(O. C. U porta) V Trata, t torek, 17. aprila »28. - Lato VI. Storilka 80 LetniK lii -eaed^k*. NtroiniMi n t mmmmc L —« Uto L 75.—, t itomnitTO mnAio it — Og)i..i m 1 mm prostor, a. phfta« o#ut L 1.—, » o0M« d«Mmik —vodov L strani L X— EDINOST Urodmttro i. upr»v*tMro: Trot (S), ulic. S- Fra.o«*co d'A«mai 30. To-l«foo 11.97, DopM o.) d poOfojo UldjuCso uradnUfru, oflui rakla* m&df« in denar p. upravuitru. RokopM m bo vroitjo. Nifrtaklruc pismo m m spr«j«ma|o. — Loot, zolotba t. tUk Tiskam« «Edinost«. Podurodniitro v G o r i c i: attc. Glaout Carducd it, 7, I. n. — Tafaf. K 397« Glavni in odgovorni urednik: prot Ffllp Poti« Svarilen glas fskufone«« iTMlienca «Quando mi sei lontano, ti v»to tutto mlo...», pravi neka a«*! (mentalna. pesem in sedaj mq) prepričan, da bo smisel teh iepih besed resničen, kajti od-Itar sem v Ameriki, mi celo biv-W sovražniki prisegajo večno ljubezen in najzvestejde prijateljstvo, spominjajoč me, v svo-dolgih in ljubeznivih pismih, kako smo včasih «špricali šolo» ao igrali «klaput» v goriškem spodnjem ljudskem vrtu. — V poslednjem Času se ta nepričakovana prijateljstva tako množico in njih dopisovanje postaja tako obsežno, da mi pri najboljši volji ni mogoče odgovoriti vsakemu posebej. OdloČil sem se torej prositi našo «Edinost« za priobči te v tega mojega pisma, v katerem hočem opisati tukajšnje prilike in dati par dobrih nasvetov vsem, ki se nameravajo izseliti. Na ta način tudi upam marsikomu prihraniti časa in stroškov in ga mogoče celo rešiti krivega priseganja. Argentinija, ta velika, neobdelana, deviška njiva, hvaležne, mastne in rodovitne zemlje, ima na stežaj odprta vrata za vse pridne, žulj a ve roke in bogato poplača vsak dober udarec z motiko. Včeraj se je rodila ta bogata dežela in danes ima že velika mesta, železnice, najmodernejše vodne naprave, kanalizacijo. velikanske električne cen-trale, kopališča itd. Kjer je še pred par leti raslo grmovje in plevel, se vlečejo danes krasne, asfaltirane ulice, po katerih drvi na tisoče avtomobilov, omni-busov in električne železnice. Šum, ropot, t roben tanje in vrvenje je tako, da se novodošlecu kar meša, in ko strmiš nad tem ogromnim cestnim prometom in opazuješ njegov tempo, se moraš čuditi, da se zgodi razmeroma tako malo nesreč. Aigentin.ec hiti — tudi če nima sile — kar tako iz navade. Vse je tu mlado, prožno in hitro, vse drvi in beži — tudi čas. Izseljencev, od vseh strani sveta, prihaja sem dnevno tisoč do dva tisoč, od katerih se u-stavi le majhen del v Buenos Airesu. PreU'žna večina se jih razkropi po notranjosti dežele, kjer obdelujejo zemljo, kopljejo ceste, gradijo železnice, si sezidajo hiše in tako se rodijo in rasejo nove vasi, nova mesta. Sleherni dan se tu začenjajo nova, velika dela, ki zaposlijo tisoče ljudi. Vsak dan prijadra sem truma lačnih in dela željnih izseljencev in prostora je še za milijone in milijone, ker mladost in devištvo Argentinije bosta trajali še mnogo desetletij. Kdor ima krepko voljo, jeklene mišice, glavo na mestu in silne vztrajnosti, si lahko u-.stvari tu eksistenco in lepo koraka svojo pot naprej, ne da bi občutil komolca svojega tekmeca. Marsikakega naivneža bo navdušil ta — z optimizmom prepojeni — uvod, ta pesem o lepi in mladi c Argentinci". Zasanjalo se mu bo o debeli zlati verižici, o avtomobilu in v prepričanju. da visijo na robidovju kaj- celi grozdi rumenih, zvenečih dolarčkov, bo spravil svoje Štiri stvari v culo, zasmrdela mu bo uboga slovenska domačija in prijadral bo korajžno sem popolnoma nepripravljen- Drago plačajo taki naivneži svojo lahkomiselnost.; včasih celo z zdravjem in življenjem. Dragi prijatelji, življenje tudi v Ameriki ni praznik. Tudi tukaj se je treba krvavo boriti za tisti božji kruhec. Uvodoma sem hotel samo povedati, da je dana velika možnost delati in zaslužiti. Sedaj pa poudarjam — in to besedo podčrtam z rdeč«*^sedemkrat —, .Au so uspehi individualni i u odvisijo od energije, zdravja, brihtnosti, zlasti pa od praktičnih sposobnosti posameznika Moj namen ni propagirati izseljevanje, pač pa čisto nepristransko informirati vse tiste, ki radoved no škilijo sem 4n v naslednjem bom povedal, brez prikrivanja slabih strani, kaj nudi našemu izseljencu ta obljubljena defcela. Večina naših izseljencev so navadni delavci: poljedelci in težaki, zato hočem spregovoriti par odkritih. prijateljskih besed najprej s temi reveži. Kakor povsod na svetu, tako tudi v Ameriki ni dosti dobrega za tebe, moj ubogi težak. Delo si bofi nadel prav hitro in tudi zaslužil boš boljše kot v Evropi, toda zato se boš moral dosti več truditi in krvavo poplačati tistih par pesov (1 peso znaša približno 8 lir), ki tako neradi in tako redko pridejo v tvojo žulje-vo roko, kakor bi se tam ne počutili posebno dobro. Ako imaš doma ped lastne zemlje, pa naj bo še tako nehvaležna in v hribovitem kraju, ne puščaj je drugim in ne hodi sem. Ljubi jo, obdeluj jo marljivo in videl boš, da te bo Se zavidala večina tvojih prijateljev, ki so šli po svetu iskat sreče, ki so prodali svoje skromne, toda tople domove in se vkrcali v trdni veri, da si bodo zgradili v Novem svetu gradove. Da bi jih ti videl, kje živijo in kako živijo ti ubogi «cigani», bi se zjokal nad njih duševno bedo, segel bi v žep in jim ponudil svojih slabih pet centesimov. «Denarja nam ni treba. Le spravi tisti slab groš in povej nam raje, kaj je pri nas doma novega. Pridi bližje. Kaj se nas bojiš? Bomo zapeli. Tisto, ki smo jo tolikokrat prepevali na vasi, tam pod lipo... Se spomi-njaš?» In namesto petja bi se Culo ihtenje. Vsemu se je treba tu odpovedati: prelepemu vaškemu življenju, zimskim večerom za pečjo, društvenemu življenju, vaškim fantom in dekletom, z eno besedo vsemu. Samo kramp in lopata te zvesto spremljata in še z ve ste je strogi gospodarjev pogled. Oh, tiste mrzle, zelene oči tujca... Ne prodajaj torej zemlje in ne hodi sem, če imaš doma skromen kotiček, ki je tvoj in iz katerega te nihče ne more spoditi. Ako pa nimaš zemlje in ne doma in si tam ne moreš najti dela, dobro pretipaj svoje mišice, predno se odpraviš na pot. Ako si se že odločil, ti svetujem, da prideš v Argentinijo, ker, ako te ne plaši tujina, ako boš imel veselje do dela in če boš vztrajen in varčen, boš tu lahko Živel in si tudi kaj prihranil. Varčnost je seveda predpogoj, zato napi j se ga do sitega doma pred odhodom, kajti tu se boš moral zadovoljiti s slabo vodo. Vino je v Ameriki slabo in silno drago, hvala Bogu! Mezde so različne: od 3 do 8 pesov dnevno. Najslabše so plačani delavci, ki gradijo železnice; najboljše pridni, krepki kmetovalci, ki delajo na kon-trakt in zaslužijo tudi 8 do 10 pesov dnevno za časa žetve. Delo na polju se začenja decembra in traja do srede junija. (Naj te ne motijo navedeni meseci, ker ko ti veselo trobentaš s tisto rumeno oznanjevalko pomladi, cvete pri nas podlesek). Najbolj prikladen čas za naseljevanje je čas dela na polju in pri odhodu ravnaj se po tem. Velikanskega pomena je, da imaš ob prihodu že delo in da ti ni treba romati od praga do praga in ponujati svojih mladih sil, svojega zdravja za vsak denar, kot se navadno zgodi vsem, ki pridejo sem kar tako na slepo. Ako imaš tu dobre prijatelje, javi jim svoj prihod, da ti bodo v začetku pomagali z nasveti in ti eventualno preskrbeli delo. Velikega pomena so prijateljske zveze, ki ti ob prihodu lahko ogromno koristijo. Ne hodi torej sem kar na slepo, kajti gorje revežu, ki je v tujini prepuščen samemu sebi in usodi. Za specijalizirane delavce, rokodelce: mizarje, čevljarje, kovače, fotografe, kuharje, šoferje, ki pa morajo biti tudi dobri mehaniki, je v Argentiniji mnogo boljše. Spočetka se sicer vsakemu ne posreči najti takoj diela, toda ko ima prvo službo in 6e je spreten, marljiv in brihten, mu ne bo več zmanjkalo dela in ne zaslužka. Plačani so najmanj 9 pesov dnevno. Delavnih ur je običajno osem. Najlažje si najdejo službo ženske: služkinje, sobarice, kuharice in so plačane približno kakor pri nas doma bančni uradniki. Imajo vse prosto in od 00 do 90 pesov mesečne plače. Kuharice tudi več. Ako za silo obvladajo italijanski jezik, jim znanje španščine ni neobhodno potrebno. V moralnem pogledu so naša dekleta izpostavljena veliki nevarnosti. Ko pridejo sem, naj nikakor ne verujejo priliznjenim, lepo oblečenim tujcem, ki jim bodo obljubljali ugodna službe in dobre plače. Za službo naj se zatečejo v Pisarno, Bue-nos Aires, Calle Donato Alvarez 2518, kjer jim bodo preskrbeti delo in jamčili dostojnost hiše. Vsem našim emigrantom priporočam naj topleje to Pisarno, katero vodi agilni in idealni rojak g. Rudolf Leban, ki pri celi stvari ne išče osebnih koristi. Pisarniške službe je najtežje dobiti, zato predragi kolega, ako nimaš zdravja na prodaj in velike, ogromne vztrajnosti, ostani lepo doma. Če nisi pripravljen začeti kot navaden težak, ne hodi sem, ker se boč vrnil raztrgan in do mozga razočaran v Evropo, potem ko bofl leto dni krvavo delal in si v pomanjkanju prihranil denar za vožnjo tretjega razreda najslabše prek-morske stare škatlja. Imej ne vem kakšne doktorate in diplome in deset let evropske prakse, tu boš vseeno smatran kot začetnik in plačan 150 peeov mesečno, ko se dokoplješ, ves u-trujen, do prve službe. Eksistenčni minimum znaša 120 pesov. Pozneje ti bodo hitro vižali plačo, ako se pokažeš marljivega in sposobnega. Boljši uradniki so plačani od 300 do 600 pesov mesečno in skoraj sleherni teh srečnežev je v začetku trpel pomanjkanje in se s težavo prehranjeval z napornim delom težaka. Kdor je brihten in vztrajen, si tu lahko ustvari dobro eksistenco, toda vsak mora krvavo plačati svojo učnino. Priporočila so velike vrednosti in svetujem ti, da si jih nabaviš pred odhodom mnogo, ker boš s pomočjo dobrih priporočil z lahkoto prekoračil tisti globoki prepad, ki loči začetnike od vpeljanih. Znanje španskega jezika je neobhodno potrebno; po-znanje angleščine priporočljivo. Za tehnike, to se pravi ca inženirje vseh vrst, je ugodnejše. Ti slednji so lahko prav kmalu na konju, posebno ako pridejo sem oboroženi z dobrimi priporočili in če obvladajo — vsaj za silo — pole« španščine tudi angleški jezik. Večina tukajšnje industrije je v angleških rokah in znano je, da angleška podjetja najboljše plačujejo svoje uslužbence. V Braziliji je za tehnike še večja možnost zaslužka. Škoda, da je tam podnebje neznosno. • Za ostale proste poklice tudi ni slabo, ker j« Argentinija, kakor že rečeno, mlada dežela, velike bodočnosti in ni nehvaležna, pač pa pošteno in včasih tudi bogato poplača vsako podjetnost. vsako novo, zdravo idejo in slehmo trezno, intenzivno delo.- Tu je vse še neobdelano, vse na gosto s trnjem poraščeno in v vseh panogah je treba šele orati, kar pa ni tako enostavno, in vsakemu se ne posreči prodreti. Kdor hoče najti svojo Ameriko, naj pride sem bre* iluzij, ker boljše je presenečenje ođ razočaranja. Do zob naj Bo oborožen z zdravjem, s krepko, nepremagljivo, jekleno voljo, z brihtffostjo, vztrajnostjo in z dobrimi priporočili. Če si gospod vseh teh vrlin, potem ti mirnim srcem svetujem: pridi in gotovo ti ne bo žal, ker v desetih letih si boš lahko zaslužil toliko, kar" bi si ne mogel zaslužiti v Evropi celo življenje. Buenos Aires, 27. marca 1928. P. Čebokll. Parker Gilbert in str odpotovala iz RIM, 16. V soboto zvečer je zapustil prestolico generalni agent za vojne reparacije g. Gilbert Parker. V Rimu se je mudil več dni. RIM, 16. Sinoči ob 22.5 je zapustil Rim angleški državni podtajnik sir Filip Saasoon. Odpotoval je v Pariz, od pa se povrne naravnost v London. Nova beza železniška Rimom in RIM, 16. Danes se je vzpostavila nova brza železniška zveza med Rjziiom in Milanom. Brzo-vlak, sestavljen iz treh vosov L razreda, spalnega in prtljažnega voza, se ustavlja samo na največjih postajah ter rabi za svojo P*ogo 10 ur in 20 minut. Z današnjim brzovlakom, ki je o potoval ob 12.15 iz Milana proti Rimu, se je peljalo 15 novinarjev. Nobilejeva polarna ekspedicija „Hi" robi pristal v Stolpa IMi HM li lam Preko Tista, Ljubljane in Dunaja MILAN, 16. Zrakoplov «Italia» je včeraj zjutraj ob 2. zapustil letališče Biaggio in krenil proti Stolpu na severnem Po mor j an-skem. Za odhod je bilo že par dni prej vse pripravljeno. General Nohile je čakal samo še na u-,odne vremenske prilike. Postaja za bs&zžično brzojavljanje v Biaggiju je bila v stalnih stikih z beneško, tržaško in z nemškimi postajami, ki so poročale o vremenu. Ko je v soboto zvečer general Nobile po došlih poročilih lahko sklepal, da kaže vreme v Srednji Evropi na izboljšanje, se je general odločil, odpraviti se na pot. V nedeljo, nekoliko pred 2. u-ro zjutraj, so alpinci potegnili z vso potrebno previdnostjo veliki zrakoplov iz lope, v kateri je bil varno spravljen. Še prej so se člani posadke poslovili od prijateljev in zastopnikov oblasti. Na zračno ladjo so se vkrcali: general Humbert Nobile, kor-vetna kapetana Adalbert Maria-ni in Filip Zappi, ladijski kapetan Alfred Viglieri, tehnični vodja Natale Cecioni, podporočnik motorist Hektor Arduino, motorist marešjalo Kalikst Cioc-ca, motorist Vincenc Comella, o-premljevalec Alojzij Bellocchi, radiotelegrafista Josip Biagio in Hektor Pederetti, monter Renato Alessandrini; pater Josip Gianfreschi, švedski metereolog prof. Malmgreen, prof. Aldo Pontremoli, rag. Felix Troiani, novinarja dr. Cezar Tomaselli od milanskega «Corriere della Sera* in dr. Hugon Lago od «Po-pola d'Italia*. Točno ob dveh so alpinci spustili vrvi in zrakoplov se je dvignil v vidine. Odhodu je prisostvovala večja skupina zastopnikov oblasti, novinarjev in drugih. Zračna ladja, ki so jo nekaj časa obs veti je vali žarometi, je. kmalu izginila na temnem nebu. 0 Dajo proti viharju Težavna orientacija nad Zgornjo fi ležijo Okrog 7.50 je plula nad Trstom, odkoder je krenila preko Postojne proti Dunaju, kamor je prispela kmalu po 14. uri. Vreme je bilo prav slabo; nebo oblačno, deževalo je nekoliko, poleg tega je pa pihal precej močan veter, ki je gnal zrakoplov iz prvotno določene poti. «ltalia» je napravil par krogov nad mestom, spremljan od radovednih pogledov Dunajčanov, nakar je krenil proti severu, boreč se proti vetru. Ko je zrakoplov preletel Brno in ozemlje čehoslovaške republike, je naletel na močan vihar; da bi se mu izognil, je krenil proti vzhodu, a je radi megle izgubil orientacijo. Krožil je dalje časa nad zgornjo Šlezijo. Ob 23. uri je plul nad Gieiwi-tzem. Po poročilih z zrakoplova je sprva izgledalo, da namerava Nobile pristati, a se je pozneje premislil ter je nadaljeval pot proti severu. Od 1.30 do 3. zjutraj je bila zračna ladja popolnoma odrezana od sveta; številne nemške fadiobrzojavne postaje so se zaman trudile, da bi dobile zvezo z «Italijo*. Šele ob 3.45 so postaje dobile brzojavko, oddano z zrakoplova, ki je naznanjala. da se «ItaLia» nahaja nad Liegnitzem na Pozna'n£-skem, tristo kilometrov oddaljena od Stolpa. LJUBLJANA, 16. Včeraj o-krog 8. ure zjutraj je zrakoplov «Italia» letel preko Ljubljane. Zrakoplov je par minut krožil nad mestom, nato pa je odplul dalje proti Zalogu, tokom Save proti Celju in Dunaju. Pristanek v Stolpu tekom voinfe -vila so se 2e pričela BERLIN, 16. Zrakoplov «Ra-l*a» ja danes ob 7.45 zjutraj pristal po 30-urni zračni plovbi v Stolp«. Pristanek, katerega je o-virai veter, ae je posrečil šele pri tretjem poskusu. Zrakoplov je na potovanju zadobil razne po«-škodbe radi viharnega vremena, s katerim se je moral boriti. Stabilizacijska povrišraa na zadnjem delu zrakoplova se je bila skoro popolnoma odtrgala, poleg tega je bil odpovedal tudi e-den izmed motorjev, tako da sta pri prihodu v Stolp delovala samo dva propelerja: sprednji levi in zadnji. Ko so iz zrakoplova spustili nekoliko plina, je veter grozil, da bo pritisnil zračno ladjo k tlom. V poslednjem trnutku pa se je uprlo s hrbtom proti ladji kakšnih dvajset vojakov državne brambe, ki so ublažili sunek. «ItaIijo» so nato spravili v hangar. Generala Nobileja je v imenu nemške vlade pozdravil mini-sterialni ravnatelj Granden-burg. Nobile je izjavil, da se je moral zrakoplov skoro ves Čas boriti s slabim vremenom. Nad severno Šlezijo pa je bilo o-zračje tako nasičeno z elektriko, da je radio-aparat popolnoma odpovedal in je bila «Italia» radi tega več ur brez slehernih poročil s kopnega. Slednjič so se prilike izboljšale in iz Prage in Lindenberga so došla poročila, da je vreme v severnem delu Nemčije prilično dobro. «Radi tega smo se odločili,» je izjavil general, «da nadaljujemo svojo pot do Stolpa. Ce bi bilo pa vreme v sev. Nemčiji kazalo slabo, bi se bili vrnili v Milan.» Zrakoplov je tekom viharja v zapadnem delu Karpatov zadobil precejšnje poškodbe, a preiskušnjo je sijajno prestal. General Nobile se je končno zahvalil za sprejem, ki so ga Nemci skrbno pripravili. Popravila eo se takoj pričela in se bodo končala v prihodnjih dneh. Nato se bo truplo ladje spet napolnilo s plinom. V osmih, najkasneje v desetih dneh bo zrakoplov že spet popolnoma pripravljen za nadaljevanje poti. General Nobile bo izvršil najbrž predvsem par poskusnih poletov v bližini Stolpa, nakar bo poskrbel še za poslednje priprave za odhod proti severnemu tečaju. «italia» bo krenila proti severu najbrž 8. ali 10. maja. PoIJsRI zunanji minister se Je včeraj spet sestal z on. Mus-solinijem RIM, 16. Po obedu, katerega je priredil markiz Karol Cavria-ni poljskemu zunanjemu ministru, se je podal ta poslednji v mednarodni zavod za poljedelstvo, kjer ga je sprejel predsednik zavoda prof. De Michelis. Ob 17. uri se je podal minister Za-leski v palačo Chigi, kjer je imel enouren razgovor s predsednikom vlade. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku velik pomen, ker sta, kakor se domneva, ministra razpravljala o vprašanjih, ki v posebni meri zadevajo obe državi. Ob 18. uri se je vršil na Kapitolu ministru na čast velik sprejem. Temu je sledil drugi, ki se je nocoj priredil na poljskem poslaništvu. Z današnjim dnem se je zaključilo oficielno bivanje poljskega zunanjega ministra Za-leskega v Rimu. Jutri odpotuje minister v Neapelj, odkoder se povrne spet v Rim, kjer bo sprejet od papeža v posebni avdijen-ci. Papežev nagovor ob »prejema odbora organizacije katoliških mož RIM, 16. Papež je v posebni avdijenci sprejel osrednji odbor organizacije katoliških mož, ki so včeraj zborovali v Rimu. Papež je člane odbora opozoril na vzvišeno poslanstvo, katero je poklicana vrSiti organizacija v družini in družbi ter v borbi proti nemoralnosti. Govoreč o vzgoji mladine je rekel papež, da spada moralna in verska vzgoja mladine v področje cerkve. Pred podelitvijo blagoslova je dejal papež odbornikom, naj mu sku-Aajo o priliki njegovega jubileja pokloniti seznam dvakrat tolikega itevila članov organizacije katoliških mož. kolikor 5te^_ je sedaj. V organizacijo je sedal včlanjenih 80.000 oseb. Praznik dela Priprave za praznovanje 21. a« pilla - Listi v nedeljo ne bodo izšli RIM, 16. Tajnik fašistovske stranke je izdelal sporazumno a ministrstvom za korporacije definitivna načrt za praznovanja 21. aprila v Rimu in poedinih pokrajinah. Proslava bo imela pokrajinski značaj. Fašistovska stranka bo odposlala v vsa glavna mesta pokrajin slavnostne govornike. Posameznim političnim tajnikom je dana pravica določiti, ali se naj zborovanj u-deležijo poedine organizacije polnoštevilno ali pa samo pa svojih delegatih. Proslave se bodo udeležile tudi organizacije «Dopolavora» in športna društva. Za slavnostnega govornika v Trstu je bil imenovan minister on. Belluzzo, v Gorici bo govoril Carusi, v* Puli Calore, na Reki Ciarlantini, v Zadru pa Pavel Greco. RIM, 16. Tiskovni urad načelnika vlade sporoča: V soboto, dne 21. aprila, izidejo samo jutranji listi, katerih prihodnje številke izidejo šele v torek, dno 24. t. m. Opoldanski in večerni listi izidejo poslednjič pred praznikom dela v petek, dne 20. t. m., in nato spet v pondeljek, dne 23. aprila, opoldne odnosno zvečer. Pred ustanovitvijo madžarske paroploune družbe za promet med Rcjio, Egiptom In bližnjim vzhodom RIM, 16. «Tribuna» poroča, da se bliža večkrat izražena želja madžarskih izvozničarjev, ki bi radi razpolagali za svoj pomorski promet z lastnimi par-niki, svojemu uresničenju. Ker je bila izbrana Reka za sedež In izhodišče madžarskega pomorskega prometa, so se pričeli za ta promet zanimati tudi italijanski kapital in paroplovne družbe. Pod pokroviteljstvom madžarske in italijanske vlade je bil dosežen sporazum za ustanovitev nove paroplovne družbe «Hungaria», pri kateri bodo sodelovale tudi paroplovne družbe «Adria», «Levante»* in Tržaški Lloyd. Nova družba, kl bo imela svoj upravni sedež v Budimpešti, svoj obratni sedež pa na Reki, namerava uvesti redno zvezo z Egiptom, Smirno In Carigradom. Ker bodo vzdrževali to zvezo mešani parniki, ki bodo sicer večinoma prevažali blago, bo v omejenem obsegu tudi potnikom mogoče potovati z Reke v Egipt, Smirno ali Carigrad. Angleški industrij d v Rlmn RIM, 16. Sinoči je prispelo v Rim večje število angleških in-dustrijcev, da povrnejo obisk i-talijanskim industrijcem, katerih delegacija je bila svoj Čas v Londonu. Takratni italijanski odposlanci in angleški industrij-ci so se danes sestali. Milan središče omrežja zračnih prog RIM, 16. Agencija «Recentissi-ma» poroča, da se proučuje načrt omrežja zračnih prog, ki bodo imele svoje izhodišče v Milanu Zveze so naslednje: Milan-Pariz (London), Milan-Brindisi (Indije), Milan-Genova. Milan-Monakovo, Milan-Frankfurt, Mi_ lan-Zurich in Milan-Rim. Dva profesa pred posebnim tribnnalom RIM, 16. Danes je posebni tri-bunal sodil tri komuniste iz Li-gurije, obtožene prevratne propagande. Gerolamo Fossati je bil obsojen na 5 let ječe, 3 leta posebnega nadzorstva in na dosmrtno izključitev od javnih služb; Alfred Bonzano na 6 let ječe, Viktor Manfredi pa je bil radi pomanjkanja dokazov o-profičen. V drugem procesu, ki se je vršil proti mladeničema Petru Lellu in Gvidonu Cicero-niju radi prevratne propagande med delavstvom v Teraih, sta bila oba obtoženca tstotako radi pomanjkanja dokazov oproščena. Nov Jugoslovanski prekooci ski parnik RIM. 16. Kot poroča agencij« «Roma», je jugoslovenska trgovinska mornarica po številu svojih parnikov nar as tla za nov) V Trstu, diLe 17. apriia 1919. prekooceanski parnik z obsegom 10.000 ton. Parnik se imenuje * Carica Milica« in je Laat paro-plovno družbe Ivo Račić. Zgrajen je bil v Angliji. Costes In LHirte v Parizu Letnica »prejeta pri Poinoartju In Doumergmofu ter odlikovana PARIZ, 15. Francoska letalca ata včeraj zaključila svoj svetovni polet. Preletela sta na tem avojem potovanju 57.000 km. Po-alednji del svojega potovanja eta pričela poslednjo nedeljo v Tokiu. Tekom poslednjega tedna sta preletela 16.600 km. Povprečno sta letela po 100 km na uro. Glavno mesto je sprejelo svoja letalca z velikimi častmi. Že od včeraj dopoldne do večera so hitele velike množice na letališče Le Bourget. Letalcema se je odpravilo nasproti 5 letal. Malo po 18. uri sc je prikazalo letalo «Nungesser et Co-Ji» nad Parizom na čelu onih petih letal. Ob 18.16 je pristalo ob viharnem vzklikali ju množic. Zvečer je sprejel letalca Co-stesa in Le Bnxa v palači Rova] ministrski predsednik Poincare. Listi so danes posvetili dolge Članke obema slavljencema, v katerih ne dokazujejo le športno vrednost njunega poleta, marveč podčrtujejo le še tembolj praktično važnost njihovega zračnega potovanja. PARIZ, 16. Včeraj popoldne je sprejel predsednik republike Doumerguo na gradu Ramhouil-let letalca Costesa in Le Brixa. Odlikoval ju je s Častniškim križem častne legije. Sinoči jima je «Aero Club» priredil sijajen sprejem. Bila sta odlikovana z veliko zlato svetinjo. Kenijo letalo „Bremen" is sežno na SresnN liisodu Popravila - Novinarji v letalih na poti k «Brewenm> LONDON, 15. Agencija «Uni-ted Pref>s» poroča, da je dobilo kanadsko mornariško ministrstvo sporočilo, da bo moglo leta^ lo «©remen«, Čim se popravijo jxwikodi>e. nadaljevati svojo pot proti Ne\v Yorku. Baje se je popravljanje žreendy Island srDNEY (Nova Škotska), 16. Kanadski ledolomec «Mont-ralm» je na potu proti samotnemu otočiču. na katerem so morali pristati nemški letalci. Kapetan parnika Mercer je brzojavno sporočil tukajšnjemu zastopniku ribarskega oddelka kanadske vlade Mullinsu, da upa v najkrajšem času dospeti do o-toka Oren!v Island. MONTREAL, 15. Iz Murraya sta včeraj odleteli dve letali v smeri proti otoku Greenly Island. Neko drugo letalo, ki ga je poslalo kanadsko vojno ministrstvo bi bilo moralo sedaj že pristati na otoku pri nemških letalcih. LAM AL BAY- 16. Eno izmed letal, ki sta predvčerajšnjim odleteli iz, Murrayja je moralo pristati na otoku Seven Islandu. Včeraj popoldne je svoj let nadaljevalo. Letalec Schiller, ki vodi to letalo, je baje že pristal nekje blizu Point Amourja. Po vesteh, ki so s to v zvezi, je zavladalo tam lepo vreme. MURRAY BAY, 16. Letalska družba «Quebec Transcontinen-tal Airvvais« sporoča, da je pilot Dante Schiller s svojim letalom pristal na otoku Greeniy Island. Poročilo pravi da za enkrat ni mogoče trditi, da se bodo nemški letalci na tem letalu prepeljali na kako kanadsko letališče. Portugalska vlada odstopila LISBONA, 16. Listi poročajo, da je celokupna, vlada podala o-atavko. Predsednik republike je podal mandat za seetavo nove vlade dosedanjemu ministru notranjih zadev Vingenteju, ki bo tudi kot predsednik nove vlade ohranil portfelj notranjega mi-nistrstva. Pzim« 4o lim M bm poročil PAittZ, 16. Pariškim listom poročajo is S. Sebaatiana, da se ▼ dobro informiranih krogih napoveduje akorajžnja zaroka generala Prima de R i vera z gospodično Mimi Caatellano, hčerko grofa S. Feliza. Zaročenka ima 47 let. Kralj bo pri poroki za pričo. . MM vMti HM o političnem SPLIT, 16. Danes opoldne je ministrski predsednik Vuki&e-vić pri velikem županu sprejemal stranke, nato je posetil mednega župana in nadškofa. Na konferenci ožjih pristašev ministrskega predsednika Je podal daljšo izjavo o političnem položaju. Dejal je, da ni niti misliti na demisijo vlade, o kateri toliko piše časopisje KI>K. Narodna skupščina ne bo razpu-ščena, ampak bo svoj« delo nadaljevala, dokler traja njena funkcijska doba. Razpoloženje, ki je obstojalo v enem delu vladnih radikalov glede vstopa KDK. v vlado, sta pokvarila voditelja KDK sama. Zlasti Radi-čeve izjave v Budimpe&ti in Pragi so onemogočile vsako nadaljnjo kombinacijo s KDK. Načelnik vlade je tudi izjavil, da vlada ne rabi KDK niti sklenitev inozemskega posojila niti za ratifikacijo nettunskih kon-i vencij. Potres n^ Bn!jsrsKem 3000 posiopij porušenih • Preko 54 človeških žrtev DUNAJ, 15. Iz Sofije poročajo, da je pretresel včeraj okrog 11. ure Bolgarijo silen potresni sunek. Potres se je pojavil kot valovanje, ki se je širilo v srae^ ri od vzhoda proti zapadu. Epicenter potresa se je nahajal kakih 200 km vzhodno Sofije. Po prvih vesteh z dežele je poties prizadel največ Škode vasi Čirpanu. ki je oddaljena od prestolice baš. 200 km. Tam >e prišlo baje 40 ljudi ob življenje. Tudi iz Plovdiva Stare Zagore in Borisovgrada poročajo o veliki škodi, ki jo je povzročil potres. Število Človefekih žrtev še ni točno dognano. Prvemu sunku je kmalu sledil drugi, ki pa je bil mnogo slabši. Vlada je odposlala posebne vlake z živežem jn zdravniki na pomoč najbolj 'prizadetemu prebivalstvu. SOFIJA, 15. Včerajšnji potres je Se najbolj prizadel mestece Čirpan, ki je skoro docela razdejano. 12 oseb je tu izgubilo fcivlje nje, drugih 50 je bilo ranjenih. Bolnišnica se je vsa sesula; k sreči so bili bolniki vse do enega neseni. V okoliških vaseh je potres zahteval 8 človeških Žrtev. Drugo najbolj prizadeto mesto je Borisovgrad. Tudi tu je večji del poslopij porušen ali poškodovan. Vasi Umurova ni več. Ministrski predsednik Ljap-čev se je odpeljal v kraje, ki jim je nesreča prizadela največ zla. Vladarju in članom vlade jje sporočil, da je potres poškodoval vsa sela in mesta na ozemlju kakih 20.000 kv. km. SOFIJA, 16. Po poslednjih vesteh je potres porušil okrog- 3000 hiš. Mesto Čirpan šteje 12.000 prebivalcev, Borisovgrad pa 8 tisoč. Potres se je čutil po vsej Bolgarski, katastrofalen pa je bil samo v jutnih pokrajinah zlasti okrog Čirpana, Plovdiva in Stare Zagore. Ubitih je bilo v Čirpanu 30, v Stari Zagori 2, v Borisovgradu 7, v Plovdivu pa 15 oseb. V Plovdivu sta se porušili poleg drugih poslopij tudi dve džamiji. Uničene so skoro vse brzojavne in telefonske proge. Poškodovane so tudi mnoge železniške proge. Število ranjencev je zelo veliko, zlasti po vaseh, od koder še niso znani vsi podatki. Trcm?n!sRa sssrefo » Beritau štiri čleveške žrtve BERLIN, 16. Včeraj popoldne se je zgodila v mestu velika tramvajska nesreča. Tramvaj, poln ljudi, ki sc se vračali z nekega športnega ignšča, je zdrvel z veliko brzino navzdol po klancu in je na nekem ovinku skočil s tira. Nesreča je zahtevala štiri Človeške žrtve. Kakih sto oseb je bilo ranjenih. Poslednji teden pred vod tremi ▼ Franciji PAKIZ, 1». Danes se je jričel poslednji teden pred volitvami. Vsi listi ao polni propagandnih Člankov In poroči! o včerajšnjih shodih in zborovanjih. Incidentov doslej ni bilo. Nacionalna u-nija je imela včeraj po vseh večjih mestih velike zborovanja. Pa tudi levičarji in komunisti niso počivali. naročajte to Me „EDINOST Politične beležke Odnoiajl Vprašanje odno&ajev napram Nemčiji »pada brez dvoma med najvažnejše probleme madžarske zunanje politike. Po svetovni vojni so bili etiki med tema državama, ki »ta pred vojno in tekom vojne, ko j« 6e Madžarska spadala k avstroogrski monarhiji, nastopali sporazumno v mnogih vprašanjih, prekinjeni in od tedaj niso bili več vzpostavljeni. Šele nedavno so s«e pojavili na Madžarskem od raznih strani glasovi za politično zbli-žanj« z Nemčijo, toda tedaj so ti glasovi naleteli na precej« o-ster odpor nemškega časopisja. Temu zadržanju nemškega tiskaj je bila vzrok raznarodoval-na politika, ki jo je vodila Madžarska proti svojim narodnim manjšinam, med katerimi so bili tudi Nemci, katere je ravno tako brezobzirno tlačila kot na« pr. Slovake in Romune, Svojčas je sicer neki poslanec skušal dokazati v niadJUirskem pa r himen-tu, da Nemci niso zatirani, toda njegovo trditev so izpodbili že sami statistični podatki o podporah madžarske vlade nemški manjšini. 0 tem važnem problemu madžarske zunanje politike, o vprašanju odno&ajev med Madžarsko in Nemčijo, je razpravljal te dni budimpeštanski dnevnik «Magvarorsag», ki j« objavil več tozadevnih Člankov izpod peres nekaterih ugrlednih madžarskih politikov, med temi grofa Julija Andrassy-ja. Prvi pogoj za zbližan je med Madžarsko m Nemčijo — pi£e Andras-sy — je revizija dosedanje ma-džaj*6ke narodnostne politike, ki ne sme .biti usmerjena po stari mentaliteti in načinu, ki je bil mogoč nekdaj in je sedaj ana-hronizem. Z večjim optimizmom pričakuje zboljšanje odno&ajev med Madžarsko in Nemčijo A-leksander Emszt, eden izmed voditeljev krščansko-ekonomske socijalne stranke; on upa, da bo-bo med nemškim in madžarskim narodom kmalu zopet vzpostavljeni tisti prisrčni odnošaji, ki so nekoč vladali med obema narodoma. Da to upanje ni brez podJage, je Nemčija pokazala nedavno ob priliki znane afere glede tihotapstva orožja pri Št. Gotlk&rdu. Zelo pesimistično pa presoja, vprašanje odno&ajev med obema državama ravnatelj deželne gospodarske zbornice F. Marshail, ki meni, da ni izgleda, da bi v bližnji bodočnosti prišlo do kakega* prijateljstva med Madžarsko in Nemčijo. To se da sklepati že po gospodarski politiki Nemčije napram Madžarski, ki je jako neprijateljska, kad* pa<: najbolje dokazuje nemška carinska politika, ki je za Mad£aisko zelo neugodno. Z Jugoslavijo je Nemčija na pr. že sklenila tarif, dogovor, dočim neprestano odlaga pogajanja za sklenitev ti-go vinske pogodbe z Madžarsko, ki so se imela vrSiti to poletje. M ara hal končno ugotavlja v svojem članku, da je ra<-di te neprijazne nem&ke politike napram Madžarski poskočil deficit madžarske zunanje trgovine na ?00 milijonov pengčv. Julij Gombos, znani voditelj «Prebujenih Madžarov« in »Krščanskih brani tel jev ogrskega plemena*, pripisuje težkoče, ki ovirajo vzpostavitev prijateljskih odnošajev med obema državama narodnostnim vprašanjem, ki so nastala po prizadevanju neprijateljskih spletkarjev in izzvala nesporazumi j en je. Bivši madžarski min. preds. Friedrieh zvrača krivdo da so se odnoša j i med Madžarsko in Nemčijo ohladili, na sedanjo madžarsko vlado, ki se je bala vsega, kar je bilo pred prevratom, ter se tako izneverila Nemčiji. Po njegovem mnenju mora madžarska vlada uporabiti vsa sredstva, da vzpostavi prekinjene prijateljske od noša je. Res je — zaključuje Friedrich *voj članek —, da mora biti madžarski narod hvaležen lordu Rother-mere-u in Mussoiiniju, toda s tem še ni rečeno, da se mora izogibati poti, ki vodijo ▼ Prago. na Dunaj in v Berlin. Tako je bilo že pred tisoč leti in tako mora biti tudi v bodočnosti. Kriza avstrijskega rirfsf tirinM Od konca meseca februarja, ko je bil odobren državni prora- težja in je v zadnjem času stavila vas svoje nade v občinske volitve, ki so se vrfile v nekaterih svetnih deželah, meneč, da bo opozicija izšla iz njih oslabljena. Toda zgodilo se jo baS nasprotno. Opozicija ne samo, da ni bila v teh volitvah oslabljena, marveč je celo napredovala in je fie bolj utrdila svoj položaj. Spričo takšnih razmer jasno, da vlada ne more računati na to, da bo prodrla s svojim programom^ ki je pod vplivom velenemcev hi Land-bunda poln predlogov, ki bodo gotovo izzvali v zbornici hud odpor. Zato je umevno, da se v dunajskih političnih krogih presoja položaj zelo pesimistično; možna sta samo dva izhoda: ali nove volitve, ali pa črno-rudeča koalicija. Prva možnost po iz-ku&njah, ki jih je doživela vlada pri poslednjih občinskih volitvah, pač ne nudi vei-jetnosti, da bi se parlamentarni položaj zboljšal^ ker bi razmerje me- Sčan. strank napram socijal. o-stai v najboljšem slučaju neiz-premenjeno. Edini uspeh novih volitev bi bil ta, da bi stranka velenemcev, s katero krščanski socijalci ne marajo več sodelovati, izgubila poslanske mandate v kolist krščansko socijalni stranki. V političnih krogih prevladuje mnenje, da ostaja spričo obstoječega položaja s&mo druga možnost: črno-rudeča koalicija, t. j. sporazum obeh velikih avstrijskih strank, socijal is ti čne in krsčansko-socijalne. Za to koalicijo sta socijalno demokratična stranka in levica kršč.-soc. stranke. Kot vse kaže, je položaj Seipelove vlade jako omajan in v dunajskih političnih krogih že računajo z njenim padcem. Prevladuje mnenje, da bi se v tem slučaju sestavil nov kabinet, ki bi mu načeloval bivši kancelar dr. Ilamek in v katerem bi bili poleg krščanskih socijalcev zastopani tudi socijalisti. DNEVNE VEST Mika i Hitri ». Um Včeraj ob 11. uri se je vršil v cerkvi sv. Aniona novega slovesen «Te deum» v zahvalo, da je kralj povodom milanskega atentata bil rešen iz nevarnosti. Po-božnosti so prisostvovali zastopniki vseh oblastev, konsulski zbor, častniki ameriške vojne ladje «Detroit», organizacije, šolska mladina in mnogobrojno občinstvo, ki je napolnilo cerkev. Med navzočnimi smo videli tudi našega poslanca g. Josipa Wilfana. Božjo službo je opravil škof dr. Fogar ob asistenci mons, Mecchie, mons. Zebocchina, stolnega župnika pri sv. J u »tu mons. Buttignoni-ja župnika patf sv. Anjtonu in vsega kapitija stolne cerkve sv. J usta. Zahvalnica se je končala ob 11.40. Poslanec dr. Josip Wilfan je v nedeljo obiskal g. prefekta ter mu v svojem imenu in v imenu svojih volilcev izrazil* Čuvstva veselja radi srečne rešitve kralja in obenem čuvstva obsodbe radi zločina v Milanu. Motov Jaiia" M Msi V nedeljo okoli 7.30 zjutraj je phil visoko nad Trstom zrakoplov «Italija>\ s katerim je začel isto jutro ob 2. uri general Nobile svoj polet na severni teeaj. Ko se je zrakoplov pojavil na obzorju so ga pozdravili vsi parniki v pristanišču s sirenami z lin vseh mestnih cerkvi so pa zadoneii zvonovi. Zračna ladja je nekaj časa krožila nad Trstom ter odplu-la petem v smeri proti Ljubljani in kmalu zginila. Podrobnosti o nadaljnjem poletu najde Čitatelj med brzojavnimi vestmi. Kongres sindikatom V nedeljo se je vrSil v dvorani Lfltorio kongres tukajšnje pokrajinske zveze sindikatov. Kongresu je prisostvoval tudi voditelj nacionalne zveze vseh sindikatov posl. RoMoni, ki je prišel za 10 priliko v Trat, dalje sta bila prisotna tudi tržaški prefekt m inž. Cobolli -Gi-gli in mnogo drugiii osebnosti razen sindikalnih zastopnikov. Poročevalec je bil glavni pokrajinski tajnik kom. Melchiori. V svojem poroči-lu je povedal, da je v 1. 1027. znašalo število ČUanov sindikatov tržaške pokrajine 35.650. Sklenili so 22 skupnih delovnih pogodb. 17 pogodb o deiu v pristanišču, so poskrbeli za izvajanje 6 nacionalnih delovnih pogodb ter vodijo pogajanja s pristojnimi organizacijami delodajalcev za sklenitev 17 novih skupnih pogodb. Največje težkoče — je rekel poročevalec dalje — povzroča pri sklepanju skupnih pogodb zadržanje delodajalcev. Skleniie-v skupne delovne pogodbe je danes težka naloga, za katere rešitev je potrebna železna potrpežljivost in dobra volja brez mej. Delodajalci kažejo, da razumejo sodelovanje jame v onib •lučajih, ko je le na njihovo izključno korist, in sploh nimajo prevelikih simpatij za skupne pogodbe. Pri pog a janjili prihajajo na dan z najrazličnejšim dlakoce-p-stvoni is tako se pogajanja zavlačujejo v neskončnost. So sicer častne Izjeme, toda so tudi načrti za skupne pogodbe, glede katerih Že 14 mesecev ni mogoče začeti niti pogajanj. In ko se obe stranki se-staneta, se vedno najde način za cavlatevanje. Drugo nepriliko predstavljajo tsfikoče v reševanju notranjih spo-rev po podjetjih med posameznimi novo izdajo nekdanjih «notran^iii komisija. DeJodajalci pa so — jo rekel dalje pokrajinski tairdk — v zmoti, kajti med zaupniki sindi-katovi in nekdanjimi »notranjimi komisijami« ni ne nobene zveze ne podobnosti. Kot tretjo nepriliko je označi' pokrajinski tajnik dejstvo, da se gospodarji ne ozirajo na nan^^o,-valno urade sindikatov. Ra ;i tega bi bilo potrebno, da se Čim prej objavi zakon o teh uradih. N:hč* — je zaključil — ne more trditi, da so te zahteve pretirane, posebno če se pomisli, da je tržaško delavstvo požrtvovalno sodelovalo pri gospodarski bitki. Sledila so nato poročila posameznih odposlancev. Razpravo jr* zakljiićil poslanec Rossoni, ki jo posnel njene glavne točke ter na glasil, da bodo neprilike ods: *ani-li, posebno, kar se tiče skvprrih delovnih pogodb. Svoj govor zaključil s pozdravnimi bose ami na naslov tržaškega delavstva in načelnika vlade. Včeraj popoldne se je odpeljal poslanec Rossoni v Tržič, kjer jc govoril kovinarjem tamkaj^nj"-ladjedelnice na zborovanju, k' se je vršilo v ladjedelnici sami. Zvečer ob 8.50 se je odpeljal iz Redi-pulje, kjer je obiskal vojačkr po kopališče, zopet v Rim. FONCERT NA OHGLJ^ V stolni cerkvi sv. J usta bo iz vajal v četrtek 19. aprila t. 1. stavni mojster Joseph Bonnet velik koncert na orgije s sledečim piogra- (-»t i.t je j« nu m. stil o žalostnem odkritju pristaniške pilote, ki so prihiteli na lic« mesta ter potegnili utopljenca i* kopno. Truplo je bilo fce tako padlo, da ni bilo mogoče niti približno ugotoviti starosti utopljenca, pri katerem tudi niso našli ni-kakih listin, ki bi omogočile ugotovitev njegove istovetnosti. Šel« včoraj opoldne }e nil utopljenec, ki so ga medtem prepeljali v mrtvašnico mestne bolnišnice, spoznanj je to 41-letni tramvajski uslužbenec Josip Deearopo, stanujoč v ulici Giuseppe Caprin St. 13. Spozna] ga je njegov bratranec Herman Prodan, ki je povedal, da je Do campo manjkal z doma okoli tedea dni. Domneva se, — kar je tudi na-bolj verjetno — da je DecampC v pijanosti padel v kanal ter ža »ostno utonil. V vroči£nen* deliriju pad«i ske^' ekne v voticjak utonil Ob nenavadnih, tragičnih «1 Sčinah je izgubil življenje 42-1« mizar Fran Vatta. stanujoč r \» Cologna in monte Št. Me/ pred dnevi nevarno zbotei in imel tako hudo vročico, d« je večkrat bledio. Predv« erajfcn> ko se je njegova žem: za Ji j p od Ijila v kuhinjo, je bo;? .k v mi. nem deliriju vstal s poster* se približal k oknu. odkoder jo nesrečnem naključju padel dm nost v vodnjak, ki se nahaja dvorišču pod oknom. Na vj> žene, ki je takoj zaznala, je zgodilo, so prihiteli ij so skušali rečiti nesrečnrj iz vodnjaka, toda ker ni pripravnih sredstev, je bi i vo prizadevanje zaman, je nekdo pohitel telefonir; nim gasilcem, ki so z vso napi prihiteli na lice mesta in potegi Vatto z vodnjaka. 'Joua bilo je seveda prepozno; nesrečni aiož q bil — kakor je ugotovil zdravnik rezilne postaje, ki ie tudi pri hitel na li^e mesta — ie mrtev. Truplo je bilo po izvidu sodne komisije prepeljano v mrtva.^niro mestne bolnišnice. Avtomobil med dvorna tramvajema PredsinoČinjitu okoli 20 uri >a je pripetila pri Sv. Ani hud:\ nezgoda ki le po čudežneiit naključju ni imela tragičnih posledic Ob tistem času se jo pomikal od iS v Sobote proti mestu avtomobil, \ katerem sta polog šoferja IJmu-berta Omurellinija iz Vidma nedela od v. on. Pran Tu I lio drž poslanec iz Vidma, ter proiesoi dr. Azzo Vardi*. priman j vid<-:u-ske mestne bolnišnic«.'; vro^iia sta se iz Poreča, kamor sta hila podala po opravkih K u dospel v bližino pokopali Sv. Ani, je šofer hotel prehitet* tramvaj proge št. t. ki je vozil v isti smeri. Toda v hipu ko ie zavil z avtomobilom na steiio »e^te, je privozil v nasprotni mneri drug i tramvaj, tako da je avto obtičal I med obema tramvajema, ki sta trla. Prvi h ki dedt< t me avto Vrt mom: 1) Andree Gabrielli — Canzone. j ga popolnoma -ma. * »»i m, Pier Luigi Palestrina — Ricerca i zdelo, da se od treh avtomobui-re. Girolamo Frescobaldo — Toc- j stov nihče ni rešil, toda k sre kvi, zabranjuje ie svetost prostera v i ko marijfe stacijo s ploskanje m. POZDRAVI IZSELJENCEV Las Palmas (ot. Teneiif-fa), 4. 4. 28. Podpirani izseljeci iz Ju.'ijske Krajine, ki potujejo na parniku «Belvcdcre» v Južno Ameriko, pošiljamo iz Španskega crtoka Tr-ne-riffa v Airiki najprisrČnejše vo-zdrave in voščimo vedele ve ii o-no^ne praznike našim stari^^m, bratom, sestram, prijatelje n iii prijateljicam. — iMaks Grmek -Dobravlje na Krasu, Just Pupis, Marija Vran - Kazlje, Alojz Švaja, Skopo, Karel Lavrenčič, Dita Tavčar - Dutovlje, Anton Može. Franc Švigelj, Jakob Krebelj - Senožeče, Franc Skamperle, Valent. Grželj -Dolenja vas, Ivanka Prekrški - št. Vid pri Vipavi, Ivanka Pečenko -Brje (Rihemberk) Marta Rebek • Bat uje (Crnice), Vjncenc Sosič. Josip Mihalič - Kozina, Milan Bon-čič - Herpelje, Olga JakonCiČ - Cx-rovo, Julija Rejar, Ivan Debenjak-Korana, Amalija Tronkar - Stever-jan, Rudolf Petelin - Zgonik. Sabina Bicjak - St. Peter pri GoriH, Angela černič - St. Peter p. Gorici, Alojz Mljač, Frančiška Mljač -Lokev. Iz tržaškega življenja Utonil fe. V nedeljo zjutraj je neki finančni stražnik, ki je vršil svojo službo v bližini novega mostu nad kanalom, zapazil v vodi podolgast predmet, v katerem je kmalu spoznal truplo moškega. Stražnfk je obvet- se je nevarno pobil po glavi, ostali nepoškodovani in so jo izkupili samo s preetanim strahom. Med potniki v tramvajih pri katerih ja takoj polegla, ko se je videlo, da se nikomur ni zgodilo nič hudega. On. Tullio je dobil prvo pomoč v mestni bolniftnii i, kamor je bil pre peljan z nekim drugim avtumol i-lom. Ozdravil bo — Če no nastopijo kake komplikacije — v 1 j dneh. Razne nezgode. Ko je 22-letni elektrotetuiik Viljem Morteani. zaposlen pri družbi za avtomatični telefon *Lri< m>h včeraj zjutraj liiitrjeval teleiun.vi o žice na neko hišo v ulici Alc^rsii, je lestva, na kateri je bo nora I zdraviti najmanj kakih 1 r» <)ni. — Včeraj popoldne je bil j r^peljan v mestno l>olnišnico zidar Ferdinand Ferluga, stanujoč v ulici Maiolica št. 9; imei je zlomljeno desno nogo pod kolenom. M;;/, izpovedal, da si je pohabil ud v novanju svojega brata v uli< i sipina Zadnik, stanujoča v u/i< i G Gozzi S t. 5, padle tako nesrečno da si je zlomila levo v stegnu. Zdravi se v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z avto-mohilom re»ilne postaje. Drobne vesti Plavajoči ctcdii v oceani Po načrtih Američana Armstronga se v bliinii bodočnoeti zgradi prvi plavajoči otok v Atlantskem oceanu. Stroški za zgradbo bodo znašali poltretji milijon dolarjev. Pa otok bo prvi izmed sedmih, ki bodo v razdalji vsakih 325 milj zasidrani na odprtem morju. Otok mora biti dograjen v februarju 1. 1927. Na vsakem teh otokov bo ra-dio-postaja, nu-teoroleška postaja, delavnica za morebitna popravila m zaloga bern ina z prekooceanska letala. Letalec Fcmk bo prvi lotel iz New Vorka na. plavajoči otok. Ob enem se namerava gra-speve sta pela g. J. Bratuž in g. A. Arčon. Posebno se je odlikoval g. J. Bratu*. Tudi zbor je pel dobro. Bogosluina prireditev je v popolnem obsegu uspela. Cerkev je bila natrpano polna in se je kon- HRIBA ČISTILNI ČOKOLADNI BONBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE Z 6OTO0O5TJO PRI OTROCIH IN ODRASLIM. Pf^OD^JA SE 9 RUDtĆIH ZAClTKIh PO 60 CCNT. tUrolča«lck«r»ttk[ uvcd .Ali* Madonnc dali* S«lwt«* Ca* «•*». Oo4m S. Glccomo O!o»nl lasiornlk tr> »eloinlk ts Italijo lr. kolorit«: Adotfo C»ch«i . Trlcslc VI« S. Ktcot« 11 Trteat«. certa udeležilo kljub slabemu menu tudi veliko okoličanov: Ren-Čanov, Mirencev tor Vrtojbencev. Kaj takega bi si gotovo ie želeli! L1V1S Smrt uslužnega nafoBMfs Zopet nam jo poročati tužno vest. Neizprosna smrt nam jo nenadoma pobrala g. Franca Mikla-riča, nadučitelja, v starosti 63 let. Niste, pretekla dva meseca, ko smo morali poročati smrt njegovega Bina učitelja Oskarja. Nepričakovano nam jo bil Ur grabi j en. Dne 4. t. m. je Sel od doma zdrav po svojih opravilih v Tolmin in Kobarid. Vračajoč se domov proti Livku, ga je doletela takoj za Iderskim nesreča. Padel je, in sicer tako nesrečno, da mu ni bilo več mogoče se vrniti in nadaljevati poti proti domu. Spravili so ga v njegov rojstni kraj Mersko k svojim domačim, kjer je voljno in z le njemu dano potrpežljivostjo prenašal bolečine. Pri popolni zavesti do zadnjega zdihljaja in spravljen s svet otajstva je izdihnil svojo blago dušo dna 8. t. m. Pokojni je imel čes 40 let učiteljske službe, tako da je stopil preteklo šolsko leto v pokoj. Na Livku je služboval 27 let, bil je ves ta čas občinski tajnik, izvzemSi zadnje dve leti, kakor je tudi med vojno še vedno imel kot begunec v Bre-ginju isto funkcijo ter bil tudi kot nekak zastopnik v kobariškim kotu. Bil je navdušen pevec. Kot pe-vovodja je podučeval^ cerkveno petje ter bil spreten organist. To službo je točno izvrševal; do časa obstoja izobraževalnega društva je podučeval in vodil tudi pevski zbor. Bil te priprost, delaven in splošno priljubljen. Vsem, ki so ga poznali bo ostal v neizbrisnem spominu. Užaloščeni družini na&e sožalje. POLJUBUfJ Vodovod (Malokatere stvari smo v na$i vasi tako pogrešali kot vodovoda. Na vsaki strani vasi imamo vodo, na eni dober studenec, na drugi potok, pa kljub temu smo vodovod zelo, zelo pogrešali. Obedve vodi sta namreč toliko oddaljeni od hifi, da se je v gospodinjstvu pomanjkanje vode zelo občutilo. - 2e lansko poletje pa se je kakih 35 do 40 posestnikov združilo ter sklenilo, da si napeljejo vodo v vas, v svoje hiše. Sklep je kmalu prešel v dejstvo in začelo se je zidanje velikega rezeivoarja ob izviru studenca ter polaganje vodovodnih cevi. — Takrat pa, ko so začeli z napravo vodovoda, so posestniki sklenili, da na vasi ne bodo napravili javnih korit, ker jim občina noče pomagati pri upostavitvi vodovoda. Občina se je na ta sklep omenjenih vaščanov vendarle zganila ter obljubila gotovo vsoto za napravo vodovoda, če se seveda vpostavijo tudi javna korita. Posestniki so bili z rešitvijo takoj zadovoljni. Dokončali so vodovod, nekateri- so si napeljali po svojih hišah vodo, postavili so na vasi nekaj javnih korit ter pač naredili vse. kakor so se domenili. Častno so držali besedo ter izpolnili obljube. Gotovo bo sedaj tudi občina prispevala k delu posameznikov v toliko, kolikor je obljubila. Časi so dane*? težki, gospodarsko zamotani, zato se obračamo do občino, da bi tudi ona pripomogla k nafietnu delu. S TOLMINSKEGA Elokrlka Lastnik tolminske elektrarne g. Gabršček je zadnje čase postavil droge za napeljavo električno razsvetljave tudi po vaseh in sicer do sedaj v vasi Poljubinja in Zatol-mina. Lahko štejemo to kot korak k napredku, k moderniziranju naših vasi. Vendar pa je treba tudi to gledati malo bolj s kritične strani. Naše vasi se vsaj na zunaj« vedno bolj in hitreje presnavljajo. Komaj mine noč, pa so Že drugo jutro za korak bližje napredku. Prej tihe, mirne, idilične vasice se kar vidno spreminjajo. Zjutraj Že skoraj ne vedo, na kak način so živele sinoči. Mod napredka, moderniziranja, ni pritegnila nase le mest, trgov In vetjih krajev, temveč tudi prej mirne in tihe vasice. Pa naj bo, saj moramo e duhom &aa Živeti. Upoštevati moramo le to, da je treba napredek dosti bolj premišljeno motriti, kot se običajno dogaja če se pač že vr£ prestavljanje, mora to prodreti tudi v notranjost, da duševno plat. Ne sme biti pač samo last zunanjosti, kot je n. pr. prekomerno, prav o-pičje oponašanje mode v oblačenju, zunanja preuredba naših krajev in podobne stvari. Glavno je pač duša. Slednjo je treba presnovi ti m nato v zvezi z duševnim zdravjem kovati in presnavljati naše življenje. Kaj pa o elektriki? Vsekakor pomeni električna razsvetljava gospodarski in zdravstveni napredek naših vasi. Prejfinje Čase so nam v dolgih jesenskih in zimskih večerih kadile in smradile po sobah petrolejke ter nam s svojo šibko svetlobo kvarile oči. Z napeljavo elektrike se je temu na mah od pomoglo. Drugo, kar je zopet zelo važno upoštevati pri napeljavi elektrike, je gospodarska stran te. Rokodelci ki po trgih in vaseh delajo pozno v noč, na vsak način mnogo prihranijo z napeljavo elek^ke; prvič, ker jim boljše sveti, in drugič še zato, kar prihranijo na petroleju Drugače pa je pri kmetu. V zimskem času mu je zelo dobrodošla tako v hlevu kot v izbi. Prostore ima z njo lahko Čiste, zračne ter mu je tudi zelo priročno in varno radi ognjev v veteraih nočeh. Poleti pa, ko že pri dnevu lahko spravi vse svoje opravke, tako v hlevu kot v izbi, ko si truden ne Želi drugega kot postelje, mu je pač popolnoma nepotrebna, ali pa jo rabi prav malo. Znanost Injimetnost Ivana Preglja Izbrani spisi Zadnja leta se je v Sloveniji* jelo izdajati zbrane spise boljših slovenskih pisateljev. Predvsem je pomembna zbirka Cankarjevih zbranih spisov. Izšli so poleg tega zbrani spisi Mencingerjevi, Jurčičevi, Tavčarjevi, Levstikovi, Finž-garjevi itd. Izdajanje zbranih in izbranih spisov je pomembno pred vsem zato, kor Sele na podlagi- njih laže in praviinejše ocenimo pisatelja. šele ko imamo vsa njegova dela pred svojimi očmi, si lahko predstavljamo delo, ki ga je pisatelj zvršil — ter tega dela pravo vrednost. Laže najdemo tudi v izbranih spisih pisateljev lastni značaj in vidimo vso razvojno črto v njegovem deiu. Zato je izdajanje zbranih in^fcbranih spisov hvalevredno delo in hkrati kulturen dogodek v umetnostni zgodovini. Potem pa moramo razumeti tudi praktično plat takega izdajanja. Veliko dobrih knjig najboljših pisateljev je pošlo in, kdor bi si jih želel danes nabaviti, mu tega ni mogoče storiti, ker jih ne najde več na knjižnem trgu. Veliko del pa je raztresenih po raznih revijah, ki jih ni več mogoče dobiti. Taka dela navadno sploh ne pridejo v širšo javnost, ker se poleg tega tudi povečini kritika podrobno ne bavi s tem, kar se priobči v posameznih revijah. Ko pa se vnovič izdajo vsi ti umetniški produkti v zbirki zbranih ali izbranih spisov, si te spise vsakdo lahko vnovič in gotovo za manjšo ceno nabavi. Po večini se pri nas izdajajo zbirke zbranih spisov že ne več sodobnih, odnosno ne najmodernejših pisateljev. Po večini jih izdaja generacija, ki prihaja za možmi, ki so kopali ledino na knjižnem polju, ali pa jih prično izdajati pisatelji sami na svoja stara leta, ki se lahko z dopadenjem ozrejo po svojem kc?i£aiiem delu in «zberejo svoje ude po svetu razmetane^. Toda zadnje Čase se Čuje, da bo pričel izdajati svoje izbrane spise tudi eden izmed najmodernejših slovenskih pisateljev, dr. Ivan Pregelj. Jugoslovanska knjigarna v Dne 16. t. m. je po dolgi in mučni bolezni preminula Ana Krstović roj. Gustafson prej vdova Fontaneili Soprog Ivan, hči Carmen, stric C. V. Lexow, generalni švedski konzul, naznanjajo to bridko izgubo tudi v imenu odsotnih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v torek, 17. t. m., ob 15. url, iz ulice N. de Rin 2b. TRST, 16. aprila 1928. Brez posebnega obvestila. Milk. pogr. poc^N K«ova fmirssa Carso V. L HI. 47 406 -A*"— . Ljubljani je kot založnica povabila Ivana Preglja, da uredi svoje i izbrane spise, katere bo potem ona j izdala v svoji založbi. Ivan Pregelj se je temu pozivu rade volje odzval. In tako se je določilo, da se bosta izdala vsako leto dva zvezka njegovih izbranih spisov v obsegu 16 tiskanih pol. In sicer izide prvi zvezek že v prihodnjih dneh. V te zbirke bodo prišla vsa najboljša Pregljeva dela, bodisi- da jih je pisatelj že priobčil v slovenskih revijah (Domu in Svetu) ali pa jih že izdal v posebnih knjigah. Vrh tega bo pisatelj uvrščal v zbirko še nova, nenatisnjena dela. Po zatrdilu Preglja samega, ki bo zbirko sam urejeval, bo ta zbirka umetniško zrela in kot tekst kritično temeljna sinteza njegovega najboljšega. Vrh tega bo zbirka poljudna. To se pravi, pisatelj bo nekoliko ublažil svoj težki slog, in da bodo njegovi spisi, katerim se je že večkrat očitalo, da so snovno zelo težki, lažje razumljivi, bo dodajal v zbirki tudi "komentarje. Na primer starinski slog Bogov ca Jerneja bo dobil lažje besedišče in to ali ono delo, ki je bilo v revijah izdelano bolj kot načrt, bo v zbirki zadobilo bolj zaokroženo oblike. Vsak zvezek v zbirki bo organska celota. Zdaj bo uglašena motivno, zdaj zopet stilistično ali pa kot osebnostno doživljeno umetniško hotenje. Pisatelj bo tudi nekaj svojih del starejšega datuma predelal. Tako svoje prvo večje delo «Mlado Bredo», ki je izšla svoj čas pri Mohorjevi družbi. Manj vredne snovi pa te zbirke ne bodo vsebovale. Znan je deloma tudi načrt, po katerem se bodo spisi izdajali: I. zvezek bo vseboval: 1) £teian Golja in njegovi (Roman - nekdanji zadnji upornik); 2) Tolminske novele. — II. zvezek: 1) Bogovec Jernej (roman); 2) Balade v prozi. III. -zvezek: i) šmonca (roman); 2) Slovstvene novele. — Nadalje bodo sledi-li: Osmero pesmi, Mlada Breda (predelano), P. P. Glavar, Zgodba zdravnika Mnznika, Božji mejniki (Tolminci [popravljeno]), Plebanus Joannes, Otroci solnca - I. del, Otroci solnca - II. del (Gloriosa), Mogister Anton (novo); Peter Markovič (novo), Azazel (drama), Ljubljanski študentje (drama - novo). Že po vsebini I. zvezka se vidi, da bo ta izdaja izbranih spisov nekaj res lepega in dobrega. Glavna oznaka tega zvezka je Tolminsko. Poleg predelanega romana »Štefan Goljaj? najdemo v i zbirki •Tolminske novele», ki so biler slovenskega slovstva. Središče vsega tega so novele Tomaža Rutarja, med njimi originalno zajete pridige. Upati je, da bodo ta izbrana dela prikazala Ivana Preglja, ki je (Dalje na IV. strani) HALI OGLASI HOTEL Didič v Idriji sprepne izvtžbano natakarico, veščo slovenskega in italijanskega jezika. 420 BRIVSKI pomočnik se sprejme takoj. Milavec, brivec, Postojna. 421' POZOR! Onega izletnika, ki se je »kupno vozil z večernim vlakom iz Štanjela in( izstopil na Općinah in ki ie pomotoma odnesel suknjo, ki ni njegova, petivnm, da jo — v izogib posledic, ker i« bi! spoznan — vrne na aaslov: Ignac Marc, trgovina jestvin. Trst, Concordia 24. 422 PISALNE STROJE, kontrolne blagaine prodaja .Miiiler, Trst - Irento della Cro-ce 6, tel. 997. — Izredna prilika! 419 HIŠA, dve sobi in kuhinia, pri Boljuncu, se da v najem. Pojasnila v Boljunci Št. 50. 400 BRIVSKI pomočnik, priden, vešč tudi v striženju ženskih las, se išče. J. 2gavcr, Vipava 54. 405 PRISTNO TROPINSK O ŽGANJE dooi- te vedno pri odlikovani zadruzn* žganje-kuhi v Dornbergu (Monlespinol- 402 Proti TRAKULJI TENIFUGO VIOLAN3 ki ga izdetuje kcmik-lekarnar G. VIOLANI v Milanu 1 * j B8HS PULU I lil! registrevana zadruga z ueoniej. zavezo vnbi na JOOOfl, redni obilni zbor ki se bo vršil dne 27. aprila 1928., ob 18. uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročil® načelništva in nadzor-niŠtva. 4. Odobritev računskega zakljud a za leto 1927. 5. Razdelitev čistega dobička za L 1927. 6. Volitev načelništva in nadzorm-štva. 7. Slučajnosti. IDRIJA, 10. aprila 1928. NačelnlStvo. Ako bi ne bilo ob določeni uri navio- l!t zadostno število članov, ki bi zastoj: najmanj deseti del dele*ev, se bo vrfiU občni zbor pol ure pozneje In bo sklep 4 n ob vsakem Številu udeležencev in po niih zastopanih deležev. (405) Pristni sirup PAGLIANO iznajditelja prof. Girolamo Pagiiano sestavljen izključno iz rastlinskih snovi, očisti organizem vseh strupenih sestavin, ki okužujejo in onesnažajo kri. HoIsisreJše, nikdar prehossno n? usenačeno noravno zdravljenj?. FIRENZE - Via Pandolfini No. 18 343 Časa del prof. Girolamo Pagiiano PODLISTEK J. KRIŽ ANO VSKA: Fajčevina Roman ▼ Mirih delih Iz ruščine prevedel L V. (66) Kaj ie napravi!'? Kakor neumna muha J« Hadel v pajčevino. Načrt rvite Janine mu je bil Jasen: prišla je do sklepa da jo bolje postati fcneg&nja, kakor se dolgočasiti v samostanu, in Babo ei ga, je izbrala ea žrtev, a on, kakor pravi iepec, se je na neumen način ulovil v mreio, ki tnu jo je spretno nastavila ta rarvratnica. Zdaj «a seveda ne izpusti is rok; ženske, ki se poslu-pujejo takih sredete*, se ne ustragijo nobenih Javnih nastopov. Zavedel se je svojega nizkega OBrfanJa e oziram na Mttlico in sprebetelo ga je po «wm Mvotu, toda nastopila je reakcija. Obup se je izpremenH v srd in stud nad J&-ttino. Zagartn je btt navajen razvratnega življe*-»Ja in lahkih zmag, zato ni spodtoval nežnega >; tu pa ae mu je obesila na vrat ženska, ki 4pk>h ni hotel, ln to ga je spravljalo iz ravno-Mora se izmotati is te zadeve, in če ni de pozno, mara 2e danes razbiti vse njene spletke ter jI odvzeti vsako upanje, da se bo mogla s silo polastiti njegove osebe. Po kratkem premisleku je stopil k misi, da bi se poškropil s kolinsko vodo, ko je zagledal brzojavko, ki je prispela za časa njegove odsotnosti. Mehanično je odprl list in obličje se mu je zjasnilo. Ko se je osvežil in si popravil obleko, je veselo stopil v plesno dvorano; njegov načrt je bil gotov. Vedel je, da gmof Osječki odpotuje ftrez štiri dni, kar je bilo pri teh okoliščinah kakor naladč za kneza. Najprej je treba razglasiti zaroko z Milico, nato pa uporabiti očetovo brzojavko, s katero ga ta poživlja k sebi zaradi nujnih zadev; vrne se čim pozneje v spremstvu starega kneza. Ta odsotnost mu bo omogočila izogniti se srečanju z Janino, a ko se vrne, nje ne bo več tu. ae ona ianota kakor hoče iz te zadeve ■ vsemi močnimi posledicami svojega prestopka. Ko je šel skozi predsobo v dvorane, Je sagledaj Sastunova, ki se je pri bufetu pogovarjal z grofom Bnlealavom, in stopil k njima: — Mlhail Petrovič, ali vas morem prositi pogovor? — Izvolite! Kaj je z vami, knez? Nekaj vas Kam ste izjgimli? Povsod; so vas iskali. — Očetova brzojavka, ki sem jo ravnokar p*s)sl, me je zadržala. Neprijetna mi le is dveh vmrokov... — Slabe vesti? — Prav za prav ne vem Se. OCe me postaja nemudoma k sebi m brez nikakih pojasnil, — kar me zelo vznemirja. Tako sem primoran že jutri odpotovati; težko mi ie oditi, posebno *a-nuB tega, ker me je pred kratkim doletela sreča, po kateri hrepenim že leta. zato boste razumeli, kaj pomeni zame ločitev v tem trenotku. Na generalovem licu je zasijala radost. — A! Sta se zmenila z Milico? Zelo me veseli. Dajte, da vas. poljubim in, vam čas ti tam; pri večerji pa razglasim to radostno vest dragim gostom, če nimate nič proti temu. — Prehiteli ste mojo željo, Mihail Petrovič, Tako sem srečen, da bi hotel ves svet objeti in s strehe vpiti o svoji sreči, — je odgovoril Zagarin in vrnil generalu objem. — Grof! — se je obrnil Sastunov k Osjecke-miL — Dovolite, da vam kot prijatelju naše hiše prvemu predstavim Ženina svoje vnukinje. Moja starodavna želja se je izpolnila in pri šampanjcu rasgiasim zaroko. Kneza je bilo sram, ko mu je Osječki prisrčno stisnil roko in mu čaetit&l; toda v tem trenotku so jih pozvali k večerji in vsi. trije so Sli v dvorano. Milica se je vrnila k plesu razburjena, vendar pa je plesala in ves čas iskala z očmi Igorja. On je izgini* In njegova odsotnost jo je silno jezila, kakor tudi Berenklavova ravnodušnost. Ta je vneto plesal, veselo dvoril mladi in lepi ženi ne-kegak častnika in razen njegovega bledega o-bUŽJflSni nič izdajalo, da je pred kratkim doživel težko preizkušnjo. V svoji vlogi kavalirja ni po-zabil niti. na Milico; plesal je s njo valček in ji potem ponudil roko, da jo povede k večerji, toda ia njegovih oči je odsevalo popotno ravnoduije. «On me ne ljubi In jas senu zadela samo njegovo samoljubje,» — je pomislila Milica s trpkim in hkratu veselim občutkom. — Toda kje je Igor?» Končno je zag-ledala kneza z generalko ob strani in olajšano vzdihnila. Za Berenklava in Milico so pripravili vzvišene sedeže in okrasili mizo s cvetlicami, kakor se je spodobilo za kralja in. kraljico plesa. Grof je bil Živahen in je vneto dvoril svoji dami, kakor da se ni nič zgodilo, in se pre tvar j al, da ne vidi njene zamišljenosti in raztresenosti. Ko so točili Šampanjec, je general vstal in izpregovoril napitnico v čast Kiti, ki je praznovala svoj rojstni da, nato pa je prišla vil: — Dovolite, dragi prijatelji in gostje, da vami sporočim veseli dogodek naše rodbine. Moja vnukinja Milica se je zaročila s knezom Igorjem Ni ko laje vičem, Zagarinom. Pijmo na zdravje ženina in neveste! Nastalo je bučno veselje; vsi so poskočili s svojih mest in hodili častitat ženinu in nevesti, m Berenklau je prvi vzkliknil glasni «hura». — Knez, — se je grof nato obrnil k Igorju, — izvolite prevzeti mesto poleg) svoje neveste. VI ste gospod, vaša je čast. Poklonil se je Milici in odstopil mesto Zaga* rinu. Med radostnim bučan jem čas titan ja ni nthč« obrnil pozornosti na Janino. Pre bledel a je in se tresla od jeze, toda s čudovitim samocataj e vanj em se je obvladala in ni pokazala svojega raz* burjenja, kakor že prej ne, ko je Igior ftel k ve* čerja mimo nje, ne da bi je pogledal. tv. c£Hl>UM> V Trstu, dne 17. aprila 1928. * svojem slovstvenem delu popolnoma nad, predhodnik Franceta Bevka v obdelavi tolminskih motivov, ter danes priznan kot eden Izmed najboljših modernih slovenskih pisateljev, — v celoti in bomo is tea i r bil k lahko spoznali ves tkjegov umetniSki razvoj in vso njegovo vrednost. Albrecht Dfirer 1528.- -1928. takih Proslavljanje takih obletnic, kakršnih smo imeli priliko praznovati zadnje čase nešteto, predstavlja predvsem neko duševno nujnost človeške družbe. Genij stoji s svojim snovanjem izven povprečnosti navadnega življenjskega razvoja: ko je še pri življenju, naleti s svojim delom na nerazumevanje, ker je glasnik družbe. ki ima šele priti; ko pa bi imela napočiti njegova ura, tedaj je Človeštvo na drugih potih in nima Časa, da bi se dodobra ukvarjalo z njim, ker ga ustvarjajoča mrzlica sili dalje. Sploh je snujoče Človeštvo podobno letalcu, ki tekmuje za hitrostno prvenstvo in ki se ne more ozreti nazaj, če se že ne zasuka s celim telesom. In ven- linije. Dtirer postavlja linijo nad vse. Z njo oblikuje svoja podobe s tako silovitostjo, da so mu nepotrebna vsa druga izrarna sredstva. Tudi v slikarstvu se poslužuje v prvi vrsti gole poteze, ne da bi seveda s tem zanemarjal barv-aa in plastična sredstva. Kot slikar sicer Dtirer ni tako samočiat kot v lesoreaih. Pozna se mu pač nekoliko vpliv italijanske šole, katero je Šel nalašč Študirat v Benetke. Odtod njegove Madone, «A-dam in Eva» in številni akti, ki so menda prvi akti nemške likovne umetnosti sploh. Srednjeveška mentaliteta pač ni mogla dovoljevati, da se slikajo razgaljena telesa. Diirer pa, ki je postavljal naravo nad vse in ki jo je smatral popolno v vsakem oziru, je upošteval študij telesa kot najuspešnejše sredstvo za dosego tehnične spretnosti. Zato je tudi napisal one razprave o razmerju teles, o perspektivi in drugem, ki so še dane« v marsičem merodajne in ki tvorijo podlago slikarske tehnične literature. Proti koncu svojega življenja, ko se je nagnil k luteran-stvu, pa se je tudi na slikarskem polju popolnoma osamosvojil in naslikal ono veliko delo, ki so «Stirje opostoli». Albrecht Diirer, rojen 21. maja 1471. v Niirnbergu, je umrl ieto-tam 6. aprila 1528. Letos praznujejo Nemci štiristoletnico njegove smrti s svečanostmi, ki so se pričele 11. t. m. in ki bodo trajale tja do jeseni. Proslava te obletnice pa nas uči predvsem dvoje. Prvič, da se je umetnost tako silne du&evnosti, kot je Diirer, zanemarjala tja do tretje in deloma do četrte stoletnice njegove smrti. Drugič, da ni vse novo, kar nam ponujajo pod znamko moderne in da je Duner že davno slikal take stvari, ki so bile še do pred kratkim skrajno moderne. — h. a. — Pravih nesrečnežev je na svetu dar »o ti duševni tvorci praosnove { la L , , , vsakršnega kulturnega sistema, v mnogo Skoro bi lahko rekli, da se pravi živeti biti srečni. Takozvana sreča ni drugega kakor redka izjema življenja. Pravilo je skoro katerih se osredotoča vse, kar tvori podlago našega umovanja. Ce se tedaj ob raznih svečanih prilikah človeštvo za hip ustavi, da posveti par svojih dragocenih trenutkov .spominu enega izmed teh duševnih velikanov, ni to zgolj iz pietete do umrlega sina, pač pa v prvi vrsti zato, da se zamisli v preteklost, da pregleda pot, ki jo je bilo napravilo in da proicira v podobnost življenje onih, ki morajo še danes biti naši veliki vzorniki. Življenje Albrechta Durerja je poteklo sicer silno umerjeno in preprosto. Vse, kar vemo o njem — in da bi ne vedeli malo, je že Diirer sam poskrbel s svojo «Dru-žinsko kroniko«, ki nas zvesto spremlja po vseh potih njegovega življenja in ki nam izčrpno poroča o vsakem še tako neznatnem dogodku njegovega doživljanja — nam ga predstavlja kot skromnega in srečnega človeka, ki se nima boriti ne z ovirami življenja, ne z nevoščljivostjo in ne z nerazumevanjem občinstva. Kadar dozori v njeni ideal njegovega življenjskega poklica, izrazi kot petnajstleten dečka svojemu očetu željo, da bi .se rad posvetil slikarstvu, in oče ga po kratkem obotavljanju pošlje v Solo k VVolgemuthu. Obotavljal se je, ne mogoče, ker je slikarstvo nepotreben poklic, ampak zato, ker je fant izgubil medtem časom nekaj let, ko se je bil že skoro izučil urarstva in zlatarstva; poklic, kateremu je bil namenjen že po rojstvu, ker urar je bil njegov oče, urar njegov ded in urar bi bil moral po vsej tedanji zdravi pameti postati tudi on. Tako se pod dobro zvezdo začne njegovo umetniško življenje, ne da bi mu bilo pi t tem treba velikih naporov in živčnih napadov. Tak ostane vse svoje Življenje: brezskrben in mir-nodušen. Ko se vrne domov z vajeniškega potovanja, si zgradi družino z bogato nevesto Nežo Frey, ki so mu jo stariŠi preskrbeli, in na vse neizogibne družinske neprilike, katerim se kot človek v življenju ni mogel izogniti, odgovarja z resignacijo. Tudi ko pride 1506. v Benetke, da si poglobi in izpopolni svoje tehnične sposobnosti v proučevanju italijanske u-m e.t nos t i in si radi svojega slovesa nakoplje poleg prijateljstva Belli-nija tudi zavidanje in sovraštvo drugih slikarjev. poroča o tem dejstvu svojemu prijatelju Pirk-beiiuerju čisto hladnokrvno, kakor da bi bilo to nekaj čisto enostavnega ali pa da bi se celo niti njega ne tikalo. Celo ko si naleze bolezen na onem entuziastičnem potovanju po Nizozemskem, ki mu ima izčrpati življenie, se ne razburja in slika lastne portrete z nazornim proučevanjem anakov zavratue bolezni. Nič ni torej v vsem njegovem življenju tako zanimivega in tako razburljivega, da bi zamoglo služiti v oporišče raziskovalcu njegovega umetniškega snovanja. Zakaj umetnost Albrochta Durer-ja je mračna kakor oni bakrorez, ki nosi širokoobzorni. simbolični naslov «Me-lanliolija». Nekaj srednjeveškega je še vedno ostalo na njem, četudi je začetnik in najizrazitejši zastopnik nemškega renesančnega slikarstva in naj to utemeljujemo baš z « Družinsko kroniko« ali pa z v.so Številno grafično produkcijo. Diirer je v grafiki dosegel neverjetno spretnost. Njegovi lesorezi, bakrorezi in ujed-kovine so umetnine, katerim še danes ne more nihče oporekati in eelo ni emu sodobni Italijani, ki se r njegovim slikarstvom niso mogli, iz povsem razumljivih razlogov', tako zlepa sprijazniti, so mu na grafičnem polju odkazali neoporečno prvenstvo. Takrat je bila pač grafična umetnost v visokih čislih (tisk je bil iznajdeu pred kratkim) in Diirer se ji je bil posvetil z vso vnemo že v zgodnji mladosti, ko je imel priliko, tekom svojega mladostnega potovanja no Nemčiji, spoznati vse vrline in vse koristi tiskarskega izuma. Nič čud-teg« tedaj, ako je dosegel na tem polju tako popolnost kakor malokdo in da se tnu pripisuje iznajdba večbarvnega lesoreza iu ujedkovi-ne. «Veliki» in «Maii Pasijon», cžhijenje M>rije», cApoka!ipsa» so zbirke, ki so dokazale neizčrpno sposobnost Diirer j a v oblikovanju vedno; bolest. V resnici je dosti načinov, da se čuti človek nesrečnega. Kakor pa sta nesrečni ti dve osebi, ki ju bomo v kratkem ogledali, ne želimo podobnega niti najhujšemu našemu sovražniku. Prvi nesrečnež, o katerem nameravamo govoriti, je angleški inženir Jurij Mitchell. Vse njegove nesreče izvirajo iz dejstva, da ima nenavadno kompetenco glede različnih Čajev. Severo-ameriška vlada je poverila inž. Mitchellu nalogo, da pokusi vse vrste čajev, ki se napravljajo ali ki se lahko napravijo na svetu, z obveznostjo, da naznači oni čaj, ki se mu bo zdel najboljši. To nalogo mu je zaupala severo-ameriška vlada zato, ker pozna vse tajnosti one slastne gorke pijače, ki jo imenujemo — čaj. Ta nesrečni inženir Mitchell pokuša že skozi pet let dnevno brez števila skodelic čajev. Vsako jutro ob devetih gre v urad in prične s pokuševanjem čajev. To dolgočasno opravilo konča ob osmih zvečer. Vsak dan mu prihajajo nove vrste čajev iz vseh strani sveta. Na ta način mora ubogi inženir vsak dan začeti znova. Niti on sam ne ve, kdaj bo nehal pokuševati Čaj. Morda bo prenehal s svojim mučeništvom z dnem, ko bo iznašel v resnici najbolj idealen čaj. Največja žalost tega opravila pa obstoji v sledečem: Nesrečni inženir je zgubil, radi neprestanega pokuševanja čaja, svojo pravo zmožnost okusa in včasih ne razločuje gorke vode od blagodišeče-ga čaja. Ko bo končal s svojim strašnim opravilom, bo najbrž naznačil a-meriški vladi čaj, ki bo v resnici najbolj nepiten od vseh gorkih vod. Drugi neverjetno velik nesrečnik je milijarder Kornelij Vander-bilt. Navadno je nesreča milijarderjev le umetno stvorjena in služi kot največji Sik. Toda nesreča Kornelija Vanderbilta je v resnici prava. Vanderbilt ima nekako književno manijo. Da bi jo utešil, je potrosil v zadnjem desetletju milijone in milijone za ustanavljanje različnih Časopisov in revij v vseh deželah Severne Amerike. Danes je ta nesrečnež brez križa v Žepu in se mora preživljati s pisanjem člankov in novel. Plačujejo mu jih z bornimi par desetaki dolarjev in s tem denarjem živi Vanderbilt. Naravno da živi življenje nesrečnika, misleč na one milijone, ki jih nima več. Ne more se potolažiti niti z nado, da mu bodo oni milijoni kdaj vrnjeni. Iz teh dveh slučajev lahko posnamemo koristen pouk, ki ga nudimo brezplačno našim čitateljem: ni se treba razumeti na čaj in ni treba biti milijonar. Ce se bomo ogibali teh dveh. zelo škodljivih reči, lahko upamo, ila bomo Živeli vsaj kolikor toliko srečno. L. M. Ptlce-sellvke Bajke iu vraže. Vsako leto ponavljajoč se in vendar vedno zanimiv pojav pomladi je vrnitev naših ptic - seljlvk, ki so se bile izognile severne zime s potovanjem v južne kraje. Že v starem veku je dejstvo, da so nekatere vrste ptičev izginile med mrzlim letnim časom, razburilo duhove in zahtevalo pojasnil. V skladu z nevednostjo teaanje dobe so se ljudje omejevali le na fantastične domneve. Tako sta menila grški pisatelj Aristoteles in njegov mlajši rimski tovariš Plinius, da se štorklje, kosi, škrjančki in lastovice kakor plaživci zagrebejo v blato in prebijejo tu vso zime, medtem ko sta trdila o kukavici, da se izpremeni za to dobo r skobca. Čeprav so znanstvena raziskovanja že pometla taka naziranja, vsebuje še vedno do danes vprašanje ptičje selitve polno -nerazrešenih ugank, ki zopet in zopet spodbujajo Človeški duh k razmišljanju. Kakor so dražeetna pojavljajoča se vprašanja, tako težki so odgovori, ki zahtevajo dolgotrajno in težavno proučevanje. K temu pri- zanimivosti j Ml fVOtll JiaJa še to, da ne smemo vse zade-I !iu »Vbiti ve posplošiti. Kar velja za eno vrsto, ni treba, da bi veljalo za drugo. Naravi stoje mnoge poti na razpolago in ona je sedaj uporabila to pot, sedaj drugo pot, da je v obeh slučajih dosegla isti cilj. Ako poskusimo odgovoriti si po stanju današnje vede na najvažnejša vprašanja, bomo zvedeli mnogo zanimivega, ob enem se bomo pa tudi prepričali, kako nepopolna je v tem oziru naša veda. Kaj pripravi ptiča do ga odhoda? Ko se jeseni naši krilati potniki odpravljajo, se to ne dogaja pod vplivom lakote in mraza. Saj prav v tem letnem času imajo tako zrno kakor žužkojedi hrane v izobilju in celo v večji meri ko spomladi ob času vrnitve. Vkljub temu ni dvoma, da se ptič izogne bližajoče se zime, toda ta selilni nagon je popolnoma neodvisen od hrane od gorkote, kajti ta nagon se pojavlja tudi pri živalih, ki so proste vseh materijelnih skrbi in ki žive v udobni kletki. Vsak ptičji prijatelj pozna nemir, ki se pola-šča njegovih prijateljev ob času selitve, ki pa tudi takoj izgine, kakor hitro so dosegli njihovi prosti tovariši svoj zimski cilj in s tem dokončali svojo selitev. Ako bi kdo po tem času podaril takemu ptiču prostost, bi ta brezdvomno poginil pozimi, ne da bi bil najmanj poskusil seliti se, kajti selilni nagon mu je že minil. Odkod ve mali ptiček, ki Še ni doživel nobene zime, kaj mu grozi? Odkod ve, da mu nudi ju« ugodnejše pogoje, ko pa ni bil še nikdar na jugu? Pri ptičih, pri katerih so združeni v skupnem poletu starejši in mlajši kakor pri štorkljah, žerjavih, divjih goseh, lahko domnevamo, da najdejo starejše živali na podlagi svojih izkustev, ki so si jih bile nabrale pod vodstvom drugih starejših letnikov, pravo pot, da jizn mlajše živali kar slepo slede in da prevzamejo ti-le prihodnje leto vodstvo. Kako je pa pri živalih, pri katerih potuje posameznik, ki kljub temu najde pravo pot in pravi cilj? Taki slučaji se dogajajo posebno pri žužkojedih. Celo mlada kukavica. ki je niti lastni starši niso odgojili, ne zaide. Prav tako skrivnosten je odhod ptičev spomladi, kajti kdo jim je na daljnem jugu povedal, da ee je domovina že osvobodila snega in ledu in da jim zopet zamore nuditi potrebne hrane. To so vprašanja, na katera je najtežje odgovoriti, ker nimamo vpogleda v psiho živali. Doslej zasiioreiuo reči, da so to čisto nagx>nski čini, ki jih vsak ptič kakor postavo, barvitost in velikost podeduje po svojih starših. Dražbe In posamezniki. Roparb e, kukavice in nekateri žužkojedi potujejo posamič, medlem ko se druge vrste družijo v večje ali manjše, urejene aH manj urejene skupine. Žerjavi in divje gosi lete v manjših skupinah, škorci in vrane pa v trumah po več tisoč živali. Medtem ko lete tt-le zelo neurejeno, se uvrste žerjavi in gosi, da prihranijo moč, v znano klinasto obliko, pri čemer že na čelu leteča žival od časa do Časa zamenja, ker reže zrak in se prej utrudi ko druge. Štorklje, gosi in roparice potujejo samo Črez dan. Večina drugih selivcev posebno ptiči - pevci se sele tudi ponoči. Navadno ne opazimo takega nočnega po oranja, če se pa pojavi na njihovi poti močnejša svetloba, petem izgube orijentacijo, lete kakor veže svetlobi naproti in tako jih n« tisoče in tisoče pogine. Višina In UtrottL Do najnovejšega časa je vladala velika negotovost glede vtittne in hitrosti. Sedaj se ve, da ee vrfi selitev v odmorih in da je daljava, ki so jo selivke preletele čree dan, relativno majhna. Gotovo je tudi, da traja seli tov na jug del j časa, kakor pa vrnitev, ko jih nag*n£a razpodilni nagon. Thienema&n je meril pri selivkah hitrost njihovega poleta in ugotovil, da je ftkorec najhitrejši letalec, ki preleti 74 km v eni uri in ki v tem prefcttei celo sokola selca. Kar ee tile vitine poleta, je dognano, da letajo ptiči nekaj eto metrov visoko, mali ptiči pa lete poeefano pri sprotnem vetru večkrat W zemeljsko površino. Poskusi x obročki. Da se ugotovi, čez katere kraje in pokrajine so letele posamezne selivke, ne zadostuje samo opazovanje, saj moramo vendar vedeti, kje so se bili dotični ptiči izlegli. Ker je pa ptič podoben ptiču, se da ugotoviti njegov rod le s pamoCjo posebne zaznambe. V ta namen se opremijo ptiči z obročki iz aluminija, ki se jim denejo na noge in ki nosijo Ime postaje in številko. Te obročke si je izmislil danski učitelj Mortensen, ki jih je začel leta 1805. tudi uporabljati. Njegovemu vzgledu so sledili drugi in danes si ne moremo misliti uspešnega raziskovanja ptičje selitve brez takih obročkov. Obročki vsake posamezne postaje nosijo zaporedne številke, tako da se nahaja vsaka številka samo enkrat. Kdor ustreli ali ujame ptiča s takim obročkom, naznani to dejstvo na naslov postaje in navede ob enem številko obročka. Na postaji pregledajo svoje knjige in vpišejo k dotični številki, da so ga izsledili v tem in tem kraju. Ako prihajajo na postajo poročila iz raznih krajev, potem lahko zasleduje postaja smer in hitrost poleta. Omeniti moramo, da so dosegla poročila na postaje najvišji odstotek pri kljunačih in sicer 20 odstotkov to pa radi tega, ker zasledujejo lovci kljunače in so prav lovci po svojih lovskih listih dobro poučeni o namenu obročkov. Obročki so seveda pri različnih ptičih različne velikosti in teže, toda ta obroček, ki je v razmerju s ptičevo težo zelo lahek, nikakor in v ničemer ne ovira nositelja.. Oprema z obročki je pa tudi pokazala, da se vrača ptič vedno in redno tja, kjer se je bil izlegel, da se tudi sam tam razplodi. Ptičja postajališča v Evropi. Takih postaj, ki se bavi jo z raziskovanjem ptičje selitve in ki tudi opremljajo ptiče s prej omenjenimi obročki, vodeč o vsem tem posebne knjige, je v Evropi precej. Naj navedemo glavnejše: Rossitten in Helgoland, Viborg, Stockholm, Helsingfors, Riga, Moskva, Budimpešta, Zagreb, Solnograd, Bern, Pariz, Leyden in Aberdeen. Cilj selitve. Nekatere selivke prav iz visokega severa, pre/.imijo v Nemčiji, medtem ko lete selivke iz teh krajev v pokrajine ob Sredozemskem morju, v Severno in celo v Južno Afriko. Ker je od ledne dobe sem zimska toplota narastla in še narašča, izgubljajo posamezne ptičje vrste polagoma svoj selilni nagon in postajajo stalne. Opazilo se je, da so ptiči, ki žive v mrzlejših, severnih krajih, ohranili svoj selilni nagon radi hude zime, medtem ko so njihovi istovestni tovariši, živeči v znosnejšem podnebju, že izgubili ta nagon. Tako je s kosi. Oni, ki žive na severu, so še seliv-ke^ t naših krajih pa ostajajo kosi črez zimo pri nas. Smer štorkljinega poleta. Štorklje, ki žive v velikih množinah na Nemškem in ki radi svojih večjih obročkov olajšujejo opazovanje in raziskovanje, se dele, kar se tiče smeri njihove selitve, v dve vrsti in sieer po kraju, kjer so se izlegle. Mejo med obema tvori reka Vezra. Štorklje, kojih domovina leži vzhodno od omenjene Vezre, lete proti jugovzhodu črez Ogrsko, Ba.lkan, Dardanele, Malo Azijo in Sirijo, Milsko dolino, črez vzhodno afriška jezera v Kapland v Južni Afriki. Deset tisoč kilometrov znaša razdalja, ki jo morajo štorklje redno dvakrat na leto pre-leteti. Na dan napravi štoklja pri tem poletu 200 kilometrov. Štorklje pa, živeče zapadno od Vezre, lete Črez vzhodno Francijo in Španijo, črez Gibraltar, prelete morje in se odpravijo črez Afriko v jugovzhodni smeri črez saharsko puščavo. V visočini jezera Viktorija pridejo do one ceste, ki so po njej letele štorklje vzhodno od Vezre, in od tu naprej proti jugu je o-bema vrstama štorkelj pot skupna. Kdaj se vračajo selivke? Najprej se prikažejo med ptiči-pevci sinice, škorci in šffinkavci. V začetku meseca marca se vrne v svojo domovino štorklja. Ob istem Času se pojavijo prvi škrjančki. treeorepke, taščice in droagi. Pri vseh teh se opazujejo pojavi, da jim polagoma izumira selilni na- ?on, ker prezimujejo nekateri Če e ne pri nas pa vsaj nekaj bolj jušno. V drugi polovici marca pridejo žerjali, rdečerepke in kljunači. V začetku aprila se povrnejo lastovice proti koncu tega meseca pa penice, slavci in kukavice. Rada odkrita na Francoskem V Južni Normandiji na Francoskem, in sicer v bližini Hondou-vllle-ja so se odkrile tik pod aern-sko površino bogate plasti rude. Te plasti se raztezajo od Hondou-ville-ja do morja Kopanje bo zelo lahko, ker ne bo treba Robetaih rovov (namreč podzemeljskih). Ruda vsebuje od 54 do 50 odstotkov čistega Železa. Radi okužene rode. V treh budimpeštanskih predmestjih 90 se pojavili po za uživanju vode znaki legarja. Odtok im neke tovarne je okužil pitno vodo Zbolelo je nad 25.000 ljudi, nekate^ rl med temi zelo reeno. KokoS V izrednih okoličinah je pcetala kokoš na neki aeveroofraaooski vasi požigalka. Ko se je približala peči, da pobere nekaj zrn, so iskre vneje njeno perje. Prestrašena je zletela kokoš na senik, ki je bil seveda takoj ves v ognju. Največji proces na sveta Pred moabitskim sodiščem v Berlinu se je vršil od 1. januarja 1987. do 30. marca 1928. proti bratoma Barmat in devetim soobto-žencem proces radi sleparije, poneverbe, podkupovanja in sleparskega zavarovanja. Pri tem procesu je bilo 189 razpravnih dnevov. Zaslišanih je bilo 400 prič in 50 izvedencev. Obtožence je zagovarjalo 17 odvetnikov. Zapisniki glavne razprave imajo 3000 strani, obtožnica je pa Štela 70 glavnih in šest tisoč stranskih knjig. Obtoženci so zapravili vse svoje premoženje. Julij Barmat je dobM 11 mesecev ječe, Henrik Barmat 6 mesecev, Člani sodnega dvora so pa dobili šest mesecev dopusta, da se nekoliko odpoče od trudapolne in dolgotrajne razprave. žrtev vede. V Londonu je umrl dr. Chisholm William«, znanstvenik in raziskovalec Roentgenovih žarkov. Pri prvih poskusih s temi žarki so ga ti-le tako poškodovali, da so mu morali zdravniki odrezati vse prste na levi roki. Prebiti je moral nato še Štiri in dvajset težkih operacij. Za zasluge, ki si jih je bil pridobil v svojem znanstvenem delovanju, je bil odlikovan z zlato kolajno Carnegie-jeve ustanove in dodeljena mu je bila tudi pokojnina. Nova zveza med Atlantskim in Tihim oceanom Ameriški kongres bo Še v tem zasedanju razpravljal o možnosti in sredstvih za gradnjo novega kanala, ki naj, kakor Panamski, spaja Atlantski ocean s Tihim oceanom. Vse kaže, da se namerava kanal zgraditi po republiki Ni-karagua. Novi kanal je prepotre-ben, kajti panamski kanal ne mo-več zmagovati vsega prometa, ki se še veča od dne do dne. Gumi iz kaktusa Gumi je strjen sok narezanega gumijakovca. Doslej so ga pridelali največ Angleži, to pa radi tega, ker raste to drevo v njihovih afriških in indijskih kolonijah. Amerikanska industrija avtomobilov je tako popolnoma odvisna od angleškega trga. Američani bi se pa radi osvobodili te odvisnosti, zato so kaj pridno pri delu. Ford, lastnik avtomobilskih tovaren v Detroitu, je najel ob Amaconski reki v Južni Ameriki velikanska zemljišča, ki jih bo zasadil s samimi gumijakovci. Edison, čeprav ima že 82 let, je trdno prepričan, da se mu posreči izum umetnega gumija. Sedaj pa prihaja vest, da je Američan dr. John \Vichman v Los Angelesu izdelal iz soka kak-tusovih rastlin, ki tam v velikem številu divje rastejo, gumijasto tvarino, ki bo prav lahko nadome-štovala gumi. Kakor je izračunal izumitelj, zadostuje množina kak-tusovih rastlin za 35 milijard kilogramov novega gumija. Zastrupljena torta. V Reichenbergu na čehoslovaš-kern je prejela igralka Morton za velikonočne praznike lepo torto v dar. Meneč, da je darovalec te torte kak oboževatelj njene oderske umetnosti, je použila košček, nato je pa darovala torto gledališki ču-vajki Mariji Flogl, pri kateri so po zaužit ju torie zboleli vsi člani družine. Mati in ena hči sta umrli, dve drugi hčeri se pa borita s smrtjo. A tudi igralka Morton je zbolela. Zdravniki so upotovili arzenik. Kdo je poslal igralki zastrupljeno torto, še ni mogla dognati policija. «Sre5a» v nesreči. Neki list prinaša sledeč veseli dovtip: Nekoč je neki znanstvenik - psihiator obiskal norišnico. Kma'u pri vstopu je zagledal mladega Človeka, ki je sedel na lesenem konjičku in se neprestano ujčkal. Znanstvenik je vprašal svojega spremljevalca: «Kako je ta-ls prišel semkaj ?» «Oh, ta se je zaljubil v lepo gospodično, jo zasnubil, toda ta ga je odklonila. To ga je tako presunilo, da se mu je zmešalo.* — Znanstvenik zmaje z glavo In nadaljuje svoj obisk. Pridejo do celic, v katerih so zaprti nasilni in nevarnejši norci. V eni izmed takih zapazi psihiator mladeniča, ki se neprestano z glavo zaletuje v zid, kateri je bil ves prevlečen z gumijasto prevlako. «Kaj pa je s tem?*, vpraša psihija-tor. Spremljevalec mu odgovori: «Ta je tisti? ki je ono gospodično, katero je norec, ki smo ga prej videli, zasnubil, — poročil. Od takrat neprestano buta z glavo ob zid.« Znanstvenik se je prijetno nasmehnil. ZLATARNA Albert Povh Trat. vin Nuiliu 4« kupuje krone po 1*37 Popravlja in prodaja zlatenino. Avtomobilna frte Trst-Lokev-Divača-Senoieče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trg« Oberdan. Vozni rod od 15. aprila. Iz Trata ▼ Senožeče ob 17 30. Ia Bazovice Ob T® -. Is Lokve ob 18 15. Ia Dl-vate ob 11*95, v Senožečah ob 19 —. is fenole* v Trat ob 7-—. Iz DivaCe ob 7-90. Ia Lokve ob 7*30. la Bazovice ob 7*46, v Trat ob 8-80. Listki xa t)a ta nazaj: Trst-DIvaCa in na-uj L iS'—. Trat-SenožeČe in nazaj L 16'—. Odhodi Id prihodi olokoo TRST - TRŽIČ - PORTOGRUAKO -BENETKE (Južni kolodvor) Odkod!. 5.15, 6.30 (b), 1*9 (1L U9, 10.90 (b), 15.3 (b), 15.23, 17.. fbj, 15.10 (H 18.20, 20.10 (b), 23JO. Prihodi: 5.40, 7.53, 10.55, *59 (hJ. 11.25 (b), 12.40 (b), 14.20 fb). 17.30, 10.20 (b), 20.- (1), 23.53, 0.30 (b). TRST - BUJE - PORBĆ (Državni kolodvor) Odhodi: 5.-, 9.43, 13.55, 18.29. Prihodi; 7.50, 12.-, 19.08, 31.16. TRST - HERPELJE - PULA (Državni kolodvor) Odhodi: 5.25, 12.25, 13- (b), 19.15. Prihodu 7.35, 9.36. 15.58. 21.13. TRST - DIVAČA - SV. PETER . POSTOJNA (Južni kolodvor) Odhodi: 1.- (b), 5.-, 7.30 (b), 9 J, 14.45 (b), 15.50, 18.35, 19.30 (b), 20.20 (1). Prihodi: 4.- (b), 7.05, 8.05 (1), 10.15 (b), 11.45, 13.15 (b), 19.10. 20.45, 31.30 (b), 23.-. TRST - GORICA - PODBRDO (Državni kolodvor) Odhodi: 5.45 fb), 6.50. 11.50, 17.55 (b), 18.35. Prihodi: 7.16, 11.37 (b), 15.24, 21.-, 22.31 (b). TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM (Južni kolodvor) Odhodi: 5.15, 5.50. 6.45 (b), 7.40, 12.30, 15.15 (b). 17.15, 19.05. Prihodi: 7.53, 8 55 (b), 12.10, 14.50, 17.55, 18.52. 20.25 (b), 23.15. SV. PETER - REKA Odhodi: 5.25, 9.38, 11 47, 1&53. 21.40. REKA - SV. PETER Odhodi; 5.20, 9.30, 11.55. 15.30, 19.05. DIVAČA - HERPELJE Odhodi: 5.58, 12.30, 19.30. HERPELJE - DIVAČA Odhodi: 8.45, 15.15, 20.25. GORICA - PRVAČINA - AJDOVŠČINA Odhodi: 7.55, 13.30, 19.35. AJDOVSćINA - PRVAčrNA - GORICA Odhodi: 4.10, 11.15 17.05. r«0Ulr»vanB »druga s om«J. poroItVMi uraduje v lastni hiši VIo Torre blonca 19, i. Telefon Siv. 25-67. Sprejema navadne hranit, vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge na čekovni prome! in jfh obrestuje po 4% Večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .DlNARiLi" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje /avod sam. - Daje posojila na vknjiibe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. No razpolago varnostne celice (sofe) Uradne ure za stranke od 8*30 do 15 in od 16 do 18. Ob nedelfah je urad zaprt. | B m ■ = TISKARNA i2i3§:Oh":!: inrtme w« U*-korifto tfefo v na I m • Jernejem SfHl. HOZ- poiotfe z noj-■olernejlmi t r ham i, ftine-tupe. siereotg-pllo ter rotadl-sklm strojen. mmmmummmmmmm Noroam te lz-vr&melo lotno Hi po zmernih cenah. TMI, HICA S. FDANCESCO D'ASSIS! ST. 20, PRITLIČJE.