, druge manj rodovitne zemlje, in nekterim je predebela zemlja še škodljiva; žito sicer bujno raste, pa ima malo zerna. Taka mastna zemlja je pri ustji (izlivu) rek v morje. J. Kakšna pa je mehčava ali mehkota? 0. Vsaka zeld namočena zeralja, ki je zmirom ali naj več mehka in mokra, se imenuje mehčava. Manj ko je mokra, bolj je podobna vodi. Tudi na mehčavi rastejo rastline, n. pr.: ločje, bfčevje, vendar žito ne, samo riž, ki potrebuje nsj ve6 raokrote, raste tudi na mehčavi. §. 2. Polje, travniki, gojzdi in logi. 0. Pojdi sim, in povej mi, kje raste žito, kje pa kosimo raervo, kam pa hodimo po dreva, kam pa goni čednik svojo čedo, kje skačejo zajci, kje dirjajo jeleni? J. Žito raste na polji. Vsejejo ga, potem pa zraste, ga požanjejo in doniu zvozijo. 0. Polje se tedaj imenuje kos zemlje, kjer sejemo žito, deteljo, kjer sadimo fižol, grah in krompir; polje se tudi imenuje velika obdelana ravan, kakor n. pr. na Kranjskem: Ijubljansko in soriško, na Koroškem belaško in celovško polje, na Stajerskem lipniško in tujsko polje. Polje posebno zmerjeno in razdeljeno, je njiva. J. Ali na travniku trava sama zraste, ali jo morate tudi vsejati, kakor deteljo na polji. 0. Na travniku trava sama zraste, pa vendar včasih kakšen kos travnika preorjem in deteljo ali drugo travo vsejem; če le niorem, ga pognojim in s senenim drobom potresem. J. Na zeleno trato pa žene čednik čedo ovac, tam se pasejo, zato vi tudi taki trati pravite pašnik. 0. Prav si povedal; pastir pa žene ovce tudi v log, in krave pasemo na po ozarah. J. Zakaj pa pravite, da jih žene v log? 0. Log se imenuje travnik z drevjem obraščen; po logih se radi zajci skrivajo, zato nalašč puščam germiče sitn in tje, da se skrivajo te živalice; ozare so pa ob kraji njiv pri potih. Polje in travniki in vse, kar je v obližji in okolici enega mesta ali ene vasi, se imenuje svet tistega kraja, n. pr. Ijubljanski svet, ižanski svet, kočevski svet ... V nekterih deželah imajo pa tudi tak svet, kteri ni dober za polje, ne za travnik; na njem raste pusta trava ali resje, po nekterih tudi borovje in smrečje. S trudom in pridnostjo tudi iz takega sveta delajo njive, naj več pa po njem živino pasejo. Takemu svetu se pravi pustina. — Stepe so velike planjave, po kterih ni drevja, studencev je tam malo in še ti se razgubljajo v pesku. Na Kranjskeni ni pustin in štep. Iz zgodbe sv. pisma ti je znana puščava v Arabiji,'; v Afriki so pa še večje puščave. Nepregtedljive travnate puščave se nahajajo v Ameriki, kjer jim pravijo savane; v vročem letnem času so suhe, prašne in od suše razpokane, v deževnem letnem času pa prelepo ozelene. J. Kedar pojdete po dreva kaj ne, bom šel z vami? 0. Derva dobivamo v hosti; kjer pa hosto skerbno varujejo, tam je gojzd; tje boš šel z mano, da ti bom pokazal, kakošna je hojevina, kakošno je listnato drevje. Zaraščeno germovje se imenuje gošča. Po gojzdih pa živi divjačina. J. Ali se šota tudi v gojzdu dobiva? 0. Sota se pa dobiva na niahu. Takd se imenuje svet, po kterem je po verhu rušna, spodej pa voda stoji; kedar na tak svet stopiš, se ti pod nogo zemlja ziblje, in na takem mahu se včasih šota dobiva. Močvirje je pa kraj, kjer stoji kalna voda, tam se pa človek pogrezne, če vanj stopi. Blato pa je mokra zemlja, ktera se pa suha leta obdeluje, kedar je huda suša, se tudi posuši. Po močvirjih raste ločje in bičevje. Blato se v hudi suši posuši, mocvirje pa ne. Zemlja je ali polje, travnik, pašnik, log, hosta, gojzd, mah, močvirje in mlaka.