Ptuj, torek, :r- 5. aprila 2005
letnik LVIII • št. 19 odgovorni urednik: == Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
o\
Razkoije, ki se ga hitro navadite.
Norega FMMta latalEO doBvlte na lest&l vožnji,
Vabljeni v nai salon!	^	A
Domini» d.e.e., Zadružni trg 8, 2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 6A, 788 11 65
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 21. MAJA 2005
RADIOPTUJ
ŠtajmU
' Slovenske železnice
Tokrat vabimo nove naročnike!
Postanite in ostanite naročnik Štajerskega tednika! Poslušajte Radio Ptuj! Potujte z udobnimi vlaki Slovenskih železnic!
Poiščite kupon na strani 31 !
Sport
Nogomet • Drava v
nogometnih
nebesih
Stran 7
ÍKÍ^DIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
m-là
yHnezPavelvII.,, 2e4.'papěž^ veni[0.-^j;Otogrâ¥î|à'je^|J pa bo v nášisdržávijtu^di^'
í-^VÁ > Mv il ^ ■■
\ ■ MJf ^ M /J,
Foto: Martin Ozmec
Tednikov pogovor Franc Lačen •
Vsako slovo je težko
Stran 3
Po mestni občini Ptuj • Komunala - nikoli dokončana zgodba
Stran 4 Po naši občinah
Dornava • Ne 35,
ampak kar 48 milijonov dolga v šoli!
Stran 5
Po naših občinah Ormož • Mladi izmenjali izkušnje
Stran 6
Pogovor
Sergeja Bombek •
Mlada znanstvenica pred novimi izzivi
Stran 12
Sport
Rokomet • Fantastičen sprejem za Perica v Celju
Stran 8
Sport
Rokomet • Ptujčan-ke četrte na finalu Pokala Slovenije
Stran 8
Uvodnik
Imel nas je rad
Smrt papeža Janeza Pavla II. je zavila v žalost številne dežele po svetu, skupaj z verniki po svetu pa za prvim slovanskim papežem žalujejo tudi slovenski verniki. Papež Janez Pavel II. je vodil rimskokatoliško cerkev zadnjih 26 let. Karol Jozef Woj-tila ni bil le izjemni vodja cerkve, temveč tudi velik državnik. Zazrt je bil v prihodnost in se je zavzemal za mir ter odzival na aktualne dogodke po svetu. Zelo veliko je prepotoval, saj je obiskal kar 130 držav, le Rusije in Kitajske ne. Odigral je izjemno pomembno vlogo pri slovesu od komunizma, kot velik človek in velik papež pa je vzbujal spoštovanje tudi pri drugače verujočih.
V času vodenja katoliške cerkve je naredil tudi nekaj zgodovinskih korakov. Kot prvi papež je stopil v sinagogo in mošejo, v imenu Cerkve se je tudi opravičil za njena ravnanja v različnih zgodovinskih obdobjih. Kljub liberalnosti na eni pa po drugi strani ni odstopil od nekaterih katoliških doktrin. Trdno je zastopal katoliške poglede na posvetitev duhovnic, celibat duhovnikov, homoseksualnost, kontracepcijo, splav. Papež, ki je preživel zahrbten atentat, a ni mogel več kljubovati bolezni, je zapustil milijardo vernikov.
Odšel je papež, ki je Slovencem nudil podporo v najusodnejših časih, ki ni odlašal z mednarodnim priznanjem nove slovenske države in nam je namenil kar dva obiska. Prvič nas je obiskal leta 1996, ko je med tridnevnim obiskom daroval svete maše v Ljubljani, Postojni in Mariboru, drugič pa 1999., ko je v Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Janez Pavel II. je bil zelo vešč komunikacije z verniki, radi so ga imeli mladi, Slovencem pa bo gotovo ostal v spominu kot papež, ki "'ma vas rad".
viki klemenčič ivanuša
Na borzi
Teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pričel precej optimistično, saj so delnice borznega trga v povprečju rasle. Slovenski borzni indeks SBI20 je zrasel za 1,77 % in petkovo trgovanje zaključil pri vrednosti 4.865,12 točk. V ponedeljek zaradi praznika ni bilo trgovanja.
V kotaciji so bile vodilne po prometu delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo opravljenega za 1,3 mrdprometa, tečaj je zrasel za 1,6 % in petkovo trgovanje končal pri vrednosti 80.028,26 SIT. Po prometu so sledile delnice kranjskega Merkurja (MER), ki so ob prometu 592 mio SIT pridobile 3,7 %. Med bolj trgova-nimi delnicami v minulem tednu so bile delnice Mercatorja (MELR), ki so ob prometu 363 mio SIT pridobile 0,5 %.
Opaznejše so se v minulem tednu opomogle delnice Žita (ZTOG), ki so ob prometu 4,2 mio SIT zrasle za 5 % pri tečaju 33.791,67 SIT. Med donosnejšimi delnicami so bile delnice Save (SAVA), ki so ob prometu 33 mio SIT pridobile do petka 4,2 %. Povprečni tečaj delnic Save je v petek znašal 45.928,57.
Med večjimi padci med podjetji v borz-
ni kotaciji so doživele delnice Delo Prodaje (DPRG) s 6,4 % padcem vrednosti pri prometu 7,9 mio SIT. Večjo izgubo so imele delnice Eto-la (ETOG), ki so ob prometu 10 mio SIT padle za 2,3 % vrednosti.
Statistični urad RS je objavil podatke za mesečno inflacijo za mesec marec. V marcu je bila zabeležena najvišja rast cen letos, saj je bila inflacija 1,1-od-stotna; za toliko so se povečale tudi cene življenjskih potrebščin po prvih treh mesecih letos. Enaka slika je bila tudi v enakem obdobju lani. Mesečna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, pa je bila 1-odstotna.
Matija Lipar,
investicijski analitik
Ilirika borzno posredniška hiša d.d., Breg 22,1000 Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana VIRI: Ljubljanska borza vrednostnih papirjev, SEONet, Statistični urad RS
Vatikan • Ob žalovanju priprave na pogreb in izbor naslednika
Umrl Janez Pavel II.
V starosti 84 let in po dolgem boju z boleznijo je v soboto zvečer ob 21.37 umrl papež Janez Pavel II., 264. papež in 263. naslednik apostola Petra. Papež, ki se mu je zdravstveno stanje pospešeno slabšalo od četrtka, je umrl v svojem stanovanju v Vatikanu ob bedenju okrog 70.000 vernikov na Trgu svetega Petra.
Kot so zdravniki zapisali v mrliškem listu, je Karol Woj-tyla doživel srčni in ledvični zastoj, ki ju je povzročila okužba urinarnega trakta. Ob izrazih globoke žalosti po vsem svetu so v Vatikanu stekle priprave na pogrebne slovesnosti, pozornost javnosti pa je usmerjena tudi v vprašanje, kdo bo karizmatič-nega poglavarja rimskokatoliške cerkve nasledil. Papež bo skladno z apostolsko konstitucijo pokopan med četrtim in šestim dnevom po smrti, postopki za izbor njegovega naslednika pa lahko stečejo po 15 dneh od smrti.
Kdaj natančno bo papež pokopan in kako bo pogreb potekal, bo odločil splošni zbor kardinalov (sestal se je v ponedeljek). Skladno s tradicijo bo papež, katerega posmrtne ostanke so v nedeljo prenesli v apostolsko palačo v Vatikanu, v ponedeljek pa prenesli v baziliko svetega Petra, najverjetneje pokopan ob svojih neposrednih predhodnikih v grobnici, ki leži pod glavnim oltarjem bazilike svetega Petra.
V javnosti so bila sicer sprožena namigovanja, da naj bi si papež želel biti pokopan na Poljskem, vendar po navedbah mnogih virov izvedenci menijo, da je to malo verjetno. Poljski mediji pa ugibajo o možnosti, da bi papeževo srce pokopali na Poljskem. Sam papež naj bi namreč izrazil željo, da bi njegovo srce pokopali v katedrali na Wawelbergu v Krakovu. Pogreb bo na Trgu svetega Petra. V Vatikanu takrat pričakujejo številne politične in verske voditelje ter množice vernikov iz vsega sveta. Že same prve nedeljske maše na Trgu svetega Petra po smrti
Papež Janez Pavel II. med obiskom v Sloveniji maja leta 1996
Foto: Martin Ozmec
papeža se je udeležilo več kot 100.000 ljudi.
Kardinal Sodano je med mašo zadušnico poudaril, da se bolečina ljudstva ob izgubi ljubljenega papeža obenem spreminja v ^"veliko radost". Ta je po njegovih besedah vladala tudi ob papeževi smrtni postelji. "Janez Pavel II. je postal glasnik civilizacije ljubezni, kar je njegov izraz za krščansko civilizacijo. Da, to je civilizacija ljubezni, popolnoma nasprotna od civilizacije mržnje, ki sta jo zagovarjala nacizem in komunizem," je dejal kardinal Sodano, ki mu je s papeževo smrtjo prenehala funkcija državnega sekretarja Svetega sedeža. Sodano je pokojnega papeža označil za "Janeza Pavla Velikega", s čimer naj bi nakazal, da bi ga bilo potreb-
no razglasiti za svetnika.
Postopki za izbor novega papeža bodo stekli najmanj 15 in največ 20 dni po pogrebu. Pravico in dolžnost voliti papeža imajo kardinali, ki na dan njegove smrti niso dopolnili 80 let. Takih je trenutno 117, medtem ko je vseh kardinalov 183 ter eden "in pectore", kar pomeni, da njegovo ime še ni bilo razkrito. Vsi so bili že pozvani, naj pridejo v Vatikan.
Kardinali volijo papeža med konklavom; med tajnim glasovanjem so zaprti v Sik-stinski kapeli. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov, v primeru, da to v določenem roku ni doseženo, pa zadostuje absolutna večina glasov. Volilne lističe po vsakem krogu glasovanja sežgejo, še prej pa jim dodajo
posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil.
Kdorkoli bo Janeza Pavla II. nasledil, se opazovalci strinjajo, da ne bo imel lahke naloge. V svojem 26-letnem pon-tifikatu, tretjem najdaljšem v zgodovini rimskokatoliške cerkve, je pustil velik pečat tako na samo Cerkev kot na obdobje, v katerem je živel. Prevzel je vlogo "univerzalnega pastirja", ki se je s svojimi številnimi potovanji in občutkom za uporabljanje množičnih medijev pri širjenju svojega sporočila odmaknil od prakse prejšnjih papežev, da delujejo za zaprtimi vrati Vatikana.
STA
Foto: Martin Ozmec
Papež Janez Pavel II. med obiskom v Sloveniji septembra leta 1999
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radi^tednik.si,www.tednik.si, www.radi^ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Franc Lačen • Življenje, predano petju in glasbi
Vsako slovo je težko
Franc Lačen izhaja iz znane ptujske družine, kjer je bilo petje vedno cenjeno in dobrodošlo. Tudi sam prepeva od rane mladosti, že 25 let pa je na čelu Komornega moškega zbora Ptuj, od katerega se na vrhuncu umetniške ustvarjalnosti letos poslavlja.
Čeprav se je že kot otrok začel učiti violino, je kmalu stopil po očetovih pevskih stopinjah. Njegov oče je namreč eden redkih še živečih prvih pevcev Komornega moškega zbora iz Ptuja, v katerega sedaj Franc tudi sam četrt stoletja vliva svojo umetniško nadarjenost. V tem zboru sedaj prepevata tudi njegova dva sinova, Grega in Vid, tako da je to že tretja generacija Lačnov pri ptujskem Komornem zboru.
Franc Lačen, vaše življenje je tesno povezano z glasbo, z njo ste se srečali že kot otrok ...
"Res je, violino sem se pričel učiti s sedmimi leti, v Ptuju sem končal nižjo glasbeno šolo. Učil sem se tudi violo, a z violino sem dokaj hitro pričel nastopati. Spomnim se prvih domačih "špilov", kjer je brat običajno igral harmoniko, jaz pa violino. A ko so nastajali razni ansambli, se je zgodilo, da violina ni sodila vanje, zato sem se učil še kontrabas, tako da sem pri ansamblu Razgrajači, ki smo ga takrat imeli, kar nekaj leta igral ta instrument.
Po srednji šoli sem se odločil za učiteljišče; bil sem v tisti generaciji, ki je imela 3 letnike še na ptujski gimnaziji, preostala dva pa v Mariboru. Ob tem sem hodil še v srednjo glasbeno šolo za violo, sicer pa sem že takrat igral v orkestru. Čeprav so mi priporočali študij violine, sem se odločil za študij klinične psihologije v Ljubljani, kjer sem se leta 1965 vključil v Akademski pevski zbor, ki ga je takrat vodil Lojze Lebič. A ta študij mi ni ustrezal, zato sem pozneje končal izredni študij glasbe na pedagoški fakulteti v Mariboru.
Kmalu sem se zaposlil kot učitelj na šoli na Rodnem Vrhu, postal tudi ravnatelj in tam kar nekaj let vodil šolski zbor. Ob tem sem poučeval violino, nekaj časa tudi za glasbeno šolo, dve leti sem poučeval glasbo na ptujski gim-
naziji, kjer sem vodil mešani pevski zbor."
Prepevali pa ste že od rane mladosti?
"Seveda, že v glasbeni šoli, pri zboru, ki ga je vodil g. Petek, pozneje sem prepeval na srednji šoli v pevskem zboru, ki ga je imel Branko Rajšter, prepeval sem tudi na učiteljišču v zboru, ki ga je vodil g. Mavrin. Skratka s petjem sem bil povezan od otroških let."
Kdaj pa ste začeli prepevati v Komornem moškem zboru Ptuj?
"Ko me je leta 1967 vanj povabil g. Rajšter. Moram pa reči, da je pri tem zboru prepeval že moj oče, in sicer pri prof. Gregorcu, tako da sedaj, ko sta v zboru že moja dva sinova, prepeva pri tem zboru že tretja generacija Lačnov. "
Dokaj hitro ste prevzeli dirigentsko palico tega zbora, že leta 1979?
"Res je, ko se je Branko Rajšter leta 1979 poslovil, je predlagal tedanjemu predsedniku zbora Marjanu Brglezu, da vodenje zbora prevzamem jaz, in to se je zgodilo še isto jesen. Moram reči, da je zbor vedno štel od 20 do 3o pevcev, ker pa sem pred tem 2 leti vodil moški pevski zbor Perutnine Ptuj, mi je bila prevelika obremenitev, da bi vodil dva zbora, zato sem glavnino pevcev iz Perutnine potegnil h Komornemu zboru in ga kar lepo ojačal, saj nas je bilo prek 30. No, danes nas je manj, okoli 25, kar je tudi za mobilnost primerneje."
Kako so vaše vodenje sprejeli dotedanji pevski prijatelji?
"Zelo dobro, čeprav sem bil do tedaj njihov pevski prijatelj, a vedeli smo ločiti delo od družabnosti. Bili smo zagnani in trdo smo delali, zato smo se nekako že skoraj navadili na uspehe. Moram reči, da je bil ves čas ta zbor sorazmerno ambiciozen. To smo dokazali že dobro leto dni po mojem prevzemu, saj smo na tekmo-
vanju RTV Slovenija Amaterski zbori pred mikrofonom dosegli 1. mesto kot najboljši moški zbor. Kot zanimivost velja omeniti, da smo takrat nastopali s pesmijo Ljubi kruhek. Ker je bila to prva pesem, ki sem jo pri tem zboru učil, sem jo iz nostalgije letos ponovno vključil v repertoar."
S Komornim zborom ste se uspešno dokazovali tudi na drugih tekmovanjih?
"Res je, skoraj redno smo se udeleževali zborovskega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, od koder imamo osem bronastih odličij. Moram reči, da imam občutek, da moški zbori v Sloveniji komisijam, ki zbore ocenjujejo, nekako ne ustrezajo; morda jim niso dovolj polni, kajti moški zbori v Mariboru višjih odličij ne dosegajo. Morda smo se prepozno odločili za mednarodna tekmovanja, saj smo povsod, kamorkoli smo se odpravili čez mejo, dosegali izredne uspehe. Denimo leta 2001 smo na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Olo-moucu dosegli izreden uspeh, saj smo prejeli skoraj vse od 100 možnih točk, proglašeni smo bili celo za pevske viteze. Pozneje smo v Olomoucu dosegli še drugo zlato odličje, velik uspeh pa smo dosegli lani tudi v kanadskem Palm Riverju - drugo mesto v svoji kategoriji. Boljši od nas je bil le ženski zbor iz Kanade."
Veliko ste nastopali doma in v tujini. Je možno oceniti, koliko nastopov ste imeli do sedaj s Komornim zborom?
"Težko bi rekel, koliko, ampak v vsaki sezoni smo nastopili vsaj 20-krat, poleg celovečernih koncertov smo imeli tudi veliko priložnostnih nastopov; mislim, da v Ptuju ni bilo delovne organizacije ali druge ustanove, ki nas ob svojih jubilejih ne bi povabila. Prepevali smo tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani in vseh večjih slovenskih me-
Foto: Martin Ozmec
»Mislim, da je prav, da se zbor pomladi tudi zborovodsko.«
stih. Prepotovali smo že večji del Evrope. Zame je bila ena najlepših 8-dnevna turneja po Nemčiji in Nizozemski, kjer smo prepevali pri slovenskem društvu v Hildnu, nato pa še na Nizozemskem, kamor nas je povabil zbor, s katerim smo se srečali v Peczi na Madžarskem. Gostovali smo že tudi v Franciji, Švici, Liechensteinu, na Češkem, v Avstriji, Italiji, Madžarski, skratka veliko je bilo tega, ostali so nepozabni vtisi, doživetja, rodila so se prijateljstva s pevci in še danes si z mnogimi dopisujemo."
Četrt stoletja je primerno obdobje za oceno umetniške rasti zbora. Ste zadovoljni?
"Veste, rast zbora se najbolje sliši, zato je najbolje prisluhniti primerjavi posnetkov nekoč in danes, čeprav se je ob rasti zvoka zbora vedno bolj izboljševala tudi snemalna tehnika. Včasih se je vse snemalo mono in na trakove, danes je tu že digitalna tehnika. Sicer pa sem zadnjih 10 let posebej veliko delal na zvoku zbora, kajti imamo pevce, ki se lahko vsake pesmi naučijo dokaj hitro, dejstvo pa je, da moraš na dvigu kvalitete zvoka delati na daljše obdobje. Zato posvečam posebno pozornost upe-vanju in vokalni tehniki in ni mi žal, če porabimo za upeva-nje tudi do pol ure vaj. Zame je to izredno pomembno, saj vem, slišim, da s tem zbor kot celota največ pridobi. Izredno pa je pomembno, da so vaje redne in konstantne; to posebej opažamo po poletnih počitnicah, saj v jeseni porabimo kar nekaj časa, da pridemo na svoj pravi zvok."
Ena od formul uspeha je gotovo nenehno pomlajevanje zbora ...
"Seveda, to je še pomembnejše. V teh četrt stoletja se je v Komornem zboru izmenjalo kar nekaj generacij pevcev. Če pogledam na fotografijo izpred 15 let, le trije ali štirje pevci so še pri zboru, vsi drugi so novi, mladi pevci. Pri pomlajevanju zbora je pohvale vredno to, da je bil za časa Darje Koter na Ptuju zelo dober srednješolski zbor in veliko teh fantov danes poje pri Komornem zboru. To omenjam zaradi tega, ker me skrbi za današnje petje v osnovnih šolah. Ko smo bili v Kanadi, sem se veliko pogovarjal z zborovodji od drugod in mislim, da smo edina država, ki ima v šolskem kurikulumu obvezno zborovsko petje. Nikjer ni tega. Opažamo pa, da kvaliteta tega petja vse bolj upada, saj se vse več poje zgolj enoglasno, tudi pri mladinskih zborih. Mar to pomeni, da so se kulturne navade naših ljudi spremenile? Očitno se danes doma, v družini, ne poje več. Zase lahko povem, da se mi skoraj nobene ljudske pesmi ni bilo potrebno učiti, saj sem vse vedel
»Mediji lahko zelo vplivajo na okus ljudi.«
Foto: Martin Ozmec
že od doma. V familiji Lačno-vih nas je malo več, in ko smo se zbrali ob kaki priložnosti, smo skoraj vedno prepevali. Škoda, da danes tega ni več. Vedno težje bo tudi odraslim pevskim zborom. Če pomislim, da mi je profesor Gregorc govoril, da včasih po vojni, ko ni bilo televizije ne toliko kinopredstav, ni bil problem dobiti pevcev, zato jih je imel v zboru prek 80."
Pa vendar je ptujsko območje, kar se tiče zborovskega petja, med močnejšimi v državi.
"To že, pa ne samo na področju zborovstva, tudi na področju folklore, tamburašev, ljudskih pevcev je izredno bogato. Kot predsednik Zveze kulturnih društev vem, da je ptujsko območje nasploh izredno plodno na področju ljubiteljske kulture."
Kaj pa menite o glasbenem okusu predvsem mladih ljudi? Vas ne moti, da se nekateri slovenskih pesmi celo sramujejo?
"To se dogaja zaradi tega, ker mediji lahko zelo močno vplivajo na okus ljudi. Danes lahko postane popularen 'nekdo', ki ga pač 'nekdo' sili v ospredje. Vzemimo samo primer RTV Slovenija in srbske pevke Cece ... Morda je resnično slovenska glasba v naših medijih zapostavljena. Pa ne zato, ker bi morda bil ksenofobičen, pojavlja se vse več glasbe, predvsem z juga, ki ji jaz pravim 'jajcasta' glasba, ki nima nobene umetniške vrednosti. In ni čudno, da se slovenski glasbeniki čutijo zapostavljene, kajti kdo jih bo drugi vrtel, če ne mi. Res pa je, da mora biti tudi pri tem selekcija, zato so glasbeni uredniki in tisti, ki glasbo posredujejo v javnost, na nek način odgovorni za okus, ki se ustvarja med publiko."
Vrniva se h Komornemu zboru. V času, ko ste na vrhuncu umetniškega ustvarjanja, ste se odločili, da boste dirigentsko palico odložili. Zakaj?
"Morda sem že predolgo zborovodja tega zbora, 25 let je kar veliko in mislim, da je prav, da se zbor pomladi tudi zborovodsko. Konec koncev pridejo tudi nove ideje in prepričan sem, da bo zbor tudi naprej delal dobro, kajti imamo zelo ambiciozen odbor in mislim, da sem si izbral tudi dobrega in obetajočega naslednika."
In kdo je to?
"Ernest Kokot, ki je imel
zbor v Gorišnici, sedaj mislim, da vodi cerkveni zbor v Mar-kovcih, sicer pa uči glasbeni pouk na Destrniku. Ernest je bil z zborom že na letošnjih intenzivnih pripravah, nekaj pevcev pa že pozna, saj je tudi on prepeval pri Darji Koter. Tudi s pevci so že prijatelji in prepričan sem, da bo uspešno nadaljeval moje delo."
A to še ne pomeni, da ne boste več dirigirali; lani ste postali umetniški vodja Mladih veseljakov iz Cirkulan.
"Res je, lani so me prosili, da bi vodil njihovo pevsko skupino, in ker sem že razmišljal, da bom pri Komornem zboru iz-pregel, sem ponudbo sprejel. Namreč nekaj je: to so velike obveznosti in z leti postane vse skupaj že skoraj obremenjujoče. Vem, da sem se pred leti ponedeljka in četrtka, ko imamo vaje, še veselil, sedaj pa je zame včasih že obremenjujoče. Zato sem prevzel Mlade veseljake, tam imamo vaje enkrat na teden in tudi lažje je delati z malo pevsko skupino, kajti toliko so samostojni, da pojo brez dirigenta, zato ni nujno, da sem vedno z njimi. In te bom še nekaj časa obdržal."
V petek, 8. aprila, boste imeli s Komornim zborom letni spomladanski koncert, slišati je, da naj bi pomenil vaše slovo od tega zbora.
"To bo resnično moj poslovilni letni koncert. Sicer pa velja moja pogodba še do konca tega leta in čaka me še kar nekaj obveznosti. V juniju imamo še eno zanimivo pevsko turnejo po Srbiji, potem pa se bo zame v glavnem končalo, morda še kakšen priložnostni nastop, sicer pa bom končal."
Verjetno to ne pomeni, da s Komornim zborom ne boste več povezani?
"Nedvomno ne, saj nas ne vežejo zgolj zborovski spomini. Moram reči, da smo pri zboru tudi veliki prijatelji in tega se ne da na tak način prekiniti. Z veseljem bom hodil na njihove nastope, verjetno pa bomo kdaj pa kdaj še sedli skupaj in poklepetali. Tega pa je bilo kar nekaj, precej ... "
Torej bo odslej več časa za vaše vnučke in vikend na Destrniku?
"Ja, za to pa bo ostalo sedaj zares nekaj več časa."
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 28. redna seja sveta
Komunala - nikoli dokončana zgodba
Svetniki posebnih razprav na 28. redni seji sveta mestne občine, ki je bila 30. marca, niso vodili, tudi ne ob sprejemu regionalnega razvojnega programa funkcionalno zaključene regije UE Ptuj ter UE Lenart za obdobje 2002/2006 ter regionalnega razvojnega programa statistične regije Podravje v obdobju 2001/2006. Dobro pa je imeti ta birokratski papir v "vrednosti" 500 milijard tolarjev in na 700 straneh, čeprav ima država za ves regionalni razvoj na voljo le štiri milijarde tolarjev.
Največ so ptujski svetniki na 28. seji razpravljali o ptujski komunali, kjer so se ponovili bolj ali manj znani poudarki iz vseh prejšnjih razprav o Komunalnem podjetju Ptuj, ki jih je mestni svet pod vodstvom župana dr. Štefana Čelana opravil že večkrat, a brez pričakovanih rezultatov.
Predvsem so pod drobnogled vzeli program racionalizacije stroškov poslovanja delniške družbe Komunalno podjetje Ptuj in program razvoja komunalnih dejavnosti za obdobje 2005/10 v tej družbi. Potrdili pa so tudi višjo ceno proizvodnje in distribucije vode v mestni občini, znova pa so z dnevnega reda umaknili sklep o novih cenah pogrebne in pokopališke dejavnosti ter o novih cenah na ptujski tržnici, ker Komunalno podjetje Ptuj še vedno ni predložilo mestnemu svetu poslovne sanacije, čeprav je poslovno leto, na katerega naj bi se program nanašal, že mimo. Novembra lani je podjetje sicer predložilo program racionalizacije stroškov, a ta ne more nadomestiti programa poslovne sanacije podjetja. Nanj je imel mestni svet vrsto pripomb, pa jih podjetje pri izdelavi dopolnjenega programa racionalizacije ni upoštevalo. Pozitivno poslovanje družbe naj ne bi bilo izključno doseženo z dvigom cen, temveč z ukrepi racionalizacije poslovanja in povečanim obsegom poslovanja, ki pa ga v razvojnem programu ni v zadostni meri.
Najdlje je o obeh dokumentih, ki jih je v obravnavo mestnemu svetu predložilo Komunalno podjetje Ptuj, razpravljala predsednica odbora za finance Marija Magdalene. Odbor je imel na vsebino razvojnega programa vrsto pripomb, v prvi vrsti je premalo programsko in finančno ambiciozen, ambicije mestne občine Ptuj so na področju komunale večje, kot so razvidne iz razvojnega programa. Program je pomanjkljiv tudi zato, ker mu manjkajo viri financiranja, zlasti še iz strukturnih skladov. Razvojni program bi bilo nujno uskladiti tudi z razvojnim programom mestne občine Ptuj, ker se na številnih področjih z njim ne ujema. Pomanjkljiv je tudi z vidika organiziranja raz-vojno-raziskovalnih centrov. Velik problem predstavlja amortizacija, ki se zaradi cen, ki je ne pokrivajo, zagotavlja z zniževanjem obveznosti do lastnikov sredstev. Na to, da problem amortizacije ni re-
V mestni občini Ptuj bodo večino akcij čiščenja okolja izpeljali po 15. aprilu.
šen, v mestnem svetu opozarjajo že od leta 2002. Če se bo nadaljevalo z dosedanjo politiko cen, se bo vrednost infrastrukture zaradi amortizacije do leta 2010 dodatno zmanjšala za milijardo 210 milijonov tolarjev, kar predstavlja okrog 20 odstotkov sedanje vrednosti infrastrukture na dan 31. 12. 2004. Dolgoročno lahko to privede tudi do uničenja infrastrukture. Predsednica odbora za finance je v nadaljnji razpravi podala tudi provokativni predlog, da naj manjkajočo amortizacijo nadomestijo občine iz svojih proračunov. Odbor je negiral ugotovitev družbe, da imajo občine velik vpliv na poslovanje družbe, prav tako tudi ugotovitev, da se z opravljanjem gospodarskih javnih služb nujno ustvarja izguba. Čeprav so občine na Ptujskem 61-odstotne lastnice Komunalnega podjetja Ptuj, niso seznanjene s poslovanjem družbe med letom. Odbor za finance je tudi pozval svetnike, da se opredelijo do koncesij. V podjetju se bojijo, da bo za katero od dejavnosti, ki jo sedaj opravlja, razpisana koncesija, kar bo po njihovem ogrozilo realizacijo razvojnega programa družbe.
V odboru za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt, so ugotovili, da se programa preveč naslanjata na aktivnosti in pobude lokalne skupnosti, premalo pa je opredeljena vloga podjetja kot nosilca določenih dejavnosti. Razvojni program tudi ni usklajen z integralnim razvojnim pro-
gramom mestne občine Ptuj in regionalnim razvojnim programom. Odgovoriti bo potrebno tudi na vprašanje, kaj se bo zgodilo z realizacijo razvojnega programa, če bodo podeljene koncesije za urejanje parkov in zelenic, za dejavnost tržnice, pogrebno dejavnost in podobno.
Odbor za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo, vodi ga Milan Čuček, je menil, da bo potrebno v razvoj komunalnih dejavnosti v večji meri vključiti tudi druge občine, poseben poudarek pa je potrebno dati zdravi pitni vodi. Za realizacijo predvidenih nalog je potrebno zagotoviti še dodatne vire sredstev, iz države in EU. Milan Čuček je posebej poudaril, da je potrebno urediti dolgoročna razmerja med ustanovitelji in delniško družbo ter ji dati možnosti, da se razvija ob vnaprej znanih pogojih. Ali občina ne ve, kaj bi rada, ker se v zvezi s KP Ptuj pojavljajo vedno novi papirji, je vprašal.
V razpravi, ki je sledila in v kateri je sodelovalo več svetnikov, je bilo zaznati, da so nekateri že siti enih in istih razprav, brez konkretnih sklepov in da bi bilo komunalo potrebno že enkrat dati z dnevnega reda. Za realizacijo vsega, kar je potrebno narediti okrog komunale, so si zadali rok do prvega junija, o tej problematiki bodo razpravljali na eni do prihodnjih sej, glede amortizacije pa so se ponovno razšli brez pravega sklepa, ker rešitve tudi ni
podalo Komunalno podjetje v okviru razvojnega programa.
V razpravo o Komunalnem podjetju se je na mestnem svetu vključil tudi direktor Jože Cvetko. Povedal je, da so razvojni program, ki mu svetniki tako oporekajo, pripravili skupaj s strokovno institucijo in s strokovnjaki z različnih področij. Družba ima rešitve za vse nakazane razvojne probleme, ki bodo v korist uporabnikov in družbe, ne samo z dvigovanjem cen. Nasprotno, v program so napisali, da je njihov cilj povečevanje tržnih dejavnosti, ne samo na območju občin, kjer delujejo, temveč v širšem prostoru. Struktura prihodkov kaže, da je tržne dejavnosti 45 odstotkov, javne 55. V letu 2010 bo tržne dejavnosti že več kot 50 odstotkov, manjši del prihodkov pa bo ustvarjen iz javnih služb. Poslovno neresno pa bi bilo z njegove strani, je še poudaril direktor KP Ptuj, če bi rekel, da bodo tržne dejavnosti razvijali zato, da bi subvencionirali cene. Dolgoročno odpisovanje amortizacije pa je lahko zelo pogubno. V bistvu pa je vse skupaj posledica zadrževanja cen skozi daljše obdobje, na drugi strani pa se je obseg mesta toliko povečeval, da so se ta sredstva dvigovala in s tem tudi ustrezni stroški. S tem, ko ni zagotovljen strošek amortizacije, tudi ne more biti zadovoljivega obsega vzdrževanja in investicij.
Od tod in tam
Lenart • Potrdili zaključni račun
V torek popoldan so se na letošnji prvi seji sestali lenarški občinski svetniki. Tudi na tej seji je svetnik Saša Tomažič predlagal razširitev dnevnega reda s točko o problematiki lenarškega vrtca. Predlagal je, da bi občinski svet zamrznil izvajanje odlokov o priključitvi enot vrtca k osnovnim šolam do dokončne odločitve sodišča. Svetniki o predlogu dopolnitve dnevnega reda niso glasovali, ampak so potrdili predlagani dnevni red.
Najprej so se seznanili z regionalnim razvojnim program in ga po predstavitvi brez razprave sprejeli. V nadaljevanju seje so se seznanili s poročilom o varnostni situaciji na območju občine. Sledila je obravnava zaključnega računa občine za lansko leto, v katerem so bili prihodki realizirani v višini 98,09 odstotka ali 1.501 milijon tolarjev, odhodki v višini 88,69 odstotka ali 1.392 milijonov tolarjev. Svetniki so po krajši razpravi zaključni račun občine tudi sprejeli. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lenart. K predlogu odloka je svetnik Saša Tomažič podal kar nekaj amandmajev, vendar jih svetniki niso sprejeli. Tomažič je predlagal, da se brišejo členi, ki govorijo o strokovnem vodju knjižnice. Svetniki so sprejeli amandmaje, ki jih je predlagal župan. Potrdili so tudi predlagano ceno za socialnovarstvene storitve pomoči na domu in soglašali s predlogom letnega programa športa za letos. S sklepom so del poslovnih prostorov Zdravstvenega doma Lenart prenesli za dejavnost fizikalne terapije, ki jih namerava kupiti podjetje Ibitah, d. o. o. Po kratki kritični razpravi svetnikov o predlogu povišanja cen za storitve dejavnosti kanalščine in čiščenja odpadnih voda, ki ga izvaja podjetje Nigrad, Javno komunalno podjetje, d. d., Maribor, je župan mag. Ivan Vogrin točko umaknil z dnevnega reda.
Zmago Šalamun
Benedikt • Popravili odlok o prostorskem planu
Na 18. seji v sredo, 30. marca, so benediški svetniki sprejeli odlok o prostorskoureditvenih pogojih v občini. Dopolnili so tudi pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence, po katerem občina namenja za vsakega novorojenca od 20 do 65 tisoč tolarjev enkratne pomoči, odvisno od števila otrok v družini. Potrdili so sklep o razpisu za podelitev občinskih priznaj v letošnjem letu. Določili so ceno najemnine za poslovne prostore v občini, ceno za uporabo mrliške vežice, ki znaša 13.000 tolarjev, in ceno vzdrževalnine grobov, ki znaša 6.000 tolarjev, ter določili vrednost točke za odmero taksnih obveznosti na območju občine Benedikt. Seznanili so se tudi s poročilom o izvajanju koncesijske pogodbe podjetja Letnik - Saubermacher in sklenili, da mora koncesionar dosledno izvajati odlok, tako da ne more biti nihče izključen iz sistema organiziranega zbiranja odpadkov. Seznanili so se tudi s poročilom o delu Centra za socialno delo Lenart v preteklem letu. Sprejeli so še popravek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana, ki je bil sprejet lani, ko so iz njega pomotoma izpadle nekatere parcele.
Zmago Šalamun
Videm • Ustanovna konferenca
občinskega odbora SDM
Foto: arhiv SDM
V četrtek, 17. marca, je bila v Vidmu pri Ptuju ustanovna konferenca občinskega odbora Slovenske demokratske mladine. Predsednik je postal Mirko Vaupotič, podpredsednica Maja Sagadin, tajnica Stanka Letonja, ostali prisotni pa so bili izvoljeni za člane izvršilnega odbora SDM v Vidmu pri Ptuju. Ustanovne konference so se udeležili tudi predsednica SDM Slovenije in poslanka DZ RS Alenka Jeraj, predsednik občinskega odbora SDS Videm pri Ptuju Stanko Simonič ter poslanec v Državnem zboru RS Branko Marinič. Polni lepih želja in spodbudnih besed so se konference udeležili predstavniki drugih občinskih odborov SDM: predsednik MO Ptuj Andrej Korpar, predsednik OO Destrnik Marko Pukšič in iz OO Kidričevo Andrej Karneža. Na konferenci so bili izraženi zastavljeni cilji, da se odboru pridruži čimveč novih članov, za lokalne volitve pa, da bo v občinski svet izvoljen en član iz SDM. Projekti bodo usmerjeni predvsem v družabne aktivnosti, še posebej na kulturno in športno
ak
Dornava • Z 21. redne seje občinskega sveta
Ne 35, ampak kar 48 milijonov dolga!
»Če je šel bik, naj gre za njim še štrik,« bi lahko veljalo za primer dornav-ske osnovne šole, kjer je iz opravljenega zaključnega računa razvidno, da dolg šole ne znaša le prvotno odkritih 35 milijonov, ampak še dodatnih 13 milijonov, ki bi jih morali plačati različnim dobaviteljem.
Vsaj tako je na seji po opravljenem delu povedala in predstavila izsledke najeta pripravljavka zaključnega računa Jasna Šegula, podjetnica s finančno-računovod-skim servisom. Napake naj bi se po njenem poročilu nadaljevale tudi po nastopu nove ravnateljice Marte Tuš, ki po odpustu slovitega računovodje očitno ni vzela stvari v roke tako, kot bi morala. Župan Franc Šegula je svetnikom namreč še pred prihodom Šegulove povedal, da v šoli po odpustu bivšega računovodje niso zaposlili ustreznega kadra, začasna računovodkinja pa naj ne bi vedela sestaviti zaključnega računa, zato je na zaprosilo ravnateljice to nalogo zaupal omenjeni podjetnici. »Pred-
lagam, da sprejmemo sklep, naj računovodske storitve za šolo vnaprej opravlja neodvisni računovodski servis, kar je po mnenju ministrstva dopustno, če stroški ne presegajo predvidenih za tovrstno delovno mesto. Očitno je namreč, da v okviru šolskega kadra ne bodo nikoli mogli narediti konec težavam, zato predlagam tudi, da se razreši sedanja ravnateljica in se na njeno mesto imenuje nekdo drug kot v. d. ravnatelja,« je še povedal župan, s čimer so se svetniki strinjali, saj so bili nad rezultati naravnost ogorčeni, še zlasti nad ugotovitvami, da naj bi se precej po domače porabljal tudi denar staršev, ki so ga dajali svojim otrokom za različne šolske obveznosti, v šoli pa naj bi ga
Dornavski svetniki so na minuli seji sprejeli 3,2-odstot-no povišanje cen vode, kar pomeni, da bodo gospodinjstva odslej za kubični meter porabljene vode plačevala namesto dobrih 121 nekaj čez 125 tolarjev, potrdili so tudi predlog zaključnega računa ter sprejeli osnutek odloka o enotni višini komunalnega prispevka za kanalizacijo, ki bo za gospodinjstva znašal 1000 evrov, za tri-ali večstanovanjske hiše po 800 evrov na stanovanje, za podjetja z do deset zaposlenimi 1250 evrov, od 10 do 20 zaposlenimi 1500 evrov, za vsa ostala z več kot 20 zaposlenimi pa 2000 evrov.
deloma porabili tudi za nakup daril za sodelavce ipd.
Odstavitve ravnateljice občinski svet sicer ne more doseči brez soglasja šolskega sveta, bodo pa s svojim mnenjem skušali vplivati nanj, da bi nadaljevanje nepravilnosti vendarle preprečili.
Zakaj ima občina nadzorni odbor
Ob vsesplošnem zgražanju nad podatki, kaj vse se je in se še dogaja v domači šoli, pa je svetnika Rajka Preloga vendarle prešinila zelo pametna misel: »Zanima me, kolikokrat je naš nadzorni odbor, ki ima vso pravico do tega, sploh pregledal poslovanje osnovnošolskega zavoda?« Na njegovo vprašanje je župan Šegula moral priznati, da niti enkrat v času obstoja, saj naj bi iz šole redno dobivali poročila, ki so kazala, da je vse v redu, sicer pa naj bi po županovih besedah bila to lahko tudi naloga pristojnega ministrstva. No, to se prav gotovo ne bo ukvarjalo prav z vsako šolo v Sloveniji in iskati opravičilo v to smer je precej bledo dejanje, še zlasti ob dejstvu, da se je po Dornavi že hudo dolgo časa vedelo in javno govorilo, kako hudo je
nekaj narobe v tem javnem zavodu, katerega soustanoviteljica je (tudi) občina. Občina je lani za potrebe šole in predšolske vzgoje namenila kar 52 milijonov iz lastnega proračuna, zato je »nedelo« nadzornega organa še toliko manj razumljivo.
Nadzorni odbor ima namreč v skladu s statutom in pravilnikom vso pravico in celo dolžnost vsaj tu in tam pregledati, kako z denarjem davkoplačevalcev ravnajo v javnih zavodih, kot je npr. šola. Tega pa ves čas, tudi ob vse glasnejših govoricah o čudnih stvareh, ni storil. Sicer pa bi pregled poslovanja šole v letnem planu dela NO lahko zahteval tudi župan, ki bi moral biti ob tem tudi prisoten. Zakaj se to ni zgodilo, ni znano, župan pa se je ob tem spraševal celo, ali je NO sploh dovolj usposobljen za pregled poslovanja šole. Zanimivo, ni kaj. Potemtakem naj bi bil NO strokovno usposobljen le za preglede poslovanja občine, za šolo pa naj bi mu zmanjkalo strokovnega znanja?! To gotovo ne more biti res, saj je Jasna Šegula, ki je odlično sestavila zaključni račun za šolo in odkrila številne napake, bila vse do te seje tudi članica NO! Še bolj zanimivo, ali ne? S prevzemom računovodskega dela za šolo se tej funkciji seveda mora odpovedati, zato je že podala pisno izjavo za odstop.
Kaj je ugotovila Jasna Šegu-la in kako na njeno poročilo odgovarja sedanja ravnateljica Marta Tuš, ki se ji očita predvsem nadaljevanje nepravilnosti iz prejšnjega obdobja, pa lahko preberete v petkovi izdaji našega časopisa.
SM
Markovci • 18. redna seja sveta
Vežica še letos
Občinski svet v Markovcih je pohitel - rebalans proračuna so sprejemali že v marcu. Po besedah župana Franca Kekca rebalans vsebuje popravke še nerazporejenih sredstev iz leta 2004, ki so ostala po zaključnem računu.
Svetniki so na četrtkovi 18. redni seji brez večjih pripomb sprejeli predlog Odloka o zaključnem računu občine za leto 2004 in se seznanili z delom nadzornega odbora v lanskem letu. Kot je opozoril predsednik nadzornega odbora Stanislav Toplak, mora občinska uprava preveriti, ali so prejemniki sredstva porabili za namene, za katere so jim bila odobrena. Gre za zagotavljanje novih delovnih mest in pridobivanje standardov kakovosti. Svetniki so na seji namreč izrazili dvom, da nekateri podjetniki nepovratnih sredstev niso porabili za namene, za katere so jim bila dodeljena.
V nadaljevanju seje so po hitrem postopku sprejeli Odlok o rebalansu proračuna za leto 2005, ki znaša milijardo in dobrih 41 milijonov tolarjev. Rebalans vsebuje popravke še nerazporejenih sredstev
iz leta 2004, ki so ostala po zaključnem računu. Gre za dobrih 114 milijonov tolarjev. Več kot polovico denarja - 65 milijonov - bo občina letos namenila za gradnjo nove mrliške vežice, 8,5 milijona tolarjev je namenjenih za režijski obrata, 5,5 milijona za spremembo projektne dokumentacije za večnamensko dvorano Markovci, dva milijona tolarjev za redno vzdrževanje OŠ Markovci, 2,5 milijona pa za večnamensko dvorano Bukovci.
Občinski svet je tudi soglašal s predlogom Pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin. Občina bo tako odslej svetnikom oziroma svetniškim skupinam zagotavljala sredstva (po posameznem svetniku 12.000 tolarjev mesečno) za pokrivanje stroškov za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev,
plačilo stroškov fotokopiranja, plačilo stroškov za Uradni list in strokovno literaturo, plačilo stroškov izobraževanja in strokovne pomoči, plačilo najemnine za uporabo prostorov ter plačilo stroškov za stike z občani.
Po nekajkratni preložitvi točke dnevnega reda o povišanju cen vode so svetniki s 3,2-odstotnim povišanjem cen oskrbe z vodo tokrat soglašali. Nova cena vode po kubičnem metru bo za gos-
podinjstva znašala dobrih 125 tolarjev.
Ob izteku seje so svetniki prisluhnili še idejni zasnovi za novo mrliško vežico, ki bi po besedah župana Kekca morala biti zgrajena še v letošnjem letu. „Ker je najmanj pogrebov v poletnem času, bo delo potekalo prav v tem času. Dela bi morala biti zaključena v dveh ali treh mesecih, po naših predvidevanjih najkasneje septembra," je pojasnil.
Mojca Zemljarič
Trnovska vas • 20. seja sveta
Odločali bodo občani
v ■
V sredo, 30. marca, so se svetniki občine Trnovska vas sestali na 20. redni seji. Najprej so obravnavali povabilo Agencije za radioaktivne odpadke k sodelovanju v postopku prostorskega umeščanja odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Sklenili so, da občina sprejme povabilo. Če bo izbrana v ožji izbor možnih odlagališč, bodo sklicali zbor občanov, na katerem se bodo občani odločili, ali z gradnjo soglašajo ali ne. Če bo mnenje občanov negativno, bodo od projekta odstopili. V nadaljevanju so potrdili uskla-
ditev cene storitve pomoči na domu, ki se je zmanjšala za 30 tolarjev in znaša 950 tolarjev. Potrdili so tudi povečanje cene proizvodnje in distribucije vode za 3,2 odstotka. Sprejeli so sklep o financiranju političnih strank, za katere letos namenjajo 265.530 tolarjev. Potrdili so tudi pogodbo o financiranju Varne hiše Ptuj, za katero bo občina letno namenila 92.852 tolarjev. Vodja policijskega okoliša Srečko Herak je svetnike seznanil s trendi varnostnih pojavov na območju občine Trnovska vas.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ormož • Odprli novo trgovino
V pritličju bloka na Skolibrovi 4 je Silvester Šešerko s sodelavkami na 1. april čisto zares odprl trgovino Ne-ja. V njej na 25 kvadratih prodajajo kilogramsko in metrsko blago, pozamenterijo ter oblačila za otroke in odrasle lastne blagovne znamke Ne-ja. Zagotavljajo tudi popravilo najrazličnejših oblačil v 24 urah in sprejemajo naročila za izdelavo oblačil po naročilu. Mogoče pa si je tudi izposoditi obhajilne in birmanske obleke. V trgovini bosta zaposleni dve delavki, ob otvoritvi pa so obljubili tudi tedensko novo blago. Ne-ja posluje za svoje stranke med 8. in 16.30, ob sobotah pa med 8. in 12. uro.
vki
Ptuj • Petdeseta razstava v gostišču Lužnik
v četrtek je likovna sekcija Društva upokojencev Ptuj v gostišču Lužnik pripravila že petdeseto likovno razstavo. Ob tej priložnosti je Rozina Šebetič (na fotografiji), ki je mentorica sekcije, povedala, da gostišče Lužnik nudi svoje prostore za razstave ljubiteljskim slikarjem že od leta 1996. Od takrat se je tam zvrstilo skupno s četrtkovo razstavo že petdeset razstav. Največ so razstavljali ptujski slikarji, nekateri celo večkrat (Šebetič, Gajšt, Simonič), veli-
ko je bilo tudi skupinskih razstav, na jubilejni razstavi pa se predstavljajo člani likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj Cecilija Bernjak, Elfrida Brenčič, Branko Gorjup, Marija Gregorc, Jože Ekart, Mirko Jaušovec, Vilma Kac, Oto Mesarič, Mihaela Omladič, Milivoj Radin, Franc Simonič, Rozina Šebetič, Tonček Šomen, Emil Štoger in Vojo Veličko-vič. Predsednik likovne sekcije Branko Gorjup ob odprtju razstave povedal, de je sekcija začela delati leta 1996, da se je število članov od devetih povzpelo na dvajset ter da so do sedaj pripravili že 24 skupinskih razstav. Predsednik se je posebej zahvalil mentorjem, ki pomagajo ljubiteljem k boljšemu slikanju: Rozini Šebetič, Francu Simoniču in Jožetu Foltinu.
Fl
Ptuj • Šestdesetletnica osvoboditve
V	četrtek so se sestali člani pripravljalnega odbora za pripravo proslave ob šestdeseti obletnici osvoboditve izpod fašizma. Ker je bil Ptuj osvobojen 8. maja 1945, so se na Mestni občini Ptuj, ki bo organizatorica proslave, odločili, da naj bo tudi proslava na ta dan, kije letos v nedeljo. Proslava bo na prostem, in sicer na Slovenskem trgu, na njej pa bodo sodelovali: Mestna občina Ptuj, Zveza borcev Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Gimnazija Ptuj, nastopili pa bodo: Pihalni orkester, Komorni moški zbor, Mešani pevski zbor in recitator-ji Gimnazije Ptuj, plesalci plesnega studia Gea DPD Svoboda Ptuj in folklorna skupina Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj. Koordinatorka proslave bo Branka Bezeljak Glazer, slavnostni govornik pa ptujski župan, dr. Štefan Čelan. Ob tej priložnosti bo v Mestnem gledališču Ptuj predstavljen zbornik, ki ga pripravlja Zveza borcev Ptuj.
F
Štajerski tednik • Prvoaprilske potegavščine
V	prejšnji številki Štajerskega tednika, kije izšla 1. aprila, smo si vas nekoliko sposodili, saj so bili nekateri sestavki prvoaprilska potegavščina. Tako lenarški vrtec (stran 2) ne ostaja samostojen zavod in se bodo zapleti nadaljevali, tudi najemnika grajske restavracije (stran 2) še ni. Odlagališča v Oseku (stran 5) tudi ne bo, enako kot ne v Dornavi (stran 5). Prav tako podlehniški župan ne razmišlja o odstopu (stran 5), pa tudi Melanije Knaus (stran 6) v soboto ni bilo v Ptuj. Prvoaprilska potegavščina so tudi sestavki na strani 6 o obmejni taksi v občini Žetale, spremembi namembnosti občinske stavbe v Gorišnici in o ukinitvi šole Sela (občina Videm). Vse drugo je (žal - ali na srečo) res.
Uredništvo
Foto: vki
Ormož • Prvi mednarodni mladinski parlament
Na knjižni polici
Mladi izmenjali svoje izkušnje
Ormož je kar šest dni gostil 50 mladih iz Anglije, Litve, Bolgarije, Romunije in Slovenije ter njihove mentorje, ki so se srečali na prvem mednarodnem mladinskem parlamentu in s tem vpisali ime Ormoža v zgodovino te organizacije.
Foto: vki
Bojana Skrt, direktorica zavoda Za in proti, zavoda za kulturo dialoga, ki je v Sloveniji nosilec projekta mladinskega parlamenta.
Predstavniki posameznih nacionalnih parlamentov so se sestali z namenom, da izmenjajo izkušnje, saj imajo z mladinskimi parlamenti različno dolgo tradicijo in izkušnje. Predstavili so, kako delujejo njihovi mladinski parlamenti, kakšne uspehe so dosegli, kaj bi še radi naredili, s katerimi problemi se srečujejo. Na otvoritveni slovesnosti so slogan ormoškega srečanja "Če želiš spremeniti svet, začni tukaj in zdaj! " predstavili v jezikih dežel udeleženk, angleški udeleženci in udeleženke pa so ponovili slogane tako v slovenščini, kot tudi v litvanščini, bolgarščini in romunščini, da so vsaj malo okusili, kaj pomeni govoriti v tujem jeziku, saj je bil delovni jezik srečanja angleščina.
Mladi so med 26. in 31. marcem stanovali v ormoškem hotelu, kjer so tudi potekale številne delavnice na teme, s katerimi se najpogosteje srečujejo mladi pri svojem delovanju. Pogovarjali so se o tem, kako odpraviti pomanjkanje motivacije pri mladih za tako delovanje, kako pri-
dobiti finančna sredstva, pridobivali veščine javnega nastopanja, komunikacije z mediji. Priznali so tudi, da jim primanjkuje znanja, kako voditi sestanke, da bodo učinkoviti in uspešni, pa saj tudi pri njihovih starejših kolegih ni nič drugače. Izmenjali so izkušnje, kako prepričati lokalne oblasti, da prisluhnejo predlogom mladinskih parlamentarcev in parlamentark. Pripravili so celo simulacijo sodne razprave in delavnico na temo odnosov med mladimi in odraslimi.
Mentorji so se pri tem zelo trudilo, da bi bili zares samo moderatorji, ki mlade le usmerjajo. V mladinskih parlamentih delajo mladi sami. Zaenkrat mladinski parlament v našem okolju nima nobene možnosti soodločanja in se njegova vloga reducira na dajanje pobud, opozarjanje na probleme, izvajanje pritiska na aktualne predstavnike lokalne oblasti. V Essexu v Angliji pa ni mogoče sprejeti nobene ob-
činske odločitve, ki zadeva mlade, če ni potrjena s strani mladinskega parlamenta, ki ima celo pravico veta. Mladi sami izbirajo ljudi, ki bodo delali z njimi. Zato je bistvena razlika med našimi in angleškimi otroci, ki že obvladajo, kako se je treba pogovarjati in nastopiti v dialogu z oblastjo, navajeni so zahtevati, da se njihove pravice upoštevajo, in poznajo jih.
Pri nas je nosilec projekta mladinskih parlamentov zavod Za in proti, zavod za kulturo dialoga. Njegova direktorica Bojana skrt je povedala, da je v Sloveniji projekt še na začetku in da je zelo težko pritegniti k sodelovanju mladino, ki ni vključena v formalne oblike izobraževanja ali predstavnike marginalnih skupin, zato jih želijo že na naslednjih volitvah novembra vključiti več. Trenutno deluje mladinski parlament v štirih slovenskih krajih in upa, da bodo delovanje razširili in ustanovili tudi nacionalni parlament, čeprav se
ji zdi, da je takšen parlament še posebej smiseln v manjših okoljih, kjer se neposredno kreira vsakdanje življenje mladih. Sredstva za delovanje so dobili iz različnih projektov EU in so zagotovljena le še letos. Kaj bo prihodnje leto? Skrtova pravi, da ne potrebujejo veliko, največji izdatek predstavljajo volitve, pri čemer pa upa na pomoč lokalnih skupnosti.
Času primerno so se mladi posvetili tudi barvanju pir-hov in velikonočnim igram, ogledali so si tudi Ptuj, v sredo zvečer pa jih je na ormoškem gradu sprejel tudi župan Vili Trofenik. Druženje z mladimi, ki jim je zaželel veliko uspeha, je zaključil z anekdoto kolega profesorja matematike, ki je spisal knjigo in jo predal mladim z besedami, da jim daje petelina, njihova pa je odločitev, ali ga bodo oskubili ali pojedli s perjem.
vki
Vili Trofenik je pozdravil udeležence mednarodnega foruma, ormoškim mladinskim parlamentarcem pa je obljubil, da se bo udeležil kakšnega njihovih prihodnjih zasedanj.
Ptuj • Videmska šola v Knjižnici Ivana Potrča
Na krilih domišljije
V četrtek je bilo v Knjižnici Ivana Potrča svečano odprtje razstave likovnih del učencev osnovne šole Videm. Slike učencev so nastale v okviru projekta Na krilih domišljije, v katerega so bili vključeni vsi učenci in učitelji šole.
Med šolskim letom so pri posameznih predmetih vzpodbujali učenčevo ustvarjalnost in domišljijo z namenom, da bi bogatili otroške emocionalne, socialne in osebnostne kvalitete. Dela, ki so nastajala med letom, so objavljali na posebni spletni strani. Na šolskem panoju pa so sproti obveščali, kaj se je dogajalo pri posameznih predmetih v okviru projekta.
Razstava v ptujski knjižnici je prava paša za oči, kar priča o tem, da domišljija resnično
ni nikjer bolj živa, čista in ne-omadeževana kot v otroškem svetu.
Ponos nad delom osnovne šole na Vidmu in nad predstavitvijo na Ptuju je ob odprtju izrazil tudi videmski župan Friderik Bračič, navzoče ob razstavi pa je pozdravil tudi Branko Marinič, poslanec državnega zbora, sicer pa tudi občan videmske občine. Ob odprtju je spregovorila tudi dr. Marjeta Ciglenečki s Pedagoške fakultete v Mariboru.
Haruki Murakami:
Južno od meje, zahodno od sonca
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005.
Eden najbolj priljubljenih in prevajanih japonskih piscev Haruki Murakami je pri nas izdal že drugi roman. Pred tem natisnjen Ljubi moj sputnik je pripoved o nenavadnem ljubezenskem trikotniku, bil pa je napisan kasneje kot Južno od meje, zahodno od sonca. Murakami ne skriva študija grške tragedije in nekaterih biografskih potez v romanu. Hadžimi, ime pomeni začetek, je edinec, razvajen in sebičen, izhajajoč iz predmestnega okolja srednjega razreda. Šimamoto je edinka, šepa, obda pa se z močnejšim obrambnim zidom. Biti edinec v času družin z več otroki je pomenilo zaznamovanost. Oba sta bila še nepopolni bitji, ki komaj pričenjata slutiti obstoj neke resničnosti. Stala sta pred vrati, kijih še nista videla. Izumi je srednješolska ljubezen, ki jo prevara. Edinec je tudi izolirani ego. Pri dvajsetih se sprašuje, ali je zapravil priložnost, da bi kdaj postal spodobno človeško bitje. Diplomira po štirih letih, ki so bila, kakor sam verjame, izguba časa. Pri tridesetih, po samotarskih letih urednikovanja, se poroči z Jukiko, odpre dva bara z džezovsko glasbo in postane oče dveh deklic. Tast mu svetuje: "Če hočeš uspeti, moraš imeti srečo in možgane, predvsem pa nos. " Sam pa se sprašuje, kolikšen del človeka, ki ga imenuje jaz, je res njegov. Hadžimi in Šimamoto sta se prekmalu rodila. Nekatera čustva jima povzročajo bolečino ravno zato, ker ostanejo. Ko jo je izgubil, je postal njegov svet votel in nesmiseln. Pričel je razpadati. Hadžimi razmišlja, kako bi se lahko življenje obrnilo v drugo smer, če bi sledili nekaterim znamenjem in dogodkom in bi ju ne zaznamovala usodna ljubezen. Ostane obraz neskončne praznine in zaljubljenca, rojena pod nesrečno zvezdo. Ni vmesnega stanja. Predmeti vmesnega stanja ne obstajajo. Verjetno je beseda, ki jo je moč najti južno od meje. Ampak nikoli zahodno od sonca. Kaj je to, kar nam v življenju manjka, ko imamo vendar vse? Zakaj zadajamo bolečino tistim, ki jih ljubimo? Ponovno prihajajo v ospredje romani z izredno močno zgodbo, poetiko besed, kot Gionojevo Petje sveta. Posameznik, ki ni junak, heroj, ampak človek z dobrimi in slabimi lastnostmi, ki si zastavlja vprašanja, na katera ne zna odgovoriti ali jih prepusti bralcu. Zbirka Roman Mladinske knjige je tehten in poglobljen estetski napoj za večerna in nočna branja, ki bo ozavestil svoje poslanstvo ljubiteljem lepe besede in razmišljujočim posameznikom sodobnega sveta. Tudi slovenski roman se napaja pri tem studencu, lahko zasledimo nekatere vzporednice, teme in motive, kar ni nujno slabo, celo razveseljivo. Tako zmanjšujemo razkorak s svetovno literarno ponudbo, za katero smo neredko capljali v posameznih obdobjih, tudi za desetletja. Pesem Nata Kinga Cola poje o neobstoju južno od meje in zahodno od sonca. Hadžimi njenega pomena sprva sploh ne razume, ker je peta v angleščini. V svojem bistvu pa je vseobsegajoča in univerzalna. Je to hrepenenje po izgubljenem svetu, sanjah, neuresničenih čustvih? Igramo vloge, ki so nam dodeljene? Stvari se lahko ponovijo, ali pa se ne morejo. Minevanje časa je ena tistih, ki se ne morejo. Človek pride do točke, ko se ne more več vrniti. Ko se nekatere stvari^premaknejo, se nikoli več ne vrnejo v prvotno stanje. Življenje je potrebno začeti na novo. Pred nami je izmikajoča pripoved o minljivosti ljubezni in nedoum^ljivih skrivnostnih, usodno zaznamovanihpo-teh življenja.
Vladimir Kajzovar
V projektu so sodelovale (od leve) Ana Trafela, Metka Amon Beber in Marija Šosterič.
Na krilih domišljije iz šole Videm
Za projekt so zaslužni vsi delavci šole, vodila pa ga je Metka Amon Beber, v organizacijskem odboru so bile še
Tanja Potočnik, Marija Šo-šterič, Ana Trafela in Sonja Winkler.
Fl
Foto: vki
Foto: Fl
Foto: Fl
Rokomet
Ptujčanke četrte na finalu Pokala Slovenije Stran 8
Nogomet
Ibrahimovič ustavil Kidričane
Stran 8
Odbojka
Peta zaporedna zmaga Ptujčank
Stran 9
Kolesarstvo
Od perutninarjev najvišje Kvasina
Stran 9
Nogomet
Mladi dravaši (U-10) tretji
Stran 10
Nogomet
Pet zadetkov Mateja Goloba
Stran 10
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
Piše: Jože Mohoric
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 Telefon: 02/787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Sanje
... 6. Drava, 1. Maribor Pivovarna Laško...
Pred zadnjim krogom drugega dela prvenstva v 1. SNL in pred delitvijo na Ligo za prvaka in Ligo za obstanek je bil tale zgornji vrstni red za navija~e Drave prava mala znanstvena fantastika, kipa je po zaslugi fantasti~ne in zaslužene zmage proti Maribor~anom ter neverjetnega spleta sre~nih okoliš~in postal realnost.
Z enim o~esom na igriš~u in z drugim na teletekstu - tako smo spremljali sobotno tekmo na polnem Mestnem stadionu. Ko je Drava z golom Grižoni~a povedla z 1:0, je vzdušje doseglo prvi vrhunec. Korak do raja! Preostali tekmi, ki sta prav tako soodlo~ali o usodi Drave in Maribora, sta bili v tej fazi že globoko v zavezništvu Ptuj~anov: Primorje je vodilo proti Muri 3:1, Domžale pa z enakim rezultatom proti Beli krajini. Nato je sledil drugi vrhunec: izklju~itev Vuksanovi~a na Ptuju in vodstvo Olimpije v Šiški proti Ljubljani! Stadion je vrel, tudi omahljivci so za~utili možnost uspeha in nosili dravaše v nove napade. Dabanovic je v golu doma~inov ohranjal mrežo nedotaknjeno, njegovemu kolegu v vratih gostov Mur-ku pa je v 85. minuti Zili~ zabil za 2:0! Evforija, slavje, navijanje, veselje, navdušenje, ki se ni kon~al na stadionu, ampak se po kon~nem žvižgu glavnega sodnika preneslo po Ptuju kot poplava.
Maribor je v šestih letih padel od evropske Lige prvakov v slovensko Ligo za obstanek, Drava pa je spet naredila korak naprej: lani obstanek v dodatnih kvalifikacijah, letos sproš~eno nadaljevanje v Ligi za prvaka in nagrada za dobro delo in vztrajnost ter vero v svoje sposobnosti. Tekme, ki sledijo, bodo pravzaprav smetana na torti letošnje sezone.
Črtomir C
Seda Zili~ je veliko pripomogel k uvrstitvi Drave med najboljšo šesterico 1. SNL
liga ^ ^O^'^dofoneJ
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTAT22. KROGA: Drava - Maribor Pivovarna Laško 2:0 (0:0), CMC Publikum - HIT Gorica 1:1 (0:1), Primorje - Mura 3:1 (1:1), Domžale - Bela Krajina 3:1 (2:1), Ljubljana - KD Olimpija 0:1 (0:0), Koper - Zagorje 3:0 (3:0).
1. HIT GORICA	22	14	5	3	39:20	47
2. CMC PUBLIKUM	22	11	4	7	33:18	37
3. PRIMORJE	22	10	5	7	28:20	35
4. KD OLIMPIJA	22	10	5	7	28:26	35
5. DOMŽALE	22	9	6	7	33:27	33
6. DRAVA	22	9	5	8	27:27	32
7. MARIBOR PIVO. LAŠKO	22	9	5	8	30:27	32
8. LJUBLJANA	22	7	8	7	30:32	29
9. MURA	22	7	7	8	31:28	28
10. BELA KRAJINA	22	5	6	11	20:39	21
11. KOPER	22	4	7	11	20:30	19
12. ZAGORJE	22	2	7	13	11:36	13
Lestvica najboljših strelcev: 11		- K. Bozgo (Maribor PL), S.				Rani~
(Gorica); 10 - S. Zili~ (Drava), S. Cimiroti~ (KD Olimpija), E. Rakovi~ (Mura); 9 - A. Rodi~ (Gorica), S. Dvoran~i~ (Domžale); 7 - Joli~ (Primorje), Ekpoki (Ljubljana).
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 22. krog
Drava v nogometnih nebesih
Nogometaši Drave so v 22. krogu 1. SNL doma premagali Maribor~ane in jih izlo~ili iz boja za naslov državnega prvaka. Po željah Ptuj~anov so se kon~ale tudi tekme v Ljubljani, Ajovš~ini in Domžalah.
Zasluženo slavje nogometašev Drave po zmagi z Maribor~ani in uvrstitvi v Ligo za prvaka
NK Drava - NK Maribor Pivovarna Laško 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Grižonič (60. minuta), 2:0 Zilič (85. minuta)
DRAVA: Dabanovič, Toplak, Emersič, Grižonič, Miljatovič (od 86. Ljubanič), Šterbal, Zajc, Težački (od 56. Prejac), Čeh, Zilič, Gorinsek (od 79. Korez)
Pravi nogometni praznik je bil v soboto na Ptujskem mestnem stadionu, kjer sta se v {tajerskem derbiju pomeri la Drava in Maribor Pivovarna La{ko. Tekma je bila odlo~il na za vstop ptujskih nogo meta{ev v ligo za prvaka Zgodil se je dvojni čudež Prvič v zgodovini kluba je Drava na prvenstveni tekmi premagala sedemkratnega slovenskega prvaka v nogometu Maribor in ga v medsebojnem dvoboju izločila iz lige za prvaka. Pred srečanjem je bilo kar 81. kombinacij, kdo in na kak{en način naj bi se uvrstil med najbolj{ih {est ekip v državi. Dravi je uspelo, saj je več kot zasluženo zmagala z 2:0, čeprav bi po prikazani igri in priložnostih lahko bil rezultat tudi neprimerno vi{ji.
Rekordnih 2100 gledalcev je v uvodu tekme videlo nestrpno igro brez izrazitejših priložnosti. Prvi resnejši situaciji za zadetek sta imela za goste Jelič in Kom-ljenovič, vendar je prvi zgrešil gol, medtem ko je pri strelu drugega dobro posredoval razpoloženi Dabanovič. Sporna je bila 16. minuta, ko je Gorinšek pobegnil mariborski obrambi, vendar ga je na robu kazenskega prostora podrl vratar Murko, za kar je dobil le rumeni karton. Sredina prvega dela je bila zelo živčna in igra je potekala med obema kazenskima prostoroma brez pravih priložnosti. Tik pred koncem polčasa je za pravo razburjenje poskrbel Gorazd Go-rinšek, saj je zadel prečnik. S strelom od daleč je poizkusil Mi-ljatovič, vendar je njegov mlačen strel v kazenskem prostoru sprejel Zilič, ki je nemudoma podal do Gorinška. Ta je takoj streljal iz obrata, vendar je odličen vratar Murko žogo toliko odbil, da je končala v prečniku.
Drugi del so odločneje začeli gostje, saj sta streljala od daleč Komljenovič in Rakič, vendar sta njuna strela zletela mimo domačega gola. V 56. minuti se je s silovitim strelom iz prostega strela
s kakšnih 35 metrov izkazal Mi-ljatovič, vendar je strel po tleh z zadnjimi močmi Murko le odbil v kot. Pet minut kasneje je akcijo na desni strani začel Čeh, žogo je podal do Ziliča, ki jo je idealno podal do Grižoniča, ta pa je odlično streljal v levi spodnji kot in Murko je bil prvič premagan. Veselje je bilo nepopisno in končno se je zbudila tudi domača publika, ki je nato v nadaljevanju pomagala Dravi do zmage. Po prejetem zadetku se je Maribor odprl, kar je dajalo Dravi možnosti za hitre protinapade. Hitro po zadetku je hiter protinapad uprizoril Zilič, vendar ko je preigral še zadnjega obrambnega igralca Vuksanoviča, je ta naredil grob prekršek in dobil rdeč karton. Najlepšo akcijo so gostujoči nogometaši pokazali v 68. minuti, ko je po sijajnem predložku z desne strani streljal z glavo Kvas, vendar je njegov poizkus bravurozno ubranil Da-banovič. Zadnjih 20 minut srečanja je bilo sila napetih, živčnih in so popolnoma pripadale domači ekipi, ki so si močno želeli še drugi zadetek. Mariborčani so s težavo prihajali do priložnosti za strel in tako je neopazni Boz-go prvič prav streljal šele v 83.
Foto: Črtomir Goznil<
minuti. Sledila je odločilna 85. minuta, ko je po podaji Čeha žoga prišla do Ziliča, ki se je odločil za strel z 20 metrov in Drava je povedla z 2:0.
Pred koncem tekme smo lahko videli še nešportno potezo Leona Panikvarja in še drugi rdeči karton pri gostih. Čisto na koncu srečanja sta imela iz protinapada dve zreli priložnosti še Zilič in Ljubanič, vendar se izid ni spremenil.
Drava je bila veliko boljši tekmec od Maribora in se je zasluženo uvrstila v nogometna nebesa oziroma v ligo za prvaka. Razlike na lestvici niso prevelike in ob dobrih igrah ptujske ekipe lahko še pridobijo kakšno mesto. Vsekakor je uvrstitev med šest najboljših ekip mali podvig, zato si zaslužijo iskrene čestitke.
Srečko Lu{ič (trener NK Drava): »Kot prvo bi ~estital igralcem, saj so ti najzaslužnejši, da smo se uvrstili v ligo za prvaka. Hvala na-vija~em, saj so bili danes naš 12. igralec. Mu~ili smo navija~e in izgubljali doma~e tekme. Vendar je današnja zmaga najslajša, saj smo v medsebojnem dvoboju premagali Maribor. Mislim, da je to velik uspeh za naš klub.«
David Breznik
Rokomet • Finale Pokala Slovenije za dekleta
Ptujčanke četrte
Foto: Danilo Klajnšek
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj na finalnem turnirju Pokala Slovenije v Ivančni Gorici niso uspele zabeležiti zmage.
V Ivančni gorici se je končalo zaključno tekmovanje v slovenskem ženskem rokometnem pokalu. Če rečemo, da je ljubljanski Krim Mercator ponovno odnesel to lovoriko - že dvanajsto, potem nismo povedali nič novega, saj je v tem trenutku Krim daleč pred vsemi slovenskimi klubi. Veliko so si od tega nastopa obetale tudi ptujske rokometašice. V polfinalu so za nasprotnice dobile ljubljansko Olimpijo, ki bi se jo dalo premagati. Toda to so bile samo želje, saj so bile »zmaj-čice« boljše za dvanajst zadetkov Ne moremo reči, da dekleta niso želela zmagati, vendar pa so naredile preveč napak, da bi ogrozile zmago svojih nasprotnic iz glavnega slovenskega mesta. Prvi polčas je bil še nekako in je dajal upanje za končni uspeh, toda v nadaljevanju je šlo vse narobe in uvrstitve v finale in evropski
pokal so se veselile rokometaši-ce Olimpije.
V tekmi za tretje mesto, proti ekipi iz Škofje Loke, se je dogodilo nekaj podobnega kot v polfinalu z Olimpijo. Na začetku srečanja so rokometašice iz Ptuja držale stik z nasprotnicami, vendar so ponovno prišli krizni trenutki, in sicer neizkoriščeni nasprotni napadi, zgrešeni se-demmetrovki, slaba igra v obrambi in razlika v korist Loke kave je hitro narasla na osem zadetkov. V drugem polčasu je bilo nekaj prebliskov, vendar premalo. Za kaj več tudi šestnajst zadetkov Mojce Derčar ni pomagalo.
Tako so rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj končale letošnjo tekmovalno sezono. Ni jim uspelo prvenstvu, da bi si priigrale končnico tekmovanja, kar jim je v pokalu uspelo. Za kaj več pa bo potrebno biti priprav-
ljen tudi na to, da poškodbe ne morejo in ne smejo vplivati na rezultate.
Mercator Tenzor Ptuj -Olimpija 35:47 (19:22)
MERCATOR TENZORPTUf:
Potočnjak 3, Prapotnik 1, Šijanec 1, Pučko 2, Hameršak, Šincek, Ramšak 2, Gregorec, Lazarev, Brumen 1, Murko 6, Kelenc, Savič 8, Derčar 11.
Mercator Tenzor Ptuj -Loka Kava KSI 36:41 (16:23)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Potočnjak 1, Prapotnik 1, Šija-nec 2, Pučko 1, Hameršak 2, Šincek, Ramšak 2, Gregorec, La-zarev 3, Brumen 1, Murko 5, Kelenc, Savič 2, Derčar 16. Trener: Neno Potočnjak.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Celje: CPL - Barcelona
Fantasti~en sprejem za Peri}a
"Cele, Cele, Cele" je slabi dve uri pred pričetkom prve polfi-nalne tekme evropske lige prvakov med aktualnim evropskim prvakom in španskim predstavnikom iz Katalonije minulo soboto odmevalo pred celjsko lepotico, dvorano Zlatorog. Množice ljubiteljev rokometa v rumeno odde-tih dresih svojih ljubljencev so uro pred tekmo že zasedle svoje sedeže ter s ploskanjem nagradile ogrevanje celjskih rokometašev.
Več kot 6000 rokometnih nav-
dušencev je pripravilo izredno vzdušje, razen redkih gostov pa ni bil prav nihče prepričan, da lahko evropski prvaki v takem vzdušju morebiti izgubijo sploh prvo uradno tekmo v tej dvorani. Že pred dvobojem je bilo čutiti veliko napetost v obeh taborih, na eni najtežjih preizkušenj v karieri pa so bili nekdanji lastniki rumenih dresov Dejan Peric, Dragan Škrbic in Luka Žvižej, ki sedaj nosijo progasto majico španskega rokometnega velikana. Gledal-
Foto: Miha Soštaric
Celjani so si na prvi polfinalni tekmi priigrali 3 zadetke naskoka.
ci niso pozabili njihovih iger v celjski vrsti, ter so jim namenili pred tekmo fantastičen sprejem, predvsem je do solza ganilo srečanje s tvorcem lanskega zlata vratarjem Pericem. Ob taktih uspešnice hrvaške skupine Novi fosili "Za dobra stara vremena" oziroma refrenu "Kako je dobro, vidjeti te opet!" je tudi Peric potočil solze, njegova čustvenost pa se je nato poznala tudi na igrišču, saj razen obrambe sedemme-trovke Kokšarovu v prvi minuti tekme ni ponovil predstav iz prejšnjih sezon. Na srečo Celjanov.
Prva polfinalna tekma sicer, kot je bilo tudi pričakovati, ni postregla z odgovorom na vprašanje, kdo bo udeleženec finala, s tremi zadetki prednosti pa v katalonsko prestolnico potujejo Celjani (34:31). Povratna tekma bo to soboto, v sloviti Blaugra-ni, Barcelona pa je v tej sezoni lige prvakov na domačem parketu vse nasprotnike odpravila s šestimi zadetki ali več naskoka, na drugi strani pa so Celjani med drugim v osmini ter četrtfi-nalu slavili tudi v gosteh, v Sze-getu in Lemgu. Srečno Celjani.
Mlha Šoštarič
Nogomet • 2. SNL
Ibrahimovi~ ustavil Kidri~ane
2. SNL
REZULTATI 21. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 0:2 (0:1), Livar - Supernova Triglav 0:0, Factor - Izola Argeta 2:1 (2:1), Koroška Dravograd - Svoboda 0:2 (0:0), Dravinja - Krško 2:0 (1:0), Šmartno - Nafta 0:5 (0:4)
1. NAFTA	21	13	6	2 39:16	45
2. DRAVINJA	21	14	2	5 32:18	44
3. SVOBODA	21	12	4	5 33:23	40
4. RUDAR (V)	21	12	2	7 35:27	38
5. TRIGLAV	21	8	8	5 35:24	32
6. DRAVOGRAD 21		9	5	7 35:28	32
7. ALUMINIJ	21	9	4	8 42:29	31
8 KRŠKO	21	7	3	11 33:34	24
9. LIVAR	21	7	2	12 23:26	23
10. FACTOR	21	7	2	12 28:39	23
11. IZOLA ARG.	21	4	5	12 21:39	17
12. ŠMARTNO -	3 21	2	1	18 17:68	4
Aluminij - Rudar 0:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Ibrahimovič (25. z 11-m), 0:2 Ibrahimovič (82).
ALUMINIJ: Toplak, Golob, To-polovec, Rumež (od 63. Rozman), Pekez, Ozim, Dončec, Čeh (od 63. Sagadin), Repina (od 73. Vtič), Kelenc, Fridauer. Trener M. Emeršič.
Kidričanom v tretje ni uspelo ponoviti uspešne in dopadljive igre kot v prvih dveh tekmah spomladanskega dela. Igrali so raztrgano brez zaključnih akcij in strelov. Gostom kot renomirana ekipa so dopuščali vse preveč akcij in nevarnega obleganja svojih vrat, saj se je Toplak že v prvih minutah izkazati z lepim posredovanjem ob Ibrahimovi-čevem udarcu z glavo. Nekaj
Sandija Ceha (Aluminij, rdeči dres) so gostujoči branilci uspešno ustavljali.
zatem se Fridauer ni najbolje znašel, pa tudi Repina je zamudil priložnost. V enem od napadov gostov je v kazenskem prostoru Rumež preostro preprečil Ibra-himovo namero in ga zrušil in sodniku Periču iz Kranja ni bilo težko dosoditi 11-metrovke, ki jo je Ibrahimovič realiziral. Do odmora je bila igra precej nezanimiva, predvsem se je odvijala po sredini igrišča in tako eni kot drugi so poizkušali z redkimi udarci rezultat spremeniti.
V nadaljevanju so gostitelji pričeli bolj zbrano in borbeno, toda čvrsta obramba gostov je pravočasno odpravljala nevarnosti. V pričakovanju izenačenja pa so gostje nekaj pred koncem razblinili vsa upanja domačinov, ko je Ibrahimovič ponovno zadel ter postavil končni rezultat. Domačine je ob koncu rešila še prečka, ko je prosti strel izvajal Softič in je preko zida žoga za las zgrešila cilj ter se odbila v polje.
anc
Rokomet • 1. A SRL, 1. B SRL
Zmagi Gorišnice in V. Nedelje
1. A SRL MO[KI
REZULTATI 18. KROGA:
Gold club - Rudar Trbovlje 33:24 (19:12), Prevent - Prule 67 42:25 (22:10), Sviš - Termo 29:37 814.169, Trimo Trebnje - Gorenje 30:31 (16:16), Adria Krka - Cimos Koper 21:31 (11:16). Vnaprej odigrana tekma: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 47:34 (27:16).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO	18	18	0	0	36
2.	GORENJE	18	13	1	4	27
3.	TRIMO TREBNJE	18	13	0	5	26
4.	PREVENT	18	12	0	6	24
5.	GOLD CLUB	18	10	1	7	21
6.	JERUZALEM ORMO@	18	9	1	8	19
7.	RIBO	18 8 2 8 18
8.	CIMOS KOPER 18 8 1 9 17
9.	RUDAR TRBOVLJE 18 7 0 11 14
10.	ADRIA KRKA	18 6 0 12 12 1 1. SŠVI 1 8 1 0 1 7 2 12. PRULE 67 18 0 0 18 0
1. B SRL MO[KI
REZULTATI 17. KROGA: Sevnica - Velika Nedelja 30:39, Go-rišnica - Cerklje 40:34, Mitol Sežana - MIP Gorica Leasing 25:24, Ribnica - Dobova 38:32, Pekarna Grosuplje - Dol TKI Hrastnik 31:26. V tem krogu je bil prost Slovan.
1.	RIBNICA	15 13 0 2 26
2.	SLOVAN	15 11 2 2 24
3.	ORGIŠNICA	15 9 2 4 20
4.	DOL TKI HRASTNIK 16 9 2 5 20
5.	VELIKA NEDELJA 16 7 2 7 16
6.	OBDOVA	15 5 3 7 13
7.	PEKARNA GROSUPLJE 15 6 1 8 13
8.	MIP GORICA LEASING 16 5 2 9 12
9.	MITOL SE@ANA 15 4 4 7 12
10.	VNECA	16 5 0 11 10
11.	ERCKLJE	16 2 0 13 4
Sevnica - Velika Nedelja 30:39 (16:18)
Velika Nedelja: Munda (4 ob-
rambe), Bezjak (3 obrambe), Kle-menčič (3 obrambe); Kukec 2, Planinc 9, Kumer 6, Vajda 1, M. Špindler, T. Špindler 1, Šoštarič 1, Krabonja 3, Korpar 1, Mesarec 2, Gotal 13 (3). Trener: S. Bezjak.
Velika Nedelja je po dolgem času prišla do točk na gostovanju, in to pri neugodni Sevnici, ki je letos že nekajkrat presenetila ekipe iz gornjega dela lestvice. Domačini so bolje pričeli tekmo in povedli s 3 goli, 8:5. Nato so Ne-deljani izid hitro izenačili ter ob koncu polčasa po golih Planinca in Gotala povedli za dve točki, 16:18. V drugem polčasu so domačini namesto mreže vratarjev Velike Nedelje v nekaj poskusih zadeli okvir vrat, kar so izkoristili gostje, ki so preko izjemno razpoloženega dvojca Gotal - Planinc prešli v vodstvo 25:30. V zadnjih desetih minutah tekme so Nede-ljani brez težav pripeljali tekmo do konca in do novih točk.
Uroš Krstič
Gori{nica - Cerklje 40:34 (24:13)
Gorišnica: Valenko, Šterbal, Bratuša, D. Ivančič 13 (3), Fiš-travec, Sok 3, Žuran 2, I. Ivančič 7, Firbas 3, Lozinšek 1, Buzeti 2, Hrnjadovič 2, Zorli in Pisar 7. Trener I. Hrupič.
V večnamenski dvorani v Gori-šnici smo videli prepričljivo zmago varovancev trenerja Hrupiča. Domačini so tokrat gostili mlado ekipo iz dna razpredelnice. Predvsem s hitrimi protinapadi so pridobili prepričljivo pred-
nost že v prvih minutah in razliko do odmora večali. Nezadržen je Dejan Ivančič, ki zna s svojimi meti od blizu in daleč presenetiti obrambo in vratarje. Pri tem imajo zasluge tudi soigralci, saj skupno delujejo kot homogena ekipa z uigranimi zamislimi. Po odmoru je trener domačinov dal priložnost tudi mlajšim igralcem, ki se ob tem kalijo in pridobivajo izkušnje. Gostje so v začetku nadaljevanja močno omilili razliko, saj so imeli v 36. minuti delni izid 6:1 predvsem na račun neizkušenosti igre mladih v obrambi in so drugi polčas odločili v svojo korist s 21:16, kar pa ni ogrožalo zmage. Cerkljani niso znali zaustaviti prodornih bratov Dejana in Igorja Ivančiča, ki sta dosegla kar polovico vseh zadetkov. Pred 150 gledalci sta izredno fair tekmo dobro sodila brata Ivan in Milan Matovina, Gorišni-čani so od petih sedemmetrovk realizirali 3, 14 minut pa so igrali z igralcem manj.
anc

AL d.0.0. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž)
Peta zaporedna zmaga Ptujčank
1. DOL LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 7. KROGA: Sieving Venus Vital - Benedikt 3:1, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Luka Koper 3:0. Sre~anje Pre-valje - Formis Bell se igra v ~etr-tek.
1.	SLOVING VENUS V. 25 16 9 46
2.	ZM LJUTOMER 25 12 13 38
3.	BENEDIKT	25 12 13 36
4.	LUKA KOPER 25 11 14 29
5.	FORMIS BELL 24 3 21 10
6.	PREVALJE	24 1 23 5
Sieving Venus Vital Ljubljana - Benedikt 3:1 (23, 19, -24, 20)
BENEDIKT: Bernjak, Fekon-ja, Novosel, [tumper, Raj{p, Jon-tes, J. Borko, T. Borko, Lorber, Lon~ari~.
Odbojkarice iz Benedikta so proti favorizirani ekipi iz slovenske prestolnice odigrale eno bolj{ih tekem v sezoni ter gostiteljicam povzro~ile kar nekaj težav pri osvojitvi 16. zmage. V prvem nizu sta bili ekipi izena-~eni ter sta se izmenjevali v vodstvu, nato pa so v sami kon~nici Ljubljančanke z odlično igro v napadu uspele "razorožiti" borbene gostje. Drugi niz so prav tako dobile domačinke, v tretjem pa so gostje pod vodstvom kapetanke Jitke [tumper presenetile ter v razburljivi končnici osvojile niz. V zadnjem dejanju tokratnega dvoboja so ljubljanske odbojkarice znova zaigrale na vso moč in si po vsej verjetnosti že priigrale končno peto mesto v prvoligaški konkurenci.
ZM Ljutomer - Luka Koper 3:0 (18, 11, 20)
ZM LJUTOMER: Kodila, Tre-tinjak, Kutsaj, Vrbančič, Oletič, Jozelj, Pirher, Drvarič, Jureš, Morec, Kadiš.
Ljutomerčanke so po manj kot uri igre brez težav premagale Primorke ter ponovno zasedle drugo mesto v ligi za obstanek. V vrste gostiteljic se je po daljši odsotnosti zaradi poškodbe vr-
Kapetanka Ljutomercank Petra Morec (levo) se je tokrat veselila zmage, kapetanka Benedikta Jitka [tumper (desno) pa je s svojo ekipo zgubila v Ljubljani.
nila kapetanka Petra Morec, zaigrali pa sta tudi Ganna Kutsaj in Svetlana Oletič, ki pred tem nista nastopili na sredinem dvoboju v Ljubljani. Trener domačih Janko Hochstâtter je dal priložnost za igro vsem svojim varovankam, izkazale pa so se predvsem Oletičeva, Kodilova in Tretinjakova.
MŠ
2. DOL @ENSKE
REZULTATI 21. KROGA: Ptuj - Ljubljana 11. 3:0, Solkan -Ecom Tabor 2.3, Dravograd -Comet Zreče 3:1, [entvid - Savinjska [empeter 3:1, Hitachi -Mladi Jesenice 3:0. Srečanje Kočevje - Mislinja ni odigrano.
1.	[ENTVID	21 19 2 54
2.	HITACHI	21 17 4 53
3.	MLADI JESENICE 21 17 4 50
4.	SAV. [EMPETER 21 12 9 34
5.	KOČEVJE	20 10 10 32
6.	ECOM TABOR 21 11 10 30
7.	MISLINJA	20 9 11 29
8.	COMET ZREČE 21 8 13 27
9.	PTUJ	21 8 13 22
10.	DRAVOGRAD 21 5 16 15
11.	SOLKAN	21 4 17 15
12.	LJUBLJANA II 21 5 16 14
ŽOK Ptuj - Ljubljana II. 3:0 (17, 19, 19)
PTUJ: Lorber, Cvirn, Veršec,
Draškovič, Bilanovič, Vidovič, Robič, Mahorič, Ljubec, Lačen, Kos
Ptujčanke so v predzadnjem krogu rednega dela prvenstva gostile drugo ekipo Ljubljane, po prednosti skozi celotno tekmo pa so na koncu zasluženo slavile. Ptujčanke so zelo dobro začele in takoj visoko povedle (17:9). Nadaljevanje v drugem nizu je bilo precej bolj izenačeno. Gostje so v uvodu dvakrat povedle (0:2 in 2:4). Ptujčanke so hitro ujele (5:5), kljub temu pa si niso uspele priigrati večje prednosti. Rezultat je bil še trikrat izenačen, ko sta imeli obe ekipi 14, 15 in 16 točk. Niz je bil odločen šele ob koncu, saj so Ptujčanke za zmago osvojile pet od zadnjih šestih točk. V zadnjem nizu so domačinke uspele prevzeti igro že v samem začetku, ves čas so prednost povečevale, ob prednosti osmih točk (16:8, 20:12) pa je bilo jasno, da je tekma že odločena.
Ptujčanke so zasluženo zmagale tokrat že v neverjetni seriji petih tekem in lahko neobremenjeno igrajo v zadnjem krogu v [empetru - v tekmi, ki ne odloča o ničemer.
UG
Seminar za športne delavce
Možnosti financiranja in načrtovanja
športni zaved Ptuj je skupaj z Zavedem Ekvilib in Zavodom za fair play in strpnost v spertu iz Ljubljane 30. marca organiziral za spertne delavce seminar v ekviru pre-jekta "štafeta vključevanja in prijateljstva" z naslevem "Načrtovanje in financiranje športnih programov ter družbeno odgovorna vloga športa". Predavala sta Aleš Krajnc Kušlan, univ. dipl. sci., in Milan Hosta, asistent na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani.
Namen seminarja je bil seznaniti spertne delavce in odgovorne za razvoj, izvajanje in financiranje spertnih programov z možnostmi financiranja in načrtovanja spertnih programov v luči članstva Slovenije v Evrep-ski uniji.
Vsebina je bila nadvse zanimiva in poučna. Udeleženci se se seznanili s temami mežnesti financiranja iz EU skladov, mežnesti povezovanja in sodelova-
nja z mednarodnimi partnerji, sodelovanje in povezovanje z ostalimi družbenimi sektorji, družbeno odgovorna vloga športa, strpnost in šport.
Seminar je bil predvsem namenjen strokovnim delavcem v društvih, zavodih in zvezah, ki skrbijo za izvajanje in načrtovanje športnih programov; javnim strokovnim delavcem odgovornim za področje športa na lokalnem nivoju; strokovnim
delavcem v društvih, zavodih in zvezah odgovornim za finančno poslovanje in pridobivanje finančnih sredstev za delovanje
Vsak udeleženec seminarja je prejel brezplačen izvod publikacije [port v Sloveniji in EU.
Udeležba na seminarju je bila množična, saj so udeleženci prišli z murskosoboškega, ormoškega, lenarškega in ptujskega območja.
ML
Kolesarstvo
Od perutninarjev najvišje Kvasina
Profesionalni kolesarji Perutnine Ptuj so prejšnji teden nastopili na enodnevni dirki Giro del Belvedere 1.2 UC1 v Trbižu, eni od najtežjih dirk te kategorije. Sicer le 157 kilometrov dolga dirka je svoje zobe pokazala na koncu, saj so kolesarji v zadnjih 40 km prevozili dva kroga z zahtevnim vzponom, na vrhu katerega je bil tudi cilj. Dirko je zaradi tega končala le slaba tretjina, med njimi sta bila visoko uvrščena člana ptujske ekipe.
Zmagal je domačin Gianluca Coletta, ki je pripeljal v cilj z manjšo prednostjo pred četverico, na čelu katere sta bila Avstralca Gene Bates ter Ashley Humbert. Glavnina je za zmagovalcem zaostala slabo minuto, v njej pa je največ moči za zaključni sprint ostalo perutninarju, 24-letnemu Zagrebčanu Matiji Kvasini, ki je osvojil šesto mesto. Klubski uspeh je dopolnil Matej Stare, ki je bil 12. Dirka se je sicer razplamtela šele po 120. kilometru, ko je bila ujeta skupina 22 ubežnikov, med katerimi je bil tudi Ptujčan Matej Marin. Ta skupina je pobegnila le nekaj kilometrov po startu, njihova prednost se je ves čas gibala okrog minute pred glavnino in po mnenju vodja ptujske ekipe, Srečka Gli-varja, ni bila nevarno velika za končni razplet dirke. V prvem vzponu se je število kandidatov za zmago precej razredčilo, v zadnjem krogu pa se je še »odpeljala« peterica, ki je odločala o končnem zmagovalcu.
Nastop svoje ekipe je Glivar komentiral takole: »Dirka je bila
Atletika
Matija Kvasina (KK Perutnina Ptuj, v ospredju) je bil na dirki v Italiji najvišje uvrščen član ekipe KK PP.
izredno zahtevna, predvsem v zadnjem delu. Z ekipo gorskih kolesarjev smo bili prejšnji teden v Črni gori, od ostalih pa sem lahko računal le na Kvasino. Čeprav sem z rezultatom zadovoljen, bi morda Kvasina lahko bil še višje uvrščen, saj je bil v vzponih zelo močan. Dobro uvrstitev je dosegel tudi Stare, ki ni tipičen kolesar za takšne dirke.« Kolesarje čaka danes (op. v torek) uradna prestavitev ekipe v ptujski restavraciji Ribič, nato pa odpotujejo na dve etapni dirki v Francijo.
UG
67th Giro del Belvedere - 1.2 Treviso, Italy, March 28, 2005
1. Gianluca Coletta - (Ita) Concrete San Marco Caneva 3.42.00 (41.541 km/h), 2. Gene Bates -(aus) Zalf 0.06, 3. Ashley Humbert
-	(Aus) Podenzano Brunero, 4. Ha-rald Starzengruber - (Aut) Trevigiani Dynamon, 5. Anders Lund - (Den) Team Gls, 6. Matija Kvasina - (Cro) Perutnina Ptuj 0.50, 7. Miha Svab
-	(Slo) Krka Adria Mobil, 12. Matej Stare - (Slo) Perutnina Ptuj, 13. Jure Kocjan - (Slo) Radenska Rog, 17. Robert Kiserlovski - (Cro) Krka Adria Mobil, 18. Janez Brajkovi~ -(Slo) Krka Adria Mobil, 19. Simon [pilak - (Slo) Krka Adria Mobil.
Najmlajši so tekli, skakali in metali
V petek, 25. marca, je v športni dvorani Center potekal dvoranski mnogobojček Atletske šole Mirka Vindiša, ki deluje v okviru Atletskega kluba Keor Ptuj. Tekmovanja, ki je bilo tokrat internega značaja, brez udeležbe ostalih zainteresiranih osnovnošolcev, se je udeležilo okoli štirideset mladih atletskih naraš-čajnikov.
Mnogobojček služi kot pregledna tekma ob koncu zimske vadbe v dvorani, preden se atletska šola preseli na zunanje površine. Sestavljen je bil iz štirih - starosti in sposobnostim prilagojenih - disciplin: teka na 30 metrov, teka na 30 metrov čez nizke ovire, skoka v daljino z mesta in meta težke žoge. Otroci imajo možnost, da se v spro-
ščenem tekmovalnem vzdušju pomerijo med sabo, staršem pa pokažejo naučene atletske spretnosti, ki so jih pridno nabirali dvakrat tedensko v vadbi, kjer so predvsem skozi igro spoznavali osnove atletske motorike. Mno-gobojček je bolj demonstrativnega kot tekmovalnega značaja, v ospredju pa je želja, da se otroci seznanijo s pravili atletskih tekmovanj in se naučijo samostojne priprave na tekmovanje.
V atletski šoli je opazen trend vpisa vedno mlajših otrok, ki se želijo ukvarjati s kraljico športov, zato Barbara Ga~nik, va-diteljica v šoli in diplomantka smeri predšolske vzgoje, razmišlja: »Glede na zdajšnje zanimanje staršev in otrok, mlajših od 7 let, bomo jeseni v Atletski šoli
Mirka Vindiša pripravili prilagojen program vadbe in dva tri-četrturna tedenska termina za predšolsko populacijo«. Poleg Barbare pri delu v atletski šoli pomagata Mojca Gramc in .Ale{ Bezjak, ki je zadolžen za najstarejšo skupino otrok, preden se vključijo v reden trenažni proces Atletskega kluba Keor Ptuj.
Novost letošnje atletske sezone za osnovnošolce vseh starosti je [tajerski pokal v mnogoboju. Dogovor o organizaciji tekmovanja je na sredinem sestanku v Slovenski Bistrici sklenilo pet klubov iz vzhodne Slovenije. Za pokal bo štel seštevek zbranih točk na treh tekmovanjih, izmed katerih bo eno organizirano na Ptuju.
UE
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj
Pet zadetkov Mateja Goloba!
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 16. KROGA: Zavre -Bistrica 9:0, Tišina - Stojnci 1:0, Kovinar Store - Holermuos Ormož 0:2, Črenšovci - Veržej 0:3, Železničar - Paloma 1.1, Soštanj - Smarje pri Jelšah 3:0, Križevci - Pohorje 1:2
1.	ZAVRC	16 12 3 1 53:9 39
2.	POHORJE 16 9 5 2 25:14 32
3.	VERŽEJ 16 9 3 4 39:17 30
4.	ČRENŠOVCI 16 8 3 5 26.29 27
5.	PALOMA 15 7 4 4 29:33 25
6.	STOJNCI 16 7 3 6 35:26 24
7.	HOL. ORMOŽ 16 5 7 4 28:24 22
8.	KRIŽEVCI 16 6 3 7 27:25 21
9.	TIŠINA 16 5 3 8 26:29 19
10.	KOV. ŠTORE 16 4 6 6 2:32 18
11.	ŠMARJE 16 4 5 7 21:27 17
12.	ŽELEZNIČAR 16 4 3 9 20:34 15
13.	ŠOŠTANJ 15 3 1 11 16:43 10
14.	BISTRICA 16 2 3 11 21:56 9
Šestnajsti krog v 3. SNL -vzhod ni prinesel nič novega. Že vnaprej se je vedelo, da bodo Zavrčani pometli z Bistrico. To se je tudi zgodilo in nogometaši iz Zavrča so imeli prijetne strelske vaje, ali slabši trening, saj Bistrici ni pomagala niti zamenjava na trenerski klopi, ki ji po domače rečemo tudi šok terapija. Tako je vodeče moštvo obdržalo sedem velikih točk prednosti pred Pohorjem iz Ruš, ki vsaj na začetku drugega dela prvenstva igra zelo dobro in je sedaj tako imenovani »rezervni kandidat« za naslov prvaka, seveda če ne bi bilo zelo dobrega Zavrča.
Ormoški gradbeniki so se posladkali v mestu železa ali bolje rečeno po srečanju rje. V zadnjih desetih minutah so Ormo-žani dosegli dva zadetka, ki sta pomenila nove tri točke in predvsem pomik navzgor na prvenstveni razpredelnici. Prekmurje, natančneje Tišina, ni bilo srečen kraj za nogometaše iz Stojncev. Zadetek so dobili že na začetku srečanja, in sicer v sedmi minuti, vendar jim ni uspelo izenačiti in osvojiti vsaj točke. Se vedno pa so Stojnčani zelo visoko in predvsem v mirnih vodah.
Kovinar [tore - Holermuos Ormož 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Prapotnik (80), 0:2 Jerebič (89. iz 11 m)
HOLERMUOS ORMOŽ: Gra-brovec, Emeršič, Jurčec, Habrun (od 89. Kolarič), Horvat, Gove-dič, Goričan, Jerebič, Zidarič (od 86. Jambriško), Hertiš (od 61. Prapotnik), Fijavž. Trener: Drago Posavec.
Nogometaši Holermuosa so kljub bledi predstavi prišli do novih treh točk v Storah. Obe ekipi sta s prikazano igro na zelo slabem igrišču razočarali. Edino, kar bo ostalo v spominu, so tri točke Ormožanov in prelep zadetek Borisa Prapotnika za vodstvo 0:1, ko je z levico iz 14 metrov dobesedno razparal mrežo domačega vratarja. Piko na i je z zadetkom z enajstmetrovke, po prekršku nad strelcem prvega gola Prapotnikom, postavil Jerebič.
Uroš Kratic
Zavr~ - Bistrica 9:0 (4:0)
STRELCI: 1:0 Golob (1), 2:0 Golob (5), 3:0 Črnko (7), 4:0 Krepek (21), 5:0 Golob (60), 6:0 Poštrak (67), 7:0 Golob (80), 8:0 Golob (83), 9:0 Krepek (89)
ZAVRČ: Dukarič, Sluga, Fran-gež (od 80. Fridl), Črnko, Gab-rovec, Lenart (od 58. Vidovič),
Krepek, Kokot, Golob, Zdelar, Poštrak. Trener: Milivoj Jamnik.
BISTRICA: Kastelic, Sep, [tante, Ratkovi~ (od 46. Horvat), Koren, Mlinar, Stražišar (od 46. Stegne), Obrovnik (od 46. Pol-janec), Primoži~, Plevnik, Frelih. Trener: Mom~ilo Miti~.
Zamenjava Dimi~a
Po prvem spomladanskem krogu so nogometaši tretjeliga-ša iz Slovenske Bistrice angažirali novega trenerja. Sedaj že bivši trener Dušan Dimi~, ki je ekipo pripravljal skozi zimsko obdobje za start v drugem delu prvenstva, kjer Bistrica lovi zlate to~ke obstanka, je bil zamenjan z novim trenerjem Mom~ilom Miti-~em.
Tišina - Stojnci 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Verban (7) STOJNCI: Trop, Novak, Milo-ši~ (od 64. Gaiser), Janžekovi~, Vil~nik, Bezjak (od 67. Juršek), Letonja, Lesjak (od 31. Petrovi~), Habjani~, Žnidari~, Rižnar. Trener: Miran Klajderi~.
[TAJERSKA LIGA
V 16. krogu štajerske lige se ni spremenilo ni~ bistvenega, razen nepri~akovanega remija vo-de~ega Male~nika na doma~em igriš~u proti [entjurju. Bo~ je po pri~akovanjih izgubil proti mo~-ni Oplotnici, medtem ko so Sre-diš~ani po neodlo~enem izidu po prvem pol~asu na koncu le ugnali ~vrsto Gere~jo vas in si priigrali pomembne to~ke v borbi za obstanek.
REZULTATI 16. KROGA: Sre-diš~e - Gere~ja vas Unukšped 4:2, Oplotnica - Bo~ 2:0, Zre~e -AM Kungota 3:0, Male~nik - MU [entjur 0:0, Tehnotim Pesnica
-	Brunšvik 0:3, [entilj Jarenina
-	Rogaška Crystal 3:2. Sre~anje Mons Claudius - Kovinar Ferina bo odigrano 27. aprila.
1.	MALEČNIK	16	11	4	1	60:25	37
2.	ZREČE	16	11	3	2	44:16	36
3.	OPLOTNICA	16	11	1	4	31:12	34
4.	M. CLAUDIUS	15	8	3	4	27:22	27
5. MU ŠENTJUR 16	7	5	3	33:21	26
6. BRUNŠVIK 16	7	2	7	37:36	23
7. ŠENTILJ - JAR. 15	7	0	8	37:51	21
8. KOVINAR 15	5	4	6	27:26	19
9. PESNICA 16	5	4	7	25:31	19
10. GEREČJA VAS 16	5	3	8	36:40	18
11. AJM KUNGOTA 16	5	1	10	35:40	16
12. ROGAŠKA C. 16	4	2	10	23:37	14
13. SREDIŠČE 16	3	4	9	21:53	13
14. BOČ 16	0	6	10	22:48	6
SREDI[CE - GERECJA VAS UNUK[PED 4:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 Rozman (3), 1:1 Kolenc (20), 2:1 Kolenc (25) 2:2 Juriši~ (45), 3:2 Kolenc (56), 4:2 Kolenc (82)
SREDIŠČE: Polak, Žerjav, Jelovica, Mar~ec (od 46. Masten), Balaži~, Klajn~ar (od 62. Veldin),Miljevi~, Aleksi~ (od 67. Krajn~ec), Zadravec, Kolenc. Trener: Miran Rakovec.
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Klinger, Sagadin, Sla~ek, Ciglar, B. Krajnc, Kaisesberger, Vrbanec (od 66. Hertiš), Kokot, Juriši~, Rozman (od 26. G. Krajnc), Vti~. Trener: Ivan Ornik.
Oplotnica - Bo~ 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 [tabej (3), 2:0 Kocjan~i~ (52)
OPLOTNICA: Z. Vide~nik, F. Vide~nik, Kavc, Slatinek, A. Le-skovar, Furman, Hren (od 77. Pu~nik), Višnar, [tabej (od 87. P Leskovar), Jelenko, Krašovec. Trener: Anton Krajnc.
BOČ: Košir (od 78. Črešnar),B. Mlaker (od 78. Brodnjak), Korošec, Samastur, Simrajh (od 67. Dolšak), Strmšek, Sklale, Volav-šek, Kodba, Habjan. Trener: Bojan Brodnjak.
Tehnotim Pesnica - Brunšvik 0.3 (0:2)
STRELCA: 0:1 D. Voglar (21), 0:2 Plavši~ (37), 0:3 D. Voglar (69. iz 11 m)
BRUNŠVIK: Teran, Koren, Medved, B. Voglar, Ogrizek, Hab-jani~, Verlak, Barbari~ (od 75. Ogrizek), Grahovac, D. Voglar, Plavši~. Trener: Darko Trantura.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 13. KROGA: Slovenja vas - Videm 1:5, Podlehnik - Gorišnica 0:1, Hajdina - Mark 69 Rogoznica 2:1, Skorba - Dor-nava 1:3, Podvinci - Cirkulane 2:2, Bukovci - Markovci 3:0
1.	PODVINCI 13 8 3 2 34:21 27
2.	DORNAVA 13 7 4 2 28:13 25
3.	GORIŠNICA 13 6 2 5 23:23 20
4.	VIDEM 13 6 1 6 31:23 19
5.	CIRKULANE 13 5 3 5 26:28 18
6.	HAJDINA 13 5 3 5 20:23 18
7.	MARK 69 ROG. 13 4 5 4 26:25 17
8.	BUKOVCI 13 4 5 4 27:29 17
9.	SLOVENJA VAS 13 3 6 4 22:23 15
10.	SKORBA 13 4 2 7 20:28 14
11.	PODLEHNIK 13 3 4 6 22:27 13
12.	MARKOVCI 13 3 2 8 15:31 11
Podvinci - Cirkulane 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Zebec (4), 0:2 Zebec (7), 1:2 [migoc (31), 2:2 Petrovi~ (50. iz 11 m)
Bukovci - Markovci 3:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Rakuša (13. iz 11 m), 2:0 Rakuša (45. iz 11 m), 3:0 Mustafi (68)
Slovenja vas - Videm 1:5
(0:2)
STRELCI: 0:1 Pe~nik (15), 0:2 Ciglar (29), 1:2 Erhati~ (62. iz 11 m), 1:3 [eliga (74), 1:4 Pe~nik (76), 1:5 Pe~nik (84)
Skorba - Dornava 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Hrga (40), 0:2 Novak (62), 0:3 Trunk (63), 1:3 Cvetko (88)
Hajdina - Mark 69 Rogoznica 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 R. Krajnc (20), 2:0 Pihler (85), 2:1 Dokl (88)
Podlehnik - Gorišnica 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 [terbal (17)
Danilo Klajnšek
Mladi dravaši tretji
Nogometna šola Drava Ptuj je bila organizator zanimivega mednarodnega turnirja v malem nogometu za mlade nogometaše do deset let starosti. Nastopilo je osem ekip. Mladi nogometaši so prikazali dober in atraktivni nogomet, tako da so številni gledalci lahko uživali v mojstrovinah bodočih nogometnih asov. Prvo mesto je pripadlo nogometašem
Fotexa iz Varaždina, ki so v finalu ugnali Muro iz Murske Sobote. Prva ekipa nS Drave Ptuj je v tekmi za tretje mesto premagala Nafto z 1:0. Strelec zmagovitega zadetka je bil Alen Krajnc. Druga ekipa Drave je osvojila osmo mesto.
Za 3. mesto: nS Drava Ptuj -Nafta 1:0; za 1. mesto: Fotex Varaždin - Mura 1:0.
NS DRAVA PTUJ - 1. ekipa:
Miha Teti~kovi~, Klemen Jan-žekovi~, Mako Pajnkiher, Miha Leskovar, Alen Krajnc, Tilen Abraham, Rok Letonja, Sebastijan Krajnc. Trener: Alen Ivartnik.
NS DRAVA - 2. EKIPA: Jure Oroz, Alen Gajšek, Thomas Pi-hler, Amadej Rosi~, Dominik Korpi~, Gašper Lenart, Nik Te-ti~kovi~, Gregor Nestrov, Mario Majcen, Tomaž Lovrenko, Aleš Hercog. Trener: Alen Ivartnik.
Danilo Klajnšek
Realni aikido
Podeljeni višji pasovi
želja po spoznavanju novih in hkrati izpopolnjevanju ter nadgrajevanju starih tehnik je člane Aikido sekcije Judo kluba Drava Ptuj pripeljala do odločitve, da bodo znanje pridobljeno z učenjem tehnik Tendo-ryu stila nadgradili s tehnikami realnega aikida.
Velik vpliv pri tej odločitvi je imela sprememba stilov v mariborskem klubu, katerega vodja Pavle Forjan je v samih začetih sekcije pomagal pri pridobivanju znanja in kvalitete ter tako skupaj s ptujskim mojstrom Brunom Krajncem pomagal zgraditi trdne temelje ptujskega aikida. Tehnike realnega aikida se med ptujskimi člani sedaj {irijo z obiskovanjem {tevilnih seminarjev, med katerimi se v spomin najbolj vtisnejo prav tisti, ki jih vodi ustanovitelj realnega aikida Ljubomir Vračarevič, nosilec mojstrskega pasu 10. dan. V svetu je postal znan predvsem kot trener specialnih enot ter osebnih stražar-
jev prenekaterih svetovnih voditeljev.
Prvi rezultati osvojenih tehnik realnega aikida so bili vidni v začetju leta, ko je bilo izvedeno polaganje višjih pasov. Podeljenih je bilo osem višjih pasov, in sicer 5. kyu (rumeni pas) Aleksandra Vinkovič, Iztok Herga in Zmago Štebih, 4. kyu (oranžni pas) Jani Krajnčič, 3. kyu (zeleni pas) sta prejela Damijan Za-goršek in Andrej Mlakar ter 2. kyu (modri pas) Darko Trafela in Aljoša Tovornik.
V velikem številu so se 12. februarja Ptujčani udeležili seminarja v Mariboru, kjer je vodja kluba Bruno Krajnc po prikazu nekaterih atraktivnih tehnik prejel naziv 2. dan, kar je veliko priznanje za dobro delo v klubu in dovolj velik razlog, da bo duh in poslanstvo aikida širil naprej s še večjim veseljem in predanostjo.
Tomaž Majcenovič
Akademija bojevniških veščin
Nejc in Alen - mojstra karateja
V začetku februarja so na društvu Akademija bojevniških veščin Ptuj potekala izpitna polaganja za nazive in pasove v borilnih veščinah: karate, aikido, kendo in iai-do. Osvojenih je bilo 52 pasov. Med juniorji (do 18 let) je mlajši mladinec Nejc Raj osvojil drugo mojstrsko stopnjo 2. DAN v karateju, starejši deček Alen Đalapa pa 1. DAN.
Nejc Raj se s karatejem ukvarja že devet let. Pred dvema letoma je postal mojster prve stopnje, sedaj je osvojil drugo. Zraven tega je nosilec modrega pasu v aikidu, kendu in iai-doju. Ve~krat je nastopil na državnih prvenstvih, doma~ih in mednarodnih tekmovanjih. Bil je tudi že državni prvak v kendu in iai-doju. Na izpitu za višjo karate stopnjo je zraven kihon tehnik, kat, vezanih sparingov, prostih borb prikazal obvladovanje nožev z vili~astimi brani-liki sai, ki so zaš~itni znak Elektre (Jennifer Garner, znana iz serije Alias) iz Dardevila. Uspešno je opravil tudi test tameshiwari in pokazal, koliko opek lahko zlomi z roko in z nogo.
Alen Đalapa vadi karate sedem let. Nastopil je na dveh državnih prvenstvih in na mnogih doma~ih ter mednarodnih turnirjih. Uspešno je prikazal tehnike karateja ter obvladovanje nunchakov, dveh palic povezanih z verigo, ki so bile najbolj priljubljeno kobudo orožje legendarnega Bruce Leeja.
V karateju je bilo osvojenih 20 nazivov, od tega trije mojstrski kandidati (1. KYU): Polonca Zorman, Dejan Korez in Uroš Šprah ter trije rjavi pasovi (1. KYU): Jure Levstik, Nejc Ciglar in Domin Bošnjak. Pri aikidu (goloroka samoobramba) je bilo uspešno opravljenih osem pasov, od tega šest modrih (2. KYU). V iai-doju (samurajsko me~evanje) je bilo osvojenih trinajst pasov, od tega trije modri, in v kendu (športno me-~evanje) enajst pasov, od katerih prav tako trije modri. Izpiti so potekali pred komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogrinec (5. DAN), strokovni vodja d. ABV, trener I. razreda in licen~ni mednarodni inštruktor.
P. Z.
Foto: Aleš Sprah
Alen Đalapa (levo) in Nejc Raj (desno) sta za črni pas prikazala tudi obvladovanje tehnik z nunchaki in noži sai.
AvtoD^M
Prenova v srednjem avtomobilskem razredu- Renault Laguna II
Zmeraj, ko slišim besedo laguna, pomislim na kakšen eksotičen otok, pesek in valove. Prenovljena renault laguna z eksotiko in omenjenim nima prav veliko. Kar dolgo se je govorilo o »lepotnih« popravkih Re-naultove limuzine srednjega razreda, predvsem zaradi njenega sprednjega dela. In prišel je čas za prenovo.
Na zunaj se da laguno prepoznati po preoblikovanih žarometih, ki imajo spremenjeno obliko, na željo in za doplačilo pa so lahko opremljeni s spremenljivim kotom svetenja. Najbolj spremenjen je sprednji del, ki ga krasi maska v stilu manjšega megana, na srečo pa so oblikovalci izpustili plastični del, ki je bil povsem odveč. Laguna je tako spredaj nekoliko bolj zaobljena z izra-
zitejšo pripadnostjo znamki, zadek pa se je moral zadovoljiti s spremenjenim odbijačem. Udobnejša naj bi bila tudi notranjost. Naj omenim drugačne prevleke sedežev z mehkimi mikrovlakni, večji centralni zaslon in okrasno letev, ki poteka čez celotno armaturno ploščo. Novost (vsaj pri laguni) je elektronska parkirna zavora, po vzoru večjih »bratov« vel satis in espace. Navigacijski sistem 1-drive zna vozniku ponuditi tri alternativne poti do cilja in prikaz zemljevida v treh dimenzijah.
Vsi motorji izpolnjujejo standard o onesnaževanju Euro 4. V bencinski ponudbi po novem ni več 1,8-litrskega motorja, 1,9-litrska dizla pa sta pridobila nekaj moči: šibkejši se je okrepil za pet (z 90 na 95 KM), močnejši pa za deset konjev (s 120 na 130 KM). V ponudbi ostaja nespremenjeni 2,2-litrski dCi s 150 KM.
Prenovljeno laguno naj bi izdelovali do leta 2006, ko bo med nas zapeljala tretja gene-
Renault laguna II
Zdravniški nasveti
Motnje statike ženskih spolnih organov in stresna urinska inkontinenca
Podporo maternici, nožnici in sečnemu mehurju zagotavljajo fascija in mi{ice male medenice. V primeru po{kod-be teh struktur pride do po-ve{enja ženskih urogenitalnih (sečno-spolnih) organov, kar bolnice čutijo kot:
- napetost in ti{čanje ter bolečine v spodnjem delu trebu-
Foto: Črtomir Goznik
Prim. as. mag. Vladimir Jolić, dr. med., specialist ginekolog in porodni~ar
ha, enakomerno levo in desno. Težave, ki se stopnjujejo čez dan, popustijo med počitkom,
-	bolečine v križu,
-	uhajanje vode ob naporu (kihanje, smeh, med plesom in težkim fizičnim delom).
Ker naštete težave lahko spremljajo še druge (ortopedske ali nevrološke) bolezni, je potrebno, da ginekolog ugotovi, ali obstaja nepravilnost lege urogenitalnih organov. Praviloma zahtevamo, da se pacientka med pregledom napenja in tako imitira napore, med katerimi se pojavljajo te težave.
Znižanje urogenitalnih organov se odpravi le operativno. Za mlajše ženske priporočamo dvig maternice, starejšim bolnicam pa maternico odstranimo.
Uhajanje vode (urinska inkontinenca /Ul/) je pogosta težava žensk, ki so starejše od 45 let (opažamo jo tudi med mlajšimi). Ul je več vrst, najpogostejša (okrog 70 %) pa je stresna (SUl), ki se pojavi
MoJe cvetje
C6
racija. Lahko tudi s povsem novim nazivom.
Citroënova poslovna limuzina C6
Le kam je izginila domišljija tistih, ki dajejo imena avtomobilov? V zadnjem času zasledimo v glavnem številčna poimenovanja (Audi A6, BMW 316i, Citroën C5, Mercedes S500, Chrysler 300 C Novi model temelji na velikih Citroënovih limuzinah iz preteklosti (kar poglejte si podobnosti z modeloma DS ter CX) in do neke mere predstavlja kreativno obnavljanje znamke. Dejstvo je, da ima C6 samosvoj in še vedno Citroënov prepoznaven videz, kar v poplavi in »kopiranju« avtomobilov postaja vse pomembnejši dejavnik.
Notranjost avtomobila predstavlja udobje (ne le sprednja, tudi zadnji sedeži so po želji električno nastavljivi) in prostornost, sredinska konzola pa omogoča vozniku preglednost nad dogajanjem okoli njega. C6 ponuja novi koncept voznikovega položaja, ki kombinira lažje berljivo ploščo z instrumenti in velik centralni zaslon.
Za zagotovitev večje varnosti ta sistem projicira najpomembnejše informacije o vožnji kar na vetrobransko steklo, skupaj z navigacijo.
Na seznamu serijske opreme najdemo pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj, ksenon-ske žaromete in tempomat. Za kar najmanjšo raven hrupa skrbi posebna zasteklitev, za optimalne klimatske razmere pa štiripodročna klimatska naprava. Med elemente opreme sodijo že znani opozorilnik za vožnjo čez črto, ki na ustrezni strani zatrese voznikov sedež.
Motorja naj bi bila v začetku prodaje dva (v obeh primerih šestvaljna): 2,7-litrski dizel, ki je opremljen s čistilcem zraka, in 3,0-litrski bencinski motor. Prestižni francoz naj bi na ceste zapeljal konec leta in nadomešča tako xantio kot tudi XM-a. Zasnova avtomobila bo kmalu deljena s prihajajočim peugeotom 608, zdi pa se, kot bi za tekmece želel imeti kupeje, kajti C6 nima vratnih okvirjev. S tem jeklenim konjičkom želi Citroën ponovno oživiti tradicijo tehnološko naprednejših in zanimivih avtomobilov.
Danilo Majcen
med naporom (kihanje, kašelj, ples). SUl je posledica zdrsa urogenitalnih organov zaradi poškodbe pubocervi-kalne fascije. Fascija lahko poči po strani, centralno, vzdolžno ali prečno. Redkeje pa poči(ta) njen(e) vezi na notranji strani sramne kosti (pubouretralna ligamenta).
Med neoperativnim zdravljenjem SU1 se s pomočjo mišičnih vaj po Keglu, hormonov in elektrostimulacije ojačajo ohranjeni mehanizmi, ki kontrolirajo praznjenje mehurja.
Operiramo bolnice, ki vsak dan nosijo vložke in jim druge metode zdravljenja ne pomagajo. Teh je od 15 do največ 25 %. Izbira operacije je odvisna od mesta poškodbe pubocer-vikalne fascije. Defekti fascije se diagnosticirajo med urogi-nekološkim pregledom in z ultrazvokom. Za ultrazvočno preiskavo mehurja je potrebno, da ima ženska v mehurju okrog 200 ml vode!!!
Operiramo vaginalno (skozi nožnico) 25 % bolnic, abdomi-nalno (skozi trebušno steno) pa okrog 60 %. Za okrog 10 % žensk s SU1 zadostuje, da se pod sečnico napelje trak iz poroznega materiala. Za manjše število bolnic izvedemo kombinirane operacije.
Pomembno je, da bolnica pozna svoje stanje in operativni poseg ter možne komplikacije in okolščine, zaradi katerih operacija ni povsem uspešna. Uspešnost operati-
vnega zdravljenja je odvisna od obsega in vrste poškodbe podpornih struktur ter izkušenj kirurga. Operacija popolnoma odpravlja SU1 v okrog 87 %, v dodatnih 5 % pa občutno zmanjša težave. Odstranitev maternice pripomore k uspehu operacije.
Obstaja 0,2-1 % žensk, ki med operacijo utrpijo poškodbe mehurja ali uretrov, zaradi katerih jih moramo ponovno operirati.
Nekaterim se po operaciji namesto SU1 pojavi t. i. urge U1, ki jo povzroča nestabilnost (prevelika občutljivost) stene mehurja. U1 je za žensko hujša od SU1, zdravi se s pomočju zdravil in elektrostimulacij.
Letno na našem oddelku opravimo okrog 80 tovrstnih operacij, kar je približno le polovica števila, ki bi ga lahko statistično pričakovali. Nekatere ne iščejo pomoči, ker menijo, da se jim ne more pomagati, del bolnic išče pomoč izven Ptuja. Nekateri zdravniki ne napotijo bolnice z U1 v ambulanto za urološko ginekologijo.
Namen članka je seznaniti ženske s to pogosto težavo in jih povabiti na pregled v primeru, če imajo nekatero od opisanih težav.
Prim. as. mag. Vladimir Jolie, dr. med., specialist ginekolog in porodničar Ginekološko-porodni odd. Spl. boln. dr. J. Potrča Ptuj
Pomlad je končno prišla tudi v naše kraje
Lončnice
V toplih dnevih lahko lončnice že damo na prosto. To je pomembno predvsem za tiste, ki so jih pozimi močneje napadli bolezni in škodljivci. Ker jim v dnevni sobi zelo težko pomagamo s fitofarmacevtskimi sredstvi, saj nimajo ravno prijetnega vonja, je bilo potrebno čakati do sedaj.
Najprej preglejte vse sobne rastline. Velika verjetnost, da so okužene in prizadete, je pri tistih rastlinah, ki jim je pozimi zelo množično odpadalo listje enakomerno po celi rastlini. Znaki okužbe s škodljivci so tudi svetleče, mastne lise na listih ali celo sajavost na listih. V primeru saja-vosti listov ali svetlečih se, mastnih peg, ki nas spominjajo na pege, kot bi jih zapustila zelo sladkana pijača, smo pozorni predvsem na listne žile na spodnjih straneh listov in na mlajše vejice. Ce se tam pojavljajo nekaj več kot milimeter velike, rahlo izbočene lise, ki so najprej svetlo zelene barve, je na rastlinah prisoten kapar. Ta se pozimi pogosto razmnoži na sobnih rastlinah. Kasneje postanejo te lise oranžno rjave barve, na vejicah pa so že sivo rjave barve, trde in precej izbočene. Ce niste prepričani, nesite vejico s takimi lisami v trgovine, kjer prodajajo fitofarma-cevtska sredstva. Tam vam bodo tudi znali svetovati, katero sredstvo uporabite. Rastline damo na zavetne balkone, terase ali kotičke ob hiši. Poškropimo jih tako, da dobro omočimo tudi spodnje dele listov. Veličina rastlin, ki jih rad napada kapar, ima svetleče in gladke liste, s katerih kapljice hitro zdrsnejo. Zato raztopini s škropivom dodajte še nekaj kapljic sredstva za pomivanje posode (Pril, Cet Ker je ta škodljivec zelo trdovraten, vam svetujem, da škropljenje ponovite po 7 dneh vsaj še enkrat. Ponoči pazite, da boste rastline zaščitili pred nočnim mrazom.
Okrasne in balkonske rastline
Pomlad je
prebudila tudi
naše potaknjence balkonskih rastlin. Ko se vozim po naših lepih krajih, vidim, da ste jih mnogi že postavili na toplo spomladansko sonce. Na svetlo lahko postavimo poleg nageljčkov, pri katerih je to obvezno, tudi pelargonije, oleandre, citruse (limone, pomaranče, mandarine), lo-vorjeve grme in rožmarine. Seveda morajo
biti mesta zavetna, saj se nočne temperature še vsaj mesec dni lahko spustijo tudi pod ničlo.
Danes bi vam rada predstavila še eno lepo rastlino, ki jo lahko uporabite v svojih fantazijskih zasaditvah v letošnjem letu. To so okrasne koprive. Včasih ste jih poznali samo kot sobne rastline, vendar so vsestransko uporabne tako v koritih kot na okrasnih gredicah. Čeprav jih mnogi uvrščajo med rastline senčnih kotičkov, v pravih barvah zažarijo šele na soncu. Seveda pa nam z mavričnimi barvami obarvajo tudi senčne dele gredic ali okna ali terase, tam, kjer jih sonce obsije samo za nekaj trenutkov na dan. Ker so nezahtevne, jih lahko v svojih koritih vzgajajo tudi otroci. Kombiniramo jih lahko s skoraj vsemi rastlinami. Upam, da se bodo enako, kot so se meni, priljubile tudi vam.
Zelišča in dišavnice
že v lanskem letu se je na semenskih policah trgovin pojavila novost: rde-čelistna bazilika. Sedaj je čas, da jo posejete tudi vi. Posadimo jo lahko v okrasna korita skupaj z balkonskimi rastlinami ali v zeliščne kombinacije, zelo koristna pa je tudi v soseščini kumaric, buč in bučk, radiča, peteršilja ter paradižnika. Posejemo jo v multiplošče s 84 luknjami, po dve do tri semenke v eno luknjo. Setve NE POKRIJEMO z zemljo, ker bolje kali na svetlobi. Pazimo pa, da se setev ne izsuši. Kali naj v toplem in vlažnem prostoru. Kasneje jo lahko damo tudi na sončne in tople kotičke na prosto.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjal<
Dve »moderni« rastlini za naše zasaditve, pisane okrasne rastline v ospredju in lepa pokon~na perjanka v ozadju
Foto: IVlisa Pusenjal<
Svetle~i listi bazilike so uporabni in dekorativni.
Ptuj • Doktorica kemijskih ved Sergeja Bombek
Mlada znanstvenica ■ ■ ■ ■ ■ ■
pred novimi izziVi
Sergeja Bombek je zagotovo ena najmlajših, če že ne najmlajša doktorica znanosti na Ptujskem. Naziv doktorice kemijskih ved si je pridobila z nekaj več kot 29 leti starosti.
Doktorirala je 10. marca letos na ljubljanski Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, katedri za organsko kemijo, z nalogo Elektrofilno animiranje nekaterih substratov z razli~nimi diazeni. Disertacija ima tudi posvetilo najdražjemu sinu Urhu »v op-ravi~ilo za vse izgubljene skupne urice v ~asu nastajanja tega dela«. Z njo se bo prijavila tudi za Krkino nagrado.
Maja bo še ne 30-letna Sergeja drugi~ mamica, tokrat pri~akuje pun~ko. Osnovnošolske klopi je gulila v OŠ Olge Megli~, zatem je obiskovala ptujsko gimnazijo-matemati~no smer, malo jo je zanimala tudi matematika, a je kemija premagala, zato jo je izbrala za svojo študijsko smer. Kemija je bila edini predmet, dodaja Sergeja, ki se ga ji ni bilo treba u~iti. Po diplomi iz oksidacije hidrazidov se je kot mlada raziskovalka zaposlila na fakulteti. V tem ~asu se je tudi posvetila raziskovanju sinteze novih spojin, diazenov, njihove biološke aktivnosti; znani so kot potencialna zdravila proti dolo-~enim vrstam raka. Iskala je poti, kako priti do novih reagentov, da bi sinteza potekala pod ~im bolj milimi pogoji, da bi lahko zajela ve~jo skupino spojin, ki jih ne bi prizadeli kislost, visoke temperature. S sintezo je trenutno preve~ zasi~ena, zato bi se sedaj želela posvetiti raziskovanju na malo višji ravni, iskanju nekih zadev bolj po teoreti~ni poti.
Doktorica kemijskih ved Sergeja Bombek
Še vedno pa daje raziskovanju prednost pred pou~evanjem na fakulteti. Pedagoško delo je tako ne privla~i. Delati bi želela ~im bliže Ptuju, vendar je center še vedno Ljubljana, v bližini je tudi graška fakulteta, kjer se tudi ponujajo možnosti.
Čeprav je pri svojih 29 letih dosegla izjemno veliko, je prepričana, da imajo v poklicni karieri in pri zaposlitvi še vedno prednost moški. Morda ji bo z dvema otrokoma lažje najti zaposlitev, ker se nekateri delodajalci otepajo žensk, ki še niso rodile. Tudi v tovarni zdravil Krka bi želela delati, pa tudi kakšen inštitut bi bil tudi zanimiv, še dodaja.
Foto: Črtomir Goznik
»Doktorat mi veliko pomeni, vendar nič več kot pred štirimi leti diploma.«
Kar je začela, je tudi končala
V svojih rosnih letih je bila bolj fantovsko živahna, malo je jezila mamo, zanimal jo je šport, kaj drugega pa ne. Najprej ji je bil cilj končati srednjo šolo, gimnazijo je izbrala, ker ni imela druge ideje. Potem je bil cilj, da bi končala fakulteto, če se je že vpisala, ampak čim prej. Nikoli pa ni imela ciljev, da bi prišla tako daleč, kot ji je sedaj uspelo.
Najtežje na tej poti ji je bilo v prvem letniku fakultete, precej preglavic ji je pri enem predmetu povzročal praktični del, laboratorijske vaje. Kot gimnazijka je imela zelo malo praktičnega znanja, tri ure se je mučila z dokazovanjem nekih ionov, medtem ko je bil to za študente, ki so prišli iz kemijske srednje šole, mačji kašelj. »Takrat se mi je zdelo, da je to grozno težko, čeprav v resnici ni bilo.«
Vsako študijsko leto je bil njen cilj junija ali najkasneje julija narediti pogoje za naslednje šolsko leto in imeti dva meseca brezskrbnih počitnic. Da bi pa dolgoročno razmišljala vnaprej, tega pa ne.
Že iz srednje šole je bila Zoisova štipendistka, ob koncih tedna pa si je kakšen tolar znala prislužiti tudi pri teti. V osnovni šoli se je posvečala rokometu, ki ga je tudi trenirala, v srednji šoli je športno že bolj ali manj izpregla, bolj jo je privlačilo potepanje malo naokrog, pa tudi v kino je rada hodila.
Materinstvo jo je presenetilo, prizna, sploh pa druga nosečnost. Mislila je že, da ji doktorata ne bo uspelo končati pravi čas. Urh je zelo živ, četudi ji veliko pomaga mama, je moral v vrtec, da je
lahko v času, ko je bil v vrtcu, delala na doktoratu. Cilj pa ji je bil vedno najprej družina -partner ji je v veliko oporo, sicer ne ve, kako bi šlo -, potem pa vse ostalo, o karieri ni nikoli razmišljala. Zdaj pa se bo morala posvetiti obema, družini in karieri; misli, da bo šlo, čeprav nekateri pravijo, da to ne gre.
Sergeja pravi, da ima trenutno zelo malo časa, da bi kaj naredila čisto za svojo dušo. Vedno pa rada pokliče svoje prijateljice v Ljubljano, včasih sta tudi dve uri premalo, da se o vsem pogovorijo. Če bi imela v resnici malo več časa, bi ji bilo v največje veselje, če bi se lahko vsedla v avto in se kam odpeljala, četudi le na kavo v Ljubljano, kjer so doma njene prijateljice. Nikoli pa ni razmišljala o tem, da bi se za stalno preselila v Ljubljano, vedno je bila zelo navezana na dom; tudi ko je še študirala, se je redno vračala domov. Če bi ostala v Ljubljani, verjetno tudi otrok še ne bi imela, ker bi morala najprej poskrbeti za stanovanje.
Do doktorata brez težav
Z doktoratom se ne obremenjuje, tudi nekega posebnega navdušenja ne kaže, vsaj na zunaj tega ni opaziti. Pač nek zaključek, ki je prišel za neko stvarjo, skromno pove. Po njenem, če bi bila še kakšna možnost po doktoratu, bi tudi to naredila, sploh če si za to zaposlen in plačan. Če bi ji pot do doktorata predstavljala neko težo, da je težko priti do tega, potem bi verjetno bolj razmišljala o koncu in se tega tudi bolj veselila, razmišlja na glas. Pri njej je vse teklo gladko, zgleda, da
Pa brez zamere
Kje smo?
Država in podaniki
Kot je verjetno že vsem poznano, že nekaj ~asa živimo v samostojni državi. Imamo svoje zakone, svoje pravice, svoje dolžnosti in tako dalje. Uresničili smo stoletni, kaj stoletni, tiso~letni sen Slovencev. Postavili smo državo. In ~e samo danes zanemarimo vsa tista stoletja, ko smo se borili za svoj grunt, za svoj jezik in tako dalje, se lahko vprašamo in premerimo, kaj se je z nami dogajalo v preteklem stoletju. Oziroma, ~e smo še natan~nejši, se lahko vprašamo, kaj se je z nami dogajalo v obdobju od osamosvojitve. Srž tega vprašanja pa naj tokrat bo naslednji: ali smo se res v toliki meri oddaljili od vzorcev, ki so nas dolo~ali v preteklosti (to trdi sedanja opozicija), ali pa še vedno vzpostavljamo modele in mehanizme iz prejšnjega režima. Odgovor se glasi takole: Slovenija še vedno ni to, kar si želi biti. Slovenija še vedno ni z obema nogama stopila v tako opevano Evropo. Še vedno smo, kako bi rekel, nekje vmes. Še vedno v sebi nosimo popotnico iz starih ~asov. Seveda se tale popotnica morda ne vidi na prvi pogled, a ob malo bolj pronicljivem pogledu se razkrije. Razkrije pa se na zelo nenavadnih mestih.
Vsak izmed nas ima izkušnje z upravnimi enotami. Bodisi ste tam urejali kaj v zvezi z osebnimi dokumenti, avtomobilskimi zadevami ali pa~ karkoli. In ali imate eni dobre izkušnje z zaposlenimi, drugi pa slabe, nas to tukaj popolnoma ni~ ne zanima. Kar nas zanima, so napisi na vratih, pred katerimi vas ve~ina pusti kar nekaj živcev in minut. Kajti prav pri teh napisih, na videz sicer popolnoma banalnih stvareh, se da marsikaj opaziti. Še posebej, ~e jih primerjamo s kakšno drugo državo, recimo, z Nem~ijo.
Recimo, vzemimo napis, ki nam sporo~a, da naj vstopamo posamezno in naj ne vderemo noter kot kakšna brezglava ~reda ovac. Na ve~ini slovenskih UE (upravnih enot) boste našli na vrata obešen listek, ki vas bo obveš~al o tem, na njem pa bo pisalo: " Vstopajte posamezno!', medtem ko boste na nemških uradih našli naslednje obvestilo (prosti prevod): "Prosimo, vstopajte posamezno. " Dalje. Ko vas bodo na primer želeli obvestiti, da morate zadeve urejati sami in ne preko druge osebe, bo pri nas pisalo: 'Stranke morajo vse zadeve urejati osebno!", medtem ko bo pri Nemcih pisalo nekaj v smislu "Stranke obveš~amo, da je vse zadeve mogo~e urejati le osebno. Hvala.". In tako dalje. Razlika je že v teh dveh primerih o~itna.
~eprav gre v obeh primerih za sporo~anje nekih pravil (ki so bolj ali manj nujna, da se izognemo anarhiji), so ta pravila oziroma dolo~ila podana na dva popolnoma razli~na na~ina. Medtem ko te nemški napisi v bistvu ne motijo toliko in si re~eš "Ja, bom pa to naredil, glede na to, da to zahtevajo", pa te naši, slovenski napisi, bolj spominjajo na neko tota-litaristi~no oblast, ki posameznika, svojega državljana, ne spoštuje niti toliko, kot je ~rnega za nohtom. Še ve~, ne samo, da ga ne spoštuje, ponižuje ga na raven brezimenske številke, ki jo moraš odtrgati skoraj vedno, kadar ho~eš urediti kaj na UE.
Vprašamo se torej lahko, kdaj (~e sploh) bomo za~e-li živeti v državi, ki bo res obstajala zaradi nas, ne pa zaradi tega, da se lahko oni pri koritu prerivajo ter medsebojno hahljajo in prijateljsko suvajo v rebra.
Gregor Alič
je imela srečo z mentorjem in nalogo, ki ima 170 strani. V prvih treh letih so naredili izredno veliko, Sergeja je so-avtorica petih mednarodnih člankov, v katerih je zajetih samo 40 odstotkov njenega dela, preostalih 60 še vedno čaka na objavo.
Sama s seboj se ni nikoli posebej ukvarjala, odkrito priznava, da se najbolj udobno počuti v športnih oblačilih. Do popolnosti in urejenosti ji malo manjka, to so njene ugotovitve, njen lišp traja pet minut in je pripravljena, njenim prijateljicam pa tudi ena ura ni dovolj. Čeprav nima nič proti temu, se njej zdi pomembneje, da lahko eno uro spi dlje. Mama ji zadnje čase vedno bolj dopoveduje, da bo treba tem stvarem v bodoče
bolj posvetiti pozornost. Morda tudi zato, ker ne želi v ničemer izstopati, marsikoga preseneti, ko pove, kaj je. V navidez krhkem telesu se skriva velik potencial, sogovornika osvaja z mladostnim šarmom, naravno lepoto, preprostostjo nastopa in s skromnostjo.
Želi si le, da bi dobila dobro službo, kjer se bo lahko dokazovala s svojim znanjem. Tako kot se ne vidi v pedagoškem delu, tudi ne želi delati na vodstvenih položajih. Doslej se je za vsako stvar sama potrudila, zato je prepričana, da bo tudi v novi službi dala vse od sebe. Ne živi v oblakih, zato tudi ne razmišlja o tem, da bi kaj revolucionarnega odkrila.
Ormož • Forum za kmetijstvo in podeželje SDS
Kmete čakajo spremembe
V soboto so se v dvorani ormoškega Marofa zbrali delegati z vseh koncev Slovenije in na kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS govorili o programskih usmeritvah, socialni varnosti v kmetijstvu in trženju kmetijskih proizvodov.
Napovedan je bil tudi prihod ministrice za kmetijstvo Marije Lukačič, a je zaradi bolezni sodelovanje odpovedala. Delegate je v imenu ormoškega odbora SDS pozdravil Branko Šu-menjak, kongresu pa sta med drugimi gosti prisostvovala tudi Janez Pirc, generalni sekretar sindikata kmetov Slovenije, in Ciril Smrkolj, predsednik kmečke zveze pri SLS. Zbrane je nagovoril tudi domačin Alojz Sok, sicer predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Povedal je, da je tokrat v Sloveniji prvič na oblasti desnica, ki ima zadovoljivo večino v parlamentu. Soočiti se bo morala z dejstvom, da je država prehransko preveč odvisna od tujine, in dati prednost lastni oskrbi. Govoril je o spremembi več zakonov, ki čakajo poslance; najprej zakona o veterini in vinarstvu, s spremembo zakona
o kmetijskih zemljiščih pa naj bi uresničili dolgoletno željo in postavili družinsko kmetijo pred kombinate in delniške družbe. Nato se bodo morali spoprijeti še s spremembo davčne zakonodaje. Sok je spomnil, da so naše kmetije štirikrat manjše kot v EU, marsikateri strošek pa je kljub temu enak na mali ali veliki kmetiji. Poudaril je dobro delo ministrice Lukačičeve in kmete prosil za potrpljenje, saj je spremembe nemogoče izpeljati čez noč.
Sodelujoči so se pogovarjali o dopolnitvi programskih usmeritev foruma, za katere si bodo prizadevali v tem mandatnem obdobju. Izmed osmih dopolnitev naj omenim le potrebo po izdelavi nacionalnega programa za razvoj kmetijstva, podeželja, živilstva, gozdarstva, ribištva in lovstva. Poudarili so, da podpirajo ukrepe koncentracije in zaokro-
ževanja kmetijskih zemljišč kot enega temeljnih pogojev pri povečevanju konkurenčnosti. Prepričani so, da je za zagotavljanje ekonomske varnosti kmetij pred posledicami naravnih nesreč potrebno vzpostaviti sistem vzajemnega zavarovanja, subvencioniranja zavarovalnih premij in ustanoviti rizični sklad v kmetijstvu.
V zvezi s socialno varnostjo v kmetijstvu so mnenja, da bi bilo treba zakonsko zagotoviti pravico do nadomestila za porodniški dopust kmečkim ženam, ki bi jim priznali tudi leto delovne dobe za vsakega živorojenega otroka, odpravo zoženega obsega pravic kmečkih zavarovancev, priznati širši obseg pravic za nakupljena leta, pri izračunu osnove za pokojnino pa bi bilo treba upoštevati dejansko vplačana sredstva glede na delovno dobo.
vki
Ptuj • Še o sklepu mestnega sveta o Maistrovi
Nedorečen sklep vznejevoljil občane
Predlog sklepa o pripravah ukrepov za umirjanje prometa na Maistrovi ulici na Ptuju, ki so ga ptujski mestni svetniki sprejeli na 6. izredni seji 30. marca, je vznejevoljil občane Maistrove.
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Metod Grah, predsednik sveta MČ Center
Na razširjeni sveti sveta MČ Center so 25. marca sprejeli konkreten sklep za umirjanje prometa na tej ulici s fizičnimi ovirami. Podprli so ga tudi predstavniki Policijske postaje Ptuj in Sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu in ga predlagali v sprejem na mestnem svetu. Ta se je odzval s sprejemom splošnega in nedorečenega sklepa, kar pomeni, da ga občinska uprava ni podpr-
la; sklep, kot poudarja predsednik MČ Center mag. Metod Grah, ne vsebuje nobene konkretne obveze ne za občino ne za državo. Tudi če se ne bo nič naredilo, se nihče ne bo čutil odgovornega.
Sklep mestnega sveta je posledica različnih pogledov na to, kaj je pomembnejše. Vsaka odločitev, naj bo strokovna odločitev v upravi ali politična v mestnem svetu, ima svoj temelj v določenih vrednotah.
"Od izvoljenih predstavnikov občine pričakujem, da bodo sprejemali takšne odločitve, ki bodo med občani vzpodbujale sprejem novih vrednot. Da bo njihov najpomembnejši cilj delovanje v javno korist, za izboljšanje kvalitete življenja v občini. Namesto tega imamo situacijo, ko posamezniki svoja stališča, svoje vrednote postavljajo nad koristi občanov. Na eni strani imamo željo prebivalcev Maistrove ulice,
da bi imeli kvalitetno in varno življenje, na drugi strani želje posameznikov, da lahko vozijo hitro, brez ovir, čeprav to pomeni tudi hitrost, ki je nad dovoljeno, in s tem možne nesreče. Na seji sveta MČ so glede na izjave župana, krajani dobili občutek, da se bodo na mestnem svetu obravnavali konkretni predlogi. Tudi zato, ker novi zakon o varnosti cestnega prometa izrecno pravi, da lahko občina pripravi predlog za ureditev prometa in ga pošlje Direkciji RS za ceste. Politiki v mestnem svetu še vedno nočejo ali ne znajo uveljaviti načela odgovornosti občinske uprave. Odgovornost v javni upravi ni samo odgovornost za napačne odločitve, temveč tudi odgovornost za tisto, kar ni bilo storjeno," je po izredni seji mestnega sveta vidno vznemirjen povedal predsednik sveta MČ Center mag. Metod Grah.
MG
i
Tradicionalni Dnevi zdravja v Europarl<u bodo potel<ali od 6. do 9. aprila 2005. V nai<upovalni ulici vam bodo svetovali priznani strol<ovnjaki, ki se ukvarjajo z različnimi področji, pomembnimi za dobro počutje. O skrbi za zdravje bodo ob popoldneviti spregovorile tudi številne znane osebnosti.
Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kidinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
AEROBIKE
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________^_________
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AERèDIKE

Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov; Centra aerobike:
ime in priimek:
Jožica Jurgec
Miiretinci 46,8878 GtoriSnica
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večie obiave oredhodno Dokličite.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
I
posicoùm 7
Sfjl ,
aH

mičmm
7 J^šhh
1.	Ans. DORI - Ljubim in ijubijen sem
2.	ŠTAJERSKI KVINTET - iVIamin dan
3.	Ans. ROSA - Ko pesem naša zazveni
4.	VESELE ŠTAJERKE - Le tvoja ljubezen
5.	Ans. ZALOŽNIK-Stari grad
6.	Ans. OBJEM-Češnjev cvet
7.	SPEV in IVIODRIJANI - Zapojmo zaigrajmo
Zmagovalec meseca MARCA: Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Ptica Še eno možnost v APtilLU imajo: Ans. DORI - Liubim in liubiien i
1.	HELENA BLAGNE - Zreie žensice
2.	ČUKI - Huba Buba
3.	MALIBU - Tječe tječe bistra rei«
4.	SAŠA LENDERO - iVIetuij
5.	PLATIN-Toicživijenja
6.	KSENIJA-Pravaijubezen
7.	SKUTER-ArivederčiVanč
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: KOMPROMiS - Vročina In mraz
$11 enn mn^nrtst u APRM 11 ima- HFI FNA Rl «ENF - 7rele fenskp
Pnslí-nř.Tií>i 7
Veličastnih 7
Glasuiem za:
Ime in priimek;
Tal etoulllfa-
_ Glasujem za;,
Macinu-
Glasovnice nollilte na e
[■ naslov: MEGA MARKETING d.o.o..D.D. 318. 2250 Ptui
Orieičicove
SMS glasbene želje:
04T/8T8-666
Nagrado preime: Miran Braunsbeiger, Ptujska cesta 58,
3397 Rača
Organizira
Màmà
p t u J
TEČAJ SE BO PRIČEL 15. aprila 2005 IN BO TRAJAL TRI DNI
PRIJAVITE SE LAHKO PREKO TELEFONA (VSAK DAN PO 15. URI): 041495 118 ali 041 791 005
oziroma preko e-maila: info@ranca-ptuj.com
OB PRUAVIJE POTREBNO PLAČAT! 1S.000 SITKOTIZACUE miroma NAJKASNEJE DO 11. APRILA na-
BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Panonska 4. Ptuj
Transakcijski račun: 04202-000082S4 07 Sorioisom: ČL za VODITELJA ČOLNA
Vse potrebne informaciie lahko dobite na telefonski številki 041 495118.
ZUSTERNA
3* Aquapark, kopanje, tobogani whiripooli, otroški bazen
do 22.4y2D/POL od 17.180
Son£kov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne počitnice, brezplačna pija& ob večerji
27.4y5D/POL od 25.900
MAKARSKA R., BaSka Voda
3* app. Pavič, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta
juniJ/7D/NZ od 34.900
Sonikov klub "Narodni parki"
3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz
27.475D/POL+BUS 39.900
PARIZ	TURČIJA
5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland,	5* hotel in izlet v Pamukkale,
odlično slovensko vodenje	odhod letala iz avstrijskih letališč
22.4/5D/NZ 39.900	16.4./7D/AI	75.820
GRČIJA, Rodos
2* Manos, polet letala iz U, (14D od 94.200)
junij/7D/NZ od 72.600
ŠPANIJA, Mallorca
2* Grada, polet letala iz U, (14D od 107.300)
junij/7D/P0L od 83.300
GRČIJA, Kreta
3* Kalia, polet letala iz U, (14D od 118.600)
junij/7D/P0L od 84.400 TUNIZIJA
4* hotel in 2-dnevni puščavski safari, letalo iz Ljubljane
maijurijffD/AltPOLod 109.900
Chii ao v Srr n na vt(u&i^
SONČEK
TUI potovalni nnUr Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tel. prodlela: 02/22 080 33 • www.sanchek.com World of TUI
Prauicazause
Odvetniška zbornica Slovenije združuje skoraj 1.000 odvetnikov, pravnih strokovnjakov, ki samostojno in neodvisno opravljajo svoboden poklic, so zavezani k molčečnosti in v postopkih nastopajo v vašem imenu in za vas.
ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Vabimo vas, da nas pokličete na brezplačno številko
080 2024
vsak delovni dan med 10. in 14. uro. odvetniska.zbornica@siol.net
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Petovla avto Ptuj d.d., Ormoška o. 23, Ruj, tel.: 02 749 35 22,
RE Avtohiša Maribor, tel.: 02 330 07 70;	petOViaM^n
RE Ormož, tel.: 02 741 76 90; RE Ljutomer, tel.: 02 584 81 12 --^WiB
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasana-gič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se prične 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
NEPREMIČNINE
KUPIM manjšo kmetijo. Tel. 041 666-170.
DELO
DEKLE ZA strežbo v dnevnem baru takoj zaposlimo, stanovanje brezplačno, nedelje proste. Tel. 041 710-660, Bife pri Justinu, Jože Sedevčič, s. p., Grumova c. 2, 1275 Šmartno pri Litiji.
AVTOMOBILIZEM
www.radio-tednik.si
KMETIJSTVO
PRODAM 3 prašiče domače reje, od 130 do 150 kg. Tel.: 782 3671.
TRAKTOR ford major 50 KM, s priključkom za nalaganje ter semenski in jedilni krompir sorte kenebek prodam. Tel. 758-03-61.
UGODNO prodam seno v okroglih balah in kupim bikce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 645-875._
VOZ LINGER in seno v balah prodam. Tel. 755-57-21 ali 031 241-145.
UGODNO PRODAM seno in otavo. Sp. Velovlek 46, tel. 755-65-11 ali 040 369-593.
SENO v balah prodam. Tel. 794-53-11._
PRODAM kostanjevo kalano kolje. Tel. 768-56-01._
PRODAM hlevski gnoj. Tel. 740-83-68, zvečer.
PRI IRGOLIČEVIH v Sodincih 22 pri Veliki Nedelji prodajo težke bele piščance, domače reje. Tel. 713-60-33.
PURANE IN PURIGE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, bomo pričeli prodajati 11. aprila 2005, možna brezplačna dostava. Naročila sprejemamo na tel. 688-13-81 ali 040 531-246. Rešek, Starše 23. 2205 Starše.
SILAŽNE okrogle bale prodam. Tel. 753-19-81.
SADNO DREVJE: jablane starih sort in novih sort češnje, višnje, marelice, breskve itd. po ugodnih cenah vam nudi DREVESNIGA HOLG, Zagorci 61, pri gasilskem domu Gra-bšinski breg. Tel. 02 758-08-91, 041 391-893.
UGODNO PRODAM Opel astro karavan, l. 1997, z vso dodatno opremo (klima, ABS, servo, 2x air-bag ...). Tel.: 041 670 770.
RAZNO
Torek, 5. april
18.00 Slovenska Bistrica, dvorana glasbene šole, Nastop violinistov in pianistov 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, filmski večer Frida, filmska biografija kultne
mehiške slikarke Fride Kahlo 19.00 SNG MB, Hoffmannove pripovedke, VelDvo, za abonmaja Opera torek 1, 2, in izven
19.30 SNG MB, Nedostopna/Vnaprej plačano usmiljenje, StaDvo, za izven
Sreda, 6. april
16.30
18.00 19.00
19.00
Markovci, telovadnica OŠ, 46. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet
Pragersko, kulturni dom, Rože male Ide
SNG MB, Hoffmannove pripovedke, VelDvo, za abonmaja Opera in Balet 1, 2 in izven
Ptuj, GID, projekcija filma Neke vrste pošast
Četrtek, 7. april
9.30	Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo
10.50	Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo
17.00	Mestno gledališče Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo
17.00	Slovenska Bistrica, prostori Mladinske knjige, Gicibanove pravljične ure
18.00	Ptuj, Miheličeva galerija, razstavlja akademski slikar in grafik Bogdan Čobal
18.00	Ormož, glasbena šola, Koncert učencev Glasbene šole Ormož
18.00	Poljčane, avla OŠ, Rože male Ide
20.00	Ptuj, Kolnkišta, filmski krožek Jam Session
20.00	SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Dijaški 30 in izven
STORITVE
KOMPLETNA izvedba različnih ograj, z vrati, stebrički, elektro pogoni, »na ključ«, vključujoč montažo, zemeljsko gradbena dela, dostavo in vgradnjo betona _ Za vas poslujemo od 7.-15. ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Tel. 778 87 51, Žično pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Rajšpova ulica 15, 2250 Ptuj (bivši Agis).
AKCIJSKA prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih žičnih mrež za OGRAJE, različnih višin in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej, PLA-STIFICIRANE MREŽE od 348 SIT/m2 naprej - 10 let GARANCIJE! Npr. Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel. 778 87 51. Za vas poslujemo od 7.-17. ure, ob sobotah od 7.-12. ure! Žično pletarstvo Rogina Marjan, s. p., Rajšpova ulica 15, 2250 Ptuj (bivši Agis).
PREKLIGUJEM mesečno vozovnico št. 4109 za relacijo Ptuj-Maribor, izdano na ime David Kekec, Nova vas 42, Markovci.
KOJ KRAPI: rdeči, belo- črni, belo-rdeči-črni. Veliki do 15 cm, samo 1000 SIT, zlate ribice 200 SIT lokvanji _ Tel. 031 259-525.
Kar odšla si, najina zlata babi
VALČI
Nisva ti mogla povedati, kako zelo, zelo sva te imela rada. Hvala ti za vse. Naj te angel~ki varujejo.
Tvoja sončka Tomaž in Filip
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše zlate žene, mamice, tašče in babice
Valerije Predikaka
S PTUJSKE GORE 33
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Hvala vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje, svete maše, darove za cerkev in sveče. Boštjanu in Emici Rodošek, Bredi Žerak, Verdenikovim, Lupinškovim in Medvedovim hvala za pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala pevcem, gospodu Fegušu in godbeniku za odigrano Tišino.
Posebno zahvalo dolgujemo p. Maksu za opravljen obred z lepim nagovorom in sveto mašo ter p. Janku, p. Janezu in p. Albinu. Hvala pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Z žalostjo v srcu mož Franc, sinova Peter in Milan ter hčerka Cirila z družinami
DOBRODOŠLI NA 2. VLAK ZVESTOBE! ^^^^^^^^^ v SOBOTO; 21. MAJA 2005 -XÍI^ř® eSrl •^.Ur ÍRradioptuj _______________________	Na vlak zvestobe tokrat vabimo 10 novih naročnikov. Prvim desetim novim naročnikom bomo brez žreba podelili vstopnice za vlak zvestobe, ki bo peljal 21. maja.
	1 Nepreklicno, najmanj za leto dni, naročam Štajerski tednik I
	Ime in priimek: Naslov:
	Kupon nalepite na dopisnico in jo do sobote pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj .^^^ilSS^^H^fl
Ptuj • Sežiganje komunalnih odpadkov
Nedovoljeni dim pogost
Kurjenje v naravi in na prostem je v mestni občini Ptuj prepovedano z dvema občinskima predpisoma - odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlokom o javnem redu.
18. marca je bila na celotnem območju države za območja brez snežne odeje razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Od tega dne dalje se izvaja poostren državni nadzor, ker je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Prepoved sežiganja komunalnih odpadkov, vključno s sežiganjem odpadkov z vrtov na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kuriščih, kotlovnicah in podobno, je prepovedano po 69. členu odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, v 7. členu odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj pa je zapisano, da je z namenom varovanja zdravja in čistoče prepovedano kuriti zdravju in okolju nevarne odpadke na odprtem prostoru, je med drugim povedala Majda Murko, komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave, kjer na številki 02 748 2 9 63 tudi sprejemajo prijave o kurjenju v naravi. Sežiganje komunalnih odpadkov na prostem je dovoljeno le, če je zanj izdano ustrezno upravno dovoljenje. Ostanke
z vrtov in zelenic je potrebno primerno kompostirati ali pa jih odpeljati posamično ali v okviru organiziranega odvoza v Center za ravnanje z odpadki.
Nedovoljeno sežiganje komunalnih odpadkov lahko povzročitelja veliko stane: če gre za fizično osebo, bo za ta prekršek plačala 30 tisoč tolarjev, pravno osebo bo stal 200 tisoč tolarjev, 100 tisoč tolarjev kazni pa je zagroženo povzročitelju sežiganja, ki opravlja samostojno dejavnost. Kot je še povedala komunalna inšpektorica, ki izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov o prepovedi sežiganja, na osnovi prijave in uradne dolžnosti, lahko pooblaščena uradna oseba pre-krškovnega organa prekršek osebno zazna, izda in vroči kršitelju plačilni nalog takoj na kraju prekrška.
V komunalni inšpekciji Skupne občinske uprave Ptuj kljub temu, da ljudi opozarjajo na prepoved kurjenja v naravi in na prostem, zaznavajo, da je nedovoljenega kurjenja še veliko. Kurjenje se šteje kot globalni ekološki problem, ki onesnažuje okolico in škoduje zdravju ljudi ter onesnažuje zrak.
MG
Obeta se dobra gobarska sezona
Prve marčevke že pobrali
Kljub nekoliko podaljšani zimi so gobarji pred pri-četkom letošnje gobarske sezone optimistični, saj so se najbolj nestrpni že lahko posladkali s prvimi letošnjimi marčevkami. Skupina ljubiteljskih gobarjev Sivka iz Ptuja je novo gobarsko sezono pričela z bolj izvidniškim ogledom starih "placov" na veliki ponedeljek, 28. marca. In prijetno so bili presenečeni, saj so pod listjem že našli prve marčevke. To da so marčevke prava gobarska poslastica, verjetno ni treba posebej poudarjati. (OM)
Foto: Črtomir Goznik
Kurjenje na prostem je prepovedano, razen če je zanj pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje.
Sv. Tomaž • Odkrili spominsko obeležje
Izraz medsebojne
povezanosti
Pri Sv. Tomažu so v nedeljo dopoldne svečano odkrili skupinsko spominsko obeležje padlim v 1. in 2. svetovni vojni ter padlim, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko 1941-1945. Kot so povedali govorci, je spomenik skupni ponos in izraz medsebojne povezanosti, ki priča, da tukaj živijo kulturni in umni ljudje, ki znajo ceniti tiste, ki so se za njih žrtvovali.
V krajevni skupnosti so si že nekaj let prizadevali postaviti primerno obeležje padlim žrtvam, vsi potrebni postopki za uresničitev tega cilja pa so stekli pred tremi leti. Svet KS je sprejel predlog o postavitvi skupnega spominskega obeležja, ki bi nadomestil spomenik iz 1. svetovne vojne, spomenik 2. svetovne vojne, ob tem pa bi poskrbeli tudi za postavitev spominske plošče vsem, ki so bili nasilno mobilizirani v nemško vojsko. Na podlagi izdelanega projekta ter nekaj skupnih srečanjih s predstavniki ZZB NOV, predstavniki društva mobiliziranih Slovencev, predstavniki občine Ormož in župnije Sv. Tomaža so se lani zedinili, da postavi-
Na pokopališču pri Sv. Tomažu so dobili skupno spominsko obeležje padli v 1. in 2. svetovni vojni ter padli, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko 1941-1945.
Napoved vremena za Slovenijo
Prezgodaj toplota, pozneje mrzlota.
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod še slana. Pihal bo jugoza-hodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ponekod na Gorenjskem in Notranjskem okoli -5, najvišje dnevne od 14 do 18 stopinj C.
Obeti
V sredo bo precej jasno. Popoldne bo zapihal jugozahodnik in na zahodu se bo zmerno pooblačilo. V četrtek bo v zahodni in v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, ponekod bo občasno rahlo deževalo ali rosilo. Drugod po Sloveniji bo še delno jasno. Pihal bo jugozahodnik.
jo spominsko obeležje na pokopališču. Precej težav se je pojavilo pri zbiranju potrebnih podatkov o padlih prisilno mobiliziranih žrtvah, saj podatkov v arhivih niso našli, tako da so bili povsem odvisni od posredovanih podatkov krajanov, še posebej tistih, ki so se srečno vrnili iz nemške vojske, je med drugim povedal predsednik KS Mirko Cvetko.
Skupno obeležje je svečano odkril župan Vili Trofenik, ki je v krajšem nagovoru spregovoril o njegovem pomenu. Spominsko obeležje padlim prisilno mobiliziranim je v celoti financirala Občina
Ormož, za financiranje obeležij padlim v prvi in drugi svetovni vojni pa je poskrbela KS Sv. Tomaž v sodelovanju z župnijo in krajani. Projekt spominskega obeležja je delo arhitekta Darka Štrakla.
Slovesnost je na pokopališču zbrala številne krajane, sorodnike padlih žrtev in tudi 60 let potem je po marsikaterem licu spolzela solza. K slovesnosti trenutka je pripomogel Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka in Cerkveni pevski zbor od Sv. Tomaža pod vodstvom organista Stanka Pšaka.
viki klemenčič ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Lejla Kolarič, Laporje 71 - Aneja; Mirjana Lobnik, Strma ulica 9, Hoče
-	dečka; Katja Arko Kam-puš, Slovenskogoriška 15, Ptuj - Ivano; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2/a - Lea; Tatjana Prosenjak, Spuhlja 6/a, Ptuj
-	Mašo; Tatjana Rodošek, Sta-nošina 3/a, Podlehnik - Jana; Mojca Rajh, Vičanci 45/a, Velika Nedelja - Anemarijo; Slavka Bogša, Žgečeva 8, Ptuj
-	Tajo; Suzana Repič, Zagorci 85, Juršinci - Žana; Vesna Vrabič, Prvomajska ul. 3, Rogaška Slatina - Žana; Simona Makoter, Stročja vas 35, Ljutomer - Majo; Polonca Berlak, Juršinci 49/a - deklico; Brigita Ferk, Arbajterjeva ul. 1, Ptuj
-	Ano; Natalija Bedrač, Dolga lesa 5, Ormož - Aljaža; Petra Kumer, Ločki Vrh 54, Destrnik
-	Mischela; Adelina Bombek, Cirkulane 55 - Leonarda; Tanja Simonič, Orešje 194, Ptuj
-	Tjašo; Zofka Predikaka, Grajena 30, Ptuj - Nejca.
Poroka - Ptuj: Vinko Čeh in Danijela Bombek, Industrijsko naselje 1, Kidričevo.
Umrli so: Anton Pulko, Sedlašek 21, umrl 23. marca 2005; Stanislav Novcak, Gabr-nik 5/a, umrl 21. marca 2005; Stanislav Zupanič, Spodnja Hajdina 51, umrl 27. marca 2005; Katarina Turnšek, Skor-ba 29, umrla 28. marca 2005; Franc Fliser, Gorišnica 76, umrl 28. marca 2005; Franc Krajnc, Velika Varnica 76, umrl 29. marca 2005; Milutin Mirković, Rimska ploščad 23, Ptuj, umrl 27. marca 2005; Andrej Vidovič, Sedlašek 32/a, umrl 26. marca 2005; Matilda Munda, Mala vas pri Ormožu 1, umrla 25. marca 2005; Ljudmila Šuen, Stanov-no 21, umrla 26. marca 2005; Valerija Predikaka, Ptujska Gora 33, umrla 26. marca 2005; Janez Štumberger, Cesta v Njiverce 15, Njiverce, umrl 23. marca 2005; Janez Vojsk, Zagojiči 14/c, umrl 26. marca 2005.
Črna kronika
Smrtni nesreči pri delu
29. marca okoli 15.10 je med podiranjem dreves z motorno žago v gozdu v naselju Obrež prišlo do delovne nezgode, v kateri seje smrtno poškodovala 75-letna domačinka.
1. aprila ob 11.35 je prišlo do delovne nezgode v Krčevini pri Ptuju, ko je 54-letni moški med nalaganjem slamnatih bal padel s prikolice in se pri tem smrtno poškodoval.
V križišču izsilil prednost
28. marca ob 17.15 se je na lokalni cesti Dornava-Mo-škanjci, v naselju Mezgovci, zgodila prometna nesreča, ko je 19-letni voznik osebnega avtomobila Renault megane v križišču izsilil prednost 23-letnemu vozniku motornega kolesa znamke Yamaha. Pri trčenju je motorist padel po vozišču in se telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj, nato pa v Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Škoda na vozilih znaša po nestrokovni oceni 1.200.000,00 SIT.
miAiirof
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela