Razorski: IHas čIoYeL in knjige Tudi danes se mnogi slovenski domovi ponašajo le z dobriml knjigami in časopisi. Veselje te obide, ako ob vstopu v kmečki dom vidiš na mizi »Slovenskega gospodarja«, »Nedeljo«, »Kmečko ženo« in druge naše dobre časopise in knjige. Še večje pa je veselje, ako domači povedo, kaj radi čitajo, kako čitajo, kaj jim posebno ugaja, Cesa žele več, česa ne žele ltd. Izjava nekega mladega posestnika, da je ena mescčna priloga »Kmečko dela« sama vredna toliko, kot znaša vsa letna naročnina ,a »Slov. gospodarja«, je tako prepričevalna o pravilnem cenjenju in spoštovanju naše dobre tiskane besede, da le želimo, da bi bilo _im več takih čitalcev Vselej, ko se brez zadostne potrebe trga tiskan papir, nastane v duši bol nad uničenjem duševne dobrine. Misli, ki so tu natiskane in  danes morda odveč, bomo lahko 6ez leto ali dve zelo potrebovali. Članek o gospodarstvu, kmetijstvu, kakem narodnem dogodku, ki naa j<, zanimal, naj gre v pogubo. Če že ne hranimo vsega časopisa, izrežimo vsaj to, kar nam je posebno vredno in koristno ter hranimo. Mnoga važna misel, nasvet ali pouk, ki ga danes še ne potrebujemo, nam bo v bodo.nosti gotovo kdaj dobrodošel in potreben Zato ga že danes izrežimo iz časopisa in čuvajmo! Dober tisk spoštuj! Knjigo prijemaj vedno s snažnimi rokami! Takoj ko pričneš čitati, jo ovij! Za znamenje, do kod si prečital, naj ne služi upogiban.ie oglov. ampfik listič ^ '¦ ki ga tam vložiš. Ko čitaš, se ne naslanjaj • komolci na knjigo, ker s tera knjigo Kvuriš v hrbtu. Postala bo zverižena. Ko si knjigc prečital, jo shrani na -a to določenem mestu.