ARH1VJ XXI 1998 Osehnc vesti 153 arhivskega gradiva. Profesor Klasine je velik pomen dajal postopku odbiranja. Zaradi šinkega znanja mu je še tako neugleden dokument veliko posedal. Moji prvi seznami so bili prevzemni, nato prvi "regesti" fonda Muzejsko društvo Ptu', objave v lokalnem Časopisu. Prav tako mora pripravnik spoznan vse postopke obdelave posameznega dokumenta. To na primer pri srednjeveški listini se zdaleč ni preprosto, še posehno, če je pisar pir.al nckaligrafsko, če je bil nenatančen pri imenih, datumih itd., ali pa je 10 namenoma poecl zaradi skrivanja podatkov. "i Pripravnik mora spoznati tudi vse ustvarjalce arhivskega gradiva in se srečal Z vsemi zvrstmi gradiva - s spisi sodišč, zemljiško kr.jigo, gradivom gosposčin, pečati grbi, rotiovniki, cerkvcnimi arhivi, spisovnim gradivom Mestne občine, listinami, cehovskimi redi, rokop. ;i in še in Še Mojc pr/o spe znavanjc ustvarjalca po tcraluri je bilo Muzejsko društvo na Ptuju. Zelo zanimivo je nato bilo srečanje z izjemno razno vrsti m gradivom nešictih ustvar alccv, v nekaterih detajlih pokrivajoč evopski prostor (npr. arheološki simpozij na Piuju, pred prvo svetovne vojno in po njci). Morda je prav srečanje z Muzejskim društvom še povečalo moje zan.manje za konce 19. in začetek 20. Stoletja, čeprav moje osnovno arhivsko delo pokriva srednjeveško gradivo. Študij zgodovinske literatur,! in arhivske teoriji; ter prakse je hi) zanj nadvse pomemben, ravno tako popularizacija arhivske službe in tudi raziskovalno delo, vendar to m smelo predeči osnovnega arhr skega urejevalnega dela. Nesojeni arhivski svetnik V skladu z. 28. člcrom zdaj veljavnega Pravilnika o pripravništvu, strokoviih izpilili .n pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnosti)' s področja varstva kulturne dediščine je profesor Anion Klasine izpolnjeval vse pogoje, razvidne tudi iz prispevka A. Pckonja v Ormoškem zbormku za pridobitev svetniškega naziva, razen pp'c alinejc, da via doktorat arhivskih znanosti. Z odliko opravljeni profesorski izpit pri znanih doktorjih ljuhljanskc univerze, pedagoško delo in šc posebej hogato, lehtni: in kakovostno dcio na področju arhivistike, uolgo skoraj četrt stoletja, odtehtajo tisti PRAVILOMA, ki stoji v 28. členu pravilnika Nesojeni arhivski svetnik imenujemo Aniona Klasinca zato, ker tega naziva n nacl, saj se po deslej znanih podatkih zani ni potegoval, čeprav je delal v arhivski stroki svojega časa toliko n tako strokovno kot njegovi kolegi arhivski svetniki. Razlogi? Morila bi bilo na mestu, da pokojn prof Anton Klasine ta naziv dohi. in sicer n. junija 1991, oh 20. obletnici smrti. Osnova za odločitev bo tuui Klasinčev zbornik, ki ga pripravljata Zgodovinski arhiv Ptuj in Pokrajinski arhiv Marihor. Slovesnost Skromna slovesnost 5. 6. 1998 v Zgodovinskem arhivu Ptuj skupaj z arhivsl i kolegi iz Maribora in Celja c izzvenela v smislu nagovorov ravnateljev Ivana Lcvreneiča, Miroslava Novaka in Rudija Kr želja. Njegov i učenki Marija Hernja Masten in Kr si" a Š amperi Purg sta vsaka na svoj način predstavili "avljcnjc i delo velikega učitelja, in sicer z nagovoroma v obliki spominov, skromno razstavo in zloženko. Drugi pomen arhivistike po Klasincu jc predstavljala predstavitev prve zgoščenke v Sloveniji, na kateri je arhi/ski inventar gradiva Službe družbenega knjigovodstva Zaključni račun za obdobje od '953 do 1986. ki ga jc pripravil Brane Oblak, računalniško obdelavo zgoščenke pa jc prispeval raČu-nalniear Dannan I indenlal. Zgoščenka jtehnično na taki ravni, da sc uporabnik po:u ., kot da bi brskal po internem Vir in literatura Personalna mapa prof" Antona Klasmca, Zgodovhsr. arhiv Ptuj. Slovenski biografski leksikon Ljubljana 1925-32 - prva \ ijiga, 1933 -52 • druga knjiga. Kislina Š a ni ped; ]n lncmoriam Profcsoriu Antonu Klasmeu, učitelju in mentorju. Tednik, 12. ju. 1979, Št. 26. Rudolf fcggcr: \Viumung, Feslsehrift Tur Balduin Saria zum 70. Gcburtstag, 1964 Mtlnehen (Buchreihc der Stidostdeutsehcn Historiehen Kommission). Jakob Lmeršič: Pomembnejši sodelavci Muzejskega društva od začetka dn danes. Muzejsko društvo v Ptuja 1893-1956, Zgodovinsko društvo v Ptuju 19f6-1983 Ptuj 198:» Pravilnik o prinra^niŠtvu, strokovnih iznitifl in pri dobb ani.i nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine, Uradn: list RS i4. 6 96. Andrej j ekonja. Pregled arhivske dejavnosti na Ormoško P.uj.skcm območju v luči dela proic sorja Antona Ktasinca, Ormož skozi stoletja 11, Ormož 1983, str. 723. Kri. i I i' j h Ša > npt rl' Purg Antoša Leskovec - sedemdesetletnik Antoša Leskovec, arhivski svetnik v pokoju, jc vso svojo delovno dobo s krajšo prek .utv p štirih let posvetil delu Pokrajinskega arhiva ML*bor. Vsa 1,1 leta si jc v PAM prizadeva) za priznanje in uveljavitev maribo.-skcga arlvva, zato jc med nje govimi teksti, v katerih pik o zgodovin, n razvoju mariborskega arhiva, dostikrat mogoče paj obravnavo problematike o Pokrajinskem arh:vu in njegovil predhodnikih. Oh petdeset) ctniei Pokrajinskega arhl /a Maribor jc zapisal: "Petdeset let po svojem po vzdihu v javno ustanovo more mariborski varuh arhvskcga deleža kulturne dediščine na območju, ki jc siier mnogo 154 Osebne vesti ARHIVI XH Vm manjše, kol mu je bilo določano leta 1933, pa oh intenzivnosti, ki jo je v primerjavi z nekdanjimi razmerami dosegla arhivska slu ž ha v novi Ji: gosi a i j i, dovolj veliko, z vcemi mogočim, zakonskim po oblastili evidentirati, varovati in zajemati arhivsko gradivo, ki dokumentna delovanje in snovanje slovenske družhe v koroški regiji, v na_ večjem delu Podravja in v Pomurju." V nadalievamu na ugotavlja: "Do danes ie aihiv tudi že izpolnil pričakovanja domače javnosti glede deleža, ki naj ga kol člen sestava cledieev Zgodovinskega društva v Mariboru prispeva k domačemu zgodovinopisju." Antoša Leskovee se je večkrat oglasil s tehtnimi članki, vedno takrat, ko sije prizadeval za uveljavitev marihorskega arhiva. Kot dober strokovnjak je bil poklican in pritegnjen v delovanje številnih komisij in delovnih teles, tako v okviru Arhivskega društva Slo venije kakor tudi Skupnosti arhivov Slove.iiji' n v druge organizacijske ohlike, formirane v preteklosti, ki so združevale prizadevanje slovenskih arhivov. Zdaj, ko praznuje sedemdesetletnico svojega živ Ijcnja, ugotavljamo, aa je danes Antoša Leskovee, arhivski svetnik v nokoju, profesor zgodovine i lilo-iofije, dostikrat prevajalce, predvsem pa mentor mla dim arhivistom. Rodil seje leta 1928 v Radovljici. Oče mitje umrl ¿godai žc leta 1930, zafe se jr z mamo prcscl■ v Maribor in tam pc drug' svetovni vojni, leta 1947 končal realno gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na filozofsko fakultete v Ljubljani na smer geografije in zgodovine a je geografijo že v prvem semestru študija zamenjal s filozofije ; udij je končal leta 19.52. Kot mlad profesor je začel svojo profesorsko kariero na Nižji gimnaziji v Manhoru, vendar ga je kmalu začelo zanimati delovne mesto v marihorskem arhivu. Ta je bil namreč šele leta 19.52 spet osamosvojen, to pomeni, da je od leta 1941, ko je okupator odpravil samostojne delovanje mariborskega arhiva m gaje kol oddelek pi'H'uc muzcjii, kljuh sklepom AVNOJ-a deloval tako naprei še po letu 1945, .Šele po letu 1952 je začel spet osamosvojen delovati pod "čudnim" imenom Držav ri arhiv Re publike Slovenije podružnica Maribor. Amoša Leskovee si je potem ko se jc zaposlil v mariborskem arhivu, želel pridobiti dodatna strokovna znania. Najprej jc obiskoval višji ariivski tečaj v Beogradu ter opravljal arhivsko prakso v Državnem in v Mestnem arhivu v Ljubljani, nato pa nekai časa še v Državnem arhivu Hrvaške v Zagrebu. Leia 1954jc moral odslužiti vojaški rok, tako daje redno delo s polnim delov-um časom začel šele leta 1955. Najprej samo delno ker jc bil s polovičnim delovnim časom zaposlen še na šoli kot profesor, od leta 1958 paje bil redno in polno zaposleni delavce in uslužbence arhiva v Mariboru. V šestdesetih letih je na povabilo Pedagoške akadcmiic v Mariboru, tam začel predavati obče zgodovino do oktohrske rcvolueije, a to ob svojem rednem delu v arhivu. Leta 1969 jc bil pcvahljen, da sc na pedagoški akademiji tudi redno zaporli, po vsej verjetnosti tudi zaradi spicmljajoče zakonodaje in širjenja programr Pedagoške akademija Maribor, ki je želela imeti v delovnem razmerju čim več kvalitetnih profesorjev oziroma strokovnjakov. Na Pedagoški akademiji Maribor ic ostal samo slaba Štin leta. nato se je vrn v mirihorsk, arhiv ter prevzel funkcijo namestnika oziroma pomočnika ravnatelja. Večkrat jc hil zaradi v arhivu znanih težav vršilce dolžnosti ravnatelja Njegovo strokovno delo je oilo vsa leta usmerjeno v resno studiisko :n raziskovalno tlelo pr urejanju arhivskega gradiva. V začetku sc je usmerjal pred vsem na tisto arhivsko gradi1o, ! jc nastale pred letom 1850. Pozneje je svojo strokovno dejavnost usmeril na arhivsko gradivo, ohranjeno v fondu Oh-čina Maribor. V sedcmdese.ih letih, ko je za arhivsko gradivo do leta 1850 prišel v arhiv arhivist spccialist, je Leskovee prevzel strokovno i tudi š.udijsko delo na obdelavi londov s področja gospodarstva in uprave pc letu 1850. S viliodom novih strokovnih delavcev v Po krajinski arlu1 Maribor in z reorganizacijo arhiva v letu 1976 j^ Antoša Leskovee prevzel samo skrb za arhivske 1'cnde in zhi -kc s področja uprave po letu 1850 To delo jc opravljal z veliko vnemo in dobrimi rczultai v Pokrajinskem arhivu Maribor vse do od heda v pokoj. Kot namestnik in pomočnik ravnatclia ali nekaj časa tudi vršilce dolžnosti ravnatelja jc prof. Antoša Leskovee večkrin imd pomembno vlogo pri temeljnih strokovna, odločitvah v Pokrajinskem arhivu v Manhoru. Ob vseh teh odločitvah pa sc je moral dejavno vključi v projekt evidentiranja arhivskega gradiva, po.nemhncga za zgodovino Slovencev, v madžarskih arhivih, p.cdvsem v arhivu sosednje Železne županije v Szomhathelvu ter v arhivu Žalske županije v Za-lacgcrszcgu. Dostikrat jc svoje delovno področje evidentiranj?, i s me rt l tudi v Državni nacionalni arhiv Madžarske v Budimpešti. Posebej ¡e treba poudariti, da sc je prof. Antoša Leskovee, ko sc j: seznanil z dejstvom, daje v man horkcin arlii' u veliko arhivskega gradiva, pisanega v m*< :arskem jeziku (delno jc to gradivo prišlo po trianonski mirovni pc godbi v Jugoslavijo in pozneje v m-Tihoiski arhiv), sam odločil in se naučil mad/ar-šein-j. Z obvladovanjem lega jezika rad priskoči arhb u na pomoč še danes. Ob evidentiranju arhivskega gradiva na Madžarskem prof. Antoša Leskovee prcecj let intenzivno evideni al tudi arhivsko gradivo, pomemhno za zgodovino Maribora in širše, tudi v Deželnem arhivu v Gradcu. Zaratl široke razgledanosti in znanja tujih jezikov so ga p. legnili k delu in izvaiarju Arhivskega ^razuma z Avstrijo iz leta 1923 in Arhivske konvencije iz leta 1958. Ta njegova dejavnost doslej še ni bila dovolj pisani r-ti ne Širše predstavljena. Kot poznavalca številnir, jezikov so ga kmalu pritegnili tudi k drugim pomcmhnim nategam ter k prvim korakom pri na stajanju razvoja in delovanju Arhivskega centra za ARHIVI XXI 1998 Osebne vesli i fl strokovno tehnična vprašanja, k. se je leta 1992 preimenoval v Mednarodni in Stilu t arhivskih znanosti. Ker je obvladal jezike, ker je prevajal, sodeloval na mednarodni') komcrcncab, predvsem pa zaradi prepričanosti, da je treba vse, kar je dobro narejeno na področju arhivske' lecrije in prakse v Sloveniji, predstavili iudi v tujini, je nsšc ugotovitve in izkušnje z veseljem prevajal in obiavljd ali poskrbel, da so bde objavljene indi v lujih strokovnih časopisih v lujih jezikih Svoje bogalo arhivsko, pa tndi zgodovinsko znanje je, kar je po mojem najpomembneje, vsa ta leta iz dneva v da» brc/ jeze ali slabe volje prenašal na mlajšo generacijo arhivisiov, ki so v zadnjih letih prihajali v Pokrajinski arhiv Maribor. Prav zaradi lega svojega pedagoškega dela ga je tedanji Repabliški sekretariat za kulturo Republike Slovenije leta 1982 imenoval za predsednika komisije za preizkus strokovne usposobljenosti za delavee, ki delajo z dokumentarnim gradivom. Pregled in število Ich opravljenih strokovni« izpiiov, če jih smemo tako na kratko imenovali, daje sliko o njegovi dejavnosti na tem področju. Poleg teh skrbi /a razvoj mariborskih mladih arhivistov m pa tistih delavecv, ki delno na tcrciin z arhivskim in dokumentarnim gradivom, ie vrsto let deloval tudi v naši tako imenovalo republiški komisiji za strokovne izpite, torej v tisti komisiji, ki je skrbela, da so arhivski strokovni delave nared lako imenovane "državne" ali kake druge strokovne izpite, pred pisane s takratno zakonod ijo. V letih od 1964 do 1972 je bil predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru, nato pa je bil nekaj časa tudi v Izvršnem odboru Arhivskega društva Slo vemje, tam je deloval v različnih tek ;ib društva od leta 1958 pa vse do leta 1967. Med letoma 1970 in 197^ je v Organizacijskem komiteju mexlnarodnega knltnrno-z.godovinskega simpozija "ModineP predstavljal maril orske Visokošolske zavoda. Njegov prispevek pri objavljanju Vodnikov je poinenmen, saj je sodeloval že pr prvem Vodniku po arhivskih fondih Slovenije. Prav Antoša Leskovee je poskrbel, da so bili pod njegovim vodstvom za ta prvi slovenski vodnik narejen; prvi osnovni popisi arhivskih fondov m zbirk v mariborskem arhivu. Prav tako sc je vključil v delo tudi pri drugem popisu v osemdesetih letih, sai je sodeloval pri popisu ter nastanki! Vodnika po arhivskih fondih in zbirkah SFRJ, knjigi za Slovenijo, ki je ludi danes še vedno aktualna in uporabna. Ob svojem arhivskem strokovnem delu jc pripravil več razstav, med kalem», naj omenimo le nckalere najpomembnejše- Arhivsko gradivo in niegovo varstvo Slovenj Gradec 1974, oziroma Ravne na Ko roškem leta 1974. 13.i 1 je nosilce projekta proslave in razstave ob 50-lciniei Pokrajinskega arhiva Maribor (leta 1983). Po sla vil je posebno razstavo Maribor leta 1945-1965 (leta 1975), na kateri je predstavil novejšo zgodovino mesia. Pomembni razsiav sla bili iudi v Prekmurju, in to Vin za gradbeno zgodovino Prek-murja do leta 1919, odprla jc h la lela 1991 v Lendavi, ter Lendava skozi stolcija (lela 1992), prav lako v Lendavi. Ariiivsko strokovno delo, ki ga je opravil Anloša Leskovee, je seveda le ¿k o opisati, prav tako navesti vse fonde, ki jih je uredil v svoji skoraj štirideset Icl dolgi arhivski dobi. Naj omenim samo nekatere. Ureditev in invcntarizacija fondov Gospostva Konj: :e-Oplolniea, Popi.i zemljiških knjig, gosposčin ler magistratov, mest in Irgov, le-to jc pozneje s sodelovanjem arhivislke Fmiee Ogrizek izdal iudi v samostojni publikae.j- Inventarji lil (leta 1989). Nalo je urejal arhiv Velikega župana mesta Maribor 1941 1941". gradivo ogrske uprave, ki jc bila prevzela po trianonski m.rovn pogodbi Gre za listo odbrano arhivsko gradivo iz madžarskih arnivov, k j je pisano v madžarskem jeziku in jc bi1:) i/vzel o iz fondov uprave Znpanijc Zala m Železne županijc, ler popis civilnih m župnijskih matičnih knjig in več letnikov gradi/a miirskesoboškega okraja iz obdobja Ogrske. To gradivo je invcnlanzira) tudi zaradi lega, ker jc pisano v madžarskem jeziku, tako da ga je odtlej mogocc posredovati tifdi tistim, ki madžarskega jezika ne znajo, torej uporabnikom in drugim raziskovalcem lega gradiva. Ob svojem arhivskem strokovnem delu je sodeloval tud ori urejanju številnih fondov Med njimi naj oineirmo spel samo nekatere izbrane, kol so: Srcsko nacelslvo Dravograd od leta 1920-1942, Municipij elezne žnpanijc, Pooblaščence za vprašanja dela šefa Civilne uprave za Spodnjo Štajersko, Uprava za gradnje in regu lačno M ar'bor, Okrajno sodišče Maribor zapuščinski spisi in drugo. Ob tem je prof. Antoša Leskovee iudi intenzivno ohjavljal. Del njegovih raziskav in objav je predstavljen v posebnem prispevku, ki ga je pripravil arhivist ■ knjižničar i/ Pokrajinskega arhiva v Ma ribom Leopold Mike t Avberšek. Naj na tem mestu navedeni samo nekaj njiflovilj pomembnih objav, med katerim je najobSirnejša Vodnik po gradivu meslne občine Maribor na 294 straneh s predstavitvijo najobsežnejšega fonda starih občin, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor. I*ond obsega kar 98 tekočih metrov, to je 560 arhivskih škaiel ter 550 knjig. Oh njegovih prispe vk'ibJ naveden* so v objavi i en i bibliografiji, naj tukaj omenim same t'ste, ki so pomembni za noznavanje zgodovine Maribora in širše, saj je s lega področja objavil precej člankov ir mel odmevne rcferaie, nckalere iudi zunaj Maribora in v ti ij i ni Za arhivistiko so pomembna njegova predavanja Mariborski arhiv in nekateri njegovi problemi leta 1960, nalo Pokrajinski arhiv v Mariboru od lela 1946 1965. Fran j o liaš in ni ar i bo, s k i arhiv in Še b lahko našle val Antoša Leskovee, arhivski sveimk v pokoju, jc da nes prištet med zaslužne delavee arhivske in zgodovinske stroke pri nas v Sloveniji Zaradi aktivnega sodelovanja pri delu in organiS®iji Posvclovan. o strokovnih in tehničnih vprašanjih v arhivih (njegovi strokovni članki so objavljeni v Sodobnih arlv 'ihj, zaradi njegovega dela pri razvoju Arhivskega eenlra za strokovno tehnična vprašanja današnjega Medna- 152 Osebne v es ii ARHIVI XXI 1998 lOdncga inštituta arhivski!) znanosti ter zaradi objavljenih prispevkov in prevodov v puhiikaeij Allanli je bil Antoša Lcskovce leta 1998 odlikovan z veliko zlato,IHinf~ Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Zaradi vseh dejavnosti jC znan tudi širše, v Marboru ga imenujemo "mestni arhivar", saj ie v maritoi.skcm arhivu s krajšo prek.nitvijo preživel celih štirideset let, torej obdobje od 1952 do 1992, ko sc je upokojil. Antoša Lcskovce je še daner pomemben člen pri delu za razvoj m uveljavljanje Pokrajinskega arhiva Maribor v Sloveniji in tudi v tujini. Posebno veseli smo. ker aihivski svetnik v pokoju Antoša Lcskovce šc vedno pogosto prinaa v Pc Krajinsk' arhiv Mai ibor- kjer je toliko let nesehično ir. brez slabe volje pomagal reševati arhivske strokovne, pa IUj druge probleme, c danes zna priskočiti na pomoč tudi pri reševanju povsem vsakdanjih, pa tudi življenjskih problemov, kar lahko iaradi svojega ho-gatega strokovnega znanja tudi s pridom stori. Vsi zaposleni v Pokr;iinskcm arhuu Marihor si močno želimo, da b' naš staresta slovenske arhivistike še veliko let pribijal med nas in tako kot doslej z. blagim nasmehom dajal navodila ali predlagal načine, kake rešiti arhivske, pa tudi druge prohleme vsak danjosti. Peter Pavel Klasinc Bibliografija Antoše Leskovca ob 70-letnici IJvod Bibliografija g. Antoše Leskovca je zhranu in razvrščena po kriterijih, ki jih zahteva ministrstvo za znanost in tehnologijo za raziskovalce. Zhrani so vsi prispevki, ki jih jc avtor objavil v obdobju od prvega prispevka leta 1960 do obiav enib člankov v letu 1998. V bibliografiji na ni navedeno avtorstvo številnih razstav, ki sodijo v skupirc Izvedena in druga nedestopna dela. Avtor žal ni zap: soval vseh razstav, ki jih je pnpravlial. Katalogi vseh razstav nisc ohranjeni, za nekatere razstave pa m1 li ;o bili izdar Leta 1970 je gospod Leckovec v Zhcrniku Pedagoške akademnev Mariboru I96C l970ohjavil bibliografijo profesorjev in tako objavi) svojo bibliografijo 7,a leta 1960 1970. V Arhivih je bila prav take objavljena bibliografija elanev Arhivskega društva Slovenije, in siccr pr posameznih letih. V tem prispe vku }c zbrana njegova bibliografija s tipološko razvrstitvijo, ki kaže na strokovnost njegovih prispevkov. Izmed 75 bihii-ografskib enot jc 31 strokevnih člankov. 14 bihli-jgrafskib enot je pop'avic ali samostojen sestavek v znanstveni ali strokovni knjici. Nadalji ;e v hihh Ografiji 7 recenzij knjig in 9 člankov o pomembnih zgodovinarjih al dogodku), pomembnih za zgodovino. V bibliografiji je vsebina večine člankov v skupini strokovnih člankov prikaz raz v. j a idustr: ilizacije, gospodarstva in obrti v severovzhodni Sloveniji. To jc Šc danes njegovo največje veselje pri pregledovanju arhivskega gradiva v čitalmei Pokrajinskega arhiva Maribor, kjer je redni obiskovalce. Njegovi strokovni Članki in poglavja v znanstvenih .n strokovnih knjigah so zgoščene objave dognanj in podatkov, k, jih jc ¿hial pri svojem znan s 1 ven o-raziskovalne m delu v arhivu. Vsebina njegovih člankov bi zadostovala za izdajo vee monografij. Vendar 'c doslej v monografsk, ohliki izdal le dve deli, v seriji inventarjev pokra jinskega arhiva Marihor; Zemljiške knjige gospo.ščin ter magistratov mest in trgov v Pokrajinskem arhivu Marihor ter Mestna ohcina Marihor. ČLANKI IN SESTAVKI 1.04 Strokovni članek 1. LESKOVEC, Antoša. Mariborski arhiv in nekateri megevi problemi. Arhivist 1960, leto 10, št. 2, str. .49-^3 2. LESKOVEC, Antoša, Ob 800 - letnici Maribora. Sedem dni fMaribor), ?3.X '964, 14, št. 4!, sir. 3, ilustr 3. LLSKOVEC Antoša. Dokumenti minulih časov : Pokrajinski arhiv Maribor razstavlja arhiva! i ic. iz svojih fondov. Večer (Marihor), I2.X.1965, 21, 5t. 237, str. 8, ilur.tr. 4. LESKOVEC, Anto;a. Pohorjki gozd marihorske meščanske srenje. Čas zgod. narodop., 1967, let. ^8 = 3 št. 1, str. 75-83. 5. LESKOVEC, Antoša. Ob petdesetletniei dekla racije. Večer (Marihor), 30. V. 1967, 23, Št. 124, str. 8, ilustr 6. LESKOVEC, Antoša. Hranjo BaŠ in mariborski arhiv Čas. zgod. narodop., 1969, let 40 = 5, str. 113-118. 8. LESKOVEC Antoša. scz.namanjc sosedov . letošnja poletna univerza Savaria v Szomhalhcliyu. Dc'o (Ljubij.), 5.IX.1969, 11, št. 243, str. 5. 9. LESKOVEC, Anttša. Vojaška oblačilnica v Ma-rihoru 1784-1809. Čas zgod. narodop., 1971, let. 42. 7, str. 9G-105. 10. LESKOVEC Anicša. Uradna no'ovanja Maribor čanov leta 1565. Čas. zgod. narodop., ) P77, let. 43 i.8,'šč! 1, str 65-67 11 I Ei.'KOVEC, Anto5a. Tovarna svinčenega belila v p* oh Dravi. Čas. zgod. narodop. 1975. let. 46 - ' i, str. 44-47. 12.' E^KOVEC, Antoša. Stara mariborska zemljiška kffiigaj Večer (Maribor\ 3.1V.1975, 31, št. 1< str. 5. n., 1977, let. 48= 13, str. 164-168. 14 LT SKOVEC, AnioSa, PREDAN, Milan. Sedem kilometrov preteklosti. Večer (Maribor), 14. 111.