AVGUST
2006
DOBILI KONCESIJO ŽADOM!
Borba za rokodelski center
Brezplačne predaje vojaške lastnine ne bo
V pričakovanju svetovnega pokala v jahanju
OBVEZNI
IZVOD
GLASILO OBČINE RIBNICA	30. avgust 2006, letnik X
REŠETO
NA RIBNIŠKI TRG PRIHAJA ŽIVLJENJE
Kamen za kamnom, korak za korakom in ribniški trg bo dobil lepšo podobo. Potem ko smo ga in vsi po vrsti kritizirali, da je postal zapuščen in osamel, lahko te poletne mesece ugotavljamo spremembe. Najbolj vidna bo nova fasada kmetijske zadruge, ker gre za največji objekt na trgu, za mnoge edini ostanek socialističnega, tipskega načina gradnje. Župnijska cerkev se obdaja z novimi tlakovci.
Nekateri zasebniki so obnovili pročelja svojih hiš, drugi nameravajo rušiti že itak propadle objekte in postaviti nove.
Na trgu je tudi opazen premik v filozofiji investitorjev, saj se je lastnik Bimaja Invest d.o.o. odločil, da gradnjo stanovanjskega objekta izpelje do konca. Obnovil je ne samo pročelje bivše stavbe Mercatorjeve uprave Jelka, marveč v njem uredil 9 stanovanjskih enot, na dvorišču pa zgradil še en objekt, v katerem bo osem dodatnih enot.
Božo Andoljšek pravi, da je obnova zgradb na trgu gotovo večji in bolj zahteven zalogaj, saj nad podobo trga bdi spomeniško varstvo, zaradi prometa in obratovanja trgovin pa je bilo treba dela na objektu posebej zavarovati.
Ker je to prvi večji stanovanjski objekt na trgu, ki naj bi z novimi stanovalci zaživel najkasneje januarja 2007, je bilo zanimivo ugotavljati tudi, kakšne bodo cene novih stanovanj. 1.300 evrov in DDV bo treba plačati za kvadratni meter, v to ceno pa nista všteti po dve parkirišči na stanovanje. Vseh skupaj bo kar 34, vstop pa varovana z zaščitno ograjo. Andoljšek, ki bo stanovanja prodajal preko nepremičninskega agenta Bamba d.o.o., pravi, da to ni tako visoko odstopanje od cen, ki jih' lastniki želijo dobiti za 30 let stara stanovanja v ribniških blokovskih naseljih, saj se tam že gibljejo med 1100 in 1200 evri za kv.m.
Malo manj sreče s prostorom imajo novi lastniki objektov ob Bistrici, ker nimajo funkcionalnega prostora, saj so vse zunanje površine javne, parkirišč pa v Ribnici vseskozi primanjkuje. Kljub temu se je eden izmed njih opogumil in v stavbi, kjer je nekdaj uradoval Rdeči križ, prav tako ureja stanovanjske enote, ki bodo najverjetneje namenjene tudi turistom. Življenje se torej vrača na trg, njegova podoba se spreminja, le še tisti ploh s 'stare Ljubljanske banke' je treba nekako spraviti dol in prepričati lastnika, da s svojo rešitvijo zdaj že izstopa od ostalega okolja tako kot črni raček od belih labodov.

Urednica
AVGUSTA
PIŠEMO:
TO NI RIBA. TO JE
SOOOOOOOOOOOOM!
Dogodki meseca
Dobili koncesijo za dom!	4
POGOVOR Z MINISTROM JANEZOM DROBNIČEM
Ribničanom sem večkrat povedal, da ne znajo izkoristiti potenciala, ki ga imajo v Ljubljani. Z malo več čuta za dobre stvari in z nekaj več pozitivne energije bi lahko za to Dolino skupaj naredili več.
Varstvo starejših v domačem kraju 5
V središču
Rokodelski center v Ribnici	6
Lastništvo vojaških objektov	7
Kulturne drobtinice
Medana pred Medano	8
30 kt po sejmu sejem	9
Kruha in iger	10
Lokalne volitve 2006
Marija, kakšen dolgčas	11
Še vedno nobenega no	\ gg "•	11
0\t naš ljubi vsaki
Žive meje
Razpisi
Zabavne strani ^UjOtk?.^2 Raba in varstvo narave
Gozd - korist ali breme?	25
Bralci pišejo
Milijon tolarjev za svetovni pokal	27
Skriti v oslovi senci	27
Komaj čakam volite	28
V pričakovanju svetovnega pokala UGAR 2006	34-35

Ujel jo je v mraku, dvajset minut čez deveto. Čakal jo je celo noč, ulovil v eni uri. Trnek da stoj in glej, roke pa bolele. Bolele so ga tudi, ko nam gaje pokazal, ker, kako držati soma, ki meri 131 cm in tehta 13,5 kg? In to očiščen??? Ponosni ribič Franc Žuk s Knafljevega trgaje soma xyel v kočevskem jezeru, okrog katerega že dolgo krožjjo zgodbe o ribah, ki te lahko s svojo težo potegnejo na dno...Za Žuka, kije tudi navdušen lovec, strah nima velikih oči, je pa kar poskakoval od vesela, ko nam je pokazal ulovljeno ribo. Saj bi še kdo, pravite, a ne?
Alenka P. Foto Marko Burger
m	Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:	Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
	Alenka Pahulje - odgovorna urednica	Tel.: 8369 765/8372 023
E	Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica	E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091
	Programski svet: Jože Tanko, Darja But,	Izid naslednje številke:
v	Vesna Horžen, Benjamin Henigman,	29. september 2006
	Majda Vrh, Pavel Hočevar	Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
0	Lektorica: Tanja Debeljak	89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
	Trženje oglasnega prostora:	obračunava DDV po stopnji 8,5%.
	Marko Modrej, GSM: 041-536-889	V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
-i/ m	Tisk In prelom strani:	pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si
	KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov	pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. septembra 2006
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Marko Burger): Drugačen pogled na dolino Rakitnice
■■■
z:>z<io£>o
e DOBILI KONCESIJO ZA
H
z
H
Gradnja naj bi se začela decembra 2006
Ni šlo tako zlahka, kot kaže, čeprav seje RIVE d.o.o. znašla med šestimi izbranci, ki jim je na zadnjem razpisu ministrstvo za delo podelilo koncesijo za gradnjo doma. Bila je zadnja, toda vsem ostalim 14 vlagateljem je tokrat šlo za las toliko, kot je Ribnici prej spodrsnilo že dvakrat.
Na zadnjem razpisu, ki je bil objavljen 14. aprila, je bilo prostih 700 mest v domovih za ostarele, ki morajo dejavnost začeti izvajati že letos ali prihodnje leto.
Že tri dni po roku, 22. junija, je komisija pod predsedovanjem Davorja Dominkuša začela odpirati ponudbe, 17. avgusta pa je bila širna javnost seznanjena s končnimi odločitvami.
Do predpisanega roka je prišlo 22 pravilnih ponudb, med katerimi dva ponudnika že imata primeren objekt, vsi ostali pa so dobivali ali izgubljali točke na račun pokritosti potreb po institucionalnem varstvu v matičnih upravnih enotah, kakovosti programa in višine cene dnevne oskrbe.
RIVE d.o.o., ki je že pomišljal, ali naj ponovno kandidira na razpisu, je tokrat pripravil ne le nižjo ceno, temveč program, ki se je s 13,5 točkami umestil na vrh lestvice, saj so ga prehiteli le štirje ponudniki, med katerimi je blestel Center za starejše občane Lucija Portorož z 19,5 točke od možnih 25. Naša naveza je imela deveto najboljšo ceno od 20 ponudnikov, na koncu pa je lista šestih izbrancev pokazala naslednjo podobo:
DSC Gornja Radgona (100 mest), skupno število zbranih točk 88,5 Dom za starejše občane Radlje ob Dravi (138 mest), skupno število zbranih točk 85,75 Center za starejše občane Lucija, Portorož (149 mest), skupno število zbranih točk 83,74 Zavod sv. Cirila in Metoda, Beltinci (76 mest), skupno število zbranih točk 81,27 DSC Lenart (150 mest) skupno število zbranih točk 81,72 in
RIVE d.o.o., Ribnica (134 mest) skupno število zbranih točk 75,6.
Skupaj je bilo tako podeljenih 747 mest, komisija pa je ministru že naročila, naj čimprej objavi še en razpis, a za omejeno krajevno območje, ker trenutno največ mest primanjkuje v Mariboru in Ljubljani.
Večina ribniških političnih veljakov ni niti najmanj dvomila, da Ribnici tokrat ne bi uspelo, še posebej z ministrom Janezom Drobničem v zaledju, zato objavljamo krajši pogovor z osebo, ki pravi, da je z Domom in bivalnimi enotami Varstveno delovnega centra izpolnila dve tretjini svojih obljub.
POGOVOR: JANEZ DROBNIČ,
minister za delo, družino in socialne zadeve
PODELITEV KONCESIJE ZA DOM ZA OSTARELE
RIVE d.o.o., ki se je za Ribnico potegovala za koncesijo, je bila pri končni umestitvi na repu izbranih, družbe, ki so ji v skupnem seštevku točk sledile, pa zelo blizu. Ali lahko zato sklepamo, da ji je tudi sedaj komajda uspelo uvrstiti se med izbrance? Slišati je bilo namreč, da bi bila lahko vloga primernejša, kot je bila...
Na javni razpis za podelitev koncesij za domove za starejše, ki gaje naše ministrstvo objavilo 14. aprila 2006, se je prijavilo 22 ponudnikov. Večina ponudnikov se je prijavila z lokacijami, kjer še ni domov za starejše oziroma je pokritost s tovrstnimi kapacitetami slaba. V celoti gledano je bila večina ponudb zelo dobro pripravljena, zato so pri zelo natančnem ocenjevanju o podelitvi koncesije odločale zelo majhne razlike. Menim, daje bila ponudba podjetja RIVE iz Ribnice pripravljena korektno, lahko pa bi bila boljša pri pripravi programa. Prav tako bi lahko bila ugodnejša cena.
Upam, da bo prišlo do gradnje objekta čim prej, saj Ribnica in njena širša okolica nujno potrebujeta dom za starostnike, ki zaradi zdravstvenih in starostnih težav potrebujejo pomoč.
RAZPIS ZA VARSTVO V DRUGI DRUŽINI
Razpisni pogoji za to novo dejavnost, ki bi ljudem lahko prinesla dodatno zaposlitev, so dokaj široki. Katera ciljna skupina naj bi po Vašem najbolj koristila tovrstne usluge, glede na to, da obstaja razlika med oskrbo v domu za ostarele ali pri družini ne samo v ceni, ampak tudi v tem, da pri zasebnikih ne bo
pogoj takšna strokovna usposobljenost, kot jo pogojujejo v domu za ostarele?
Oskrba v drugi družini je namenjena predvsem tistim starostnikom in invalidnim osebam, ki potrebujejo manjši obseg zahtevnejše zdravstvene nege in oskrbe. To so predvsem ljudje, ki so osamljeni in potrebujejo zaradi starostne ali splošne oslabelosti pomoč pri gospodinjskih in dnevnih opravilih. Oskrba v drugi družini je namenjena tudi tistim, ki se težje privadijo na večje ustanove oziroma si želijo bolj pristnega družinskega vzdušja Na našem ministrstvu smo prepričani, da je takšna oblika varstva primerna za tiste osebe, ki so večino življenja preživeli v kmečkem okolju oziroma manjših krajih, in bi si želele še naprej zagotoviti bivanje v podobnem okolju. Glede na nižje stroške takšnega varstva je morda primernejše za osebe z nižjimi dohodki. Izvajalci takšnega varstva bodo potrebovali določena znanja, ki pa bodo odvisna od števila in potreb oseb, ki jih bodo sprejemali. Vsekakor gre za področje, ki se pri nas še razvija in ga bo treba v prihodnje še natančneje opredeliti, zaradi tega se naše ministrstvo že dogovarja z ustreznimi strokovnimi institucijami za pripravo še natančnejših podlag za uvajanje tovrstne oskrbe.
Ali bo ministrstvo za delo poleg nadzora nad delom izvajalcev tudi sofinanciralo delo zasebnikov, ki se bodo tega lotili in v kolikšni meri? Stroške oskrbe v drugi družini za zdaj krijejo uporabniki sami, če ti nimajo ustreznih sredstev, so plačilo dolžni zagotoviti svojci oziroma lokalna skupnost, v kateri imajo uporabniki stalno prebivališče. Ob tem moram opozoriti, da naše ministrstvo skupaj z ministrstvom za zdravje pripravlja predlog zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, na podlagi katerega bi vse stroške za oskrbo in pomoč osebam, ki so odvisne od tuje pomoči, zagotavljali iz novega namenskega vira. V njem bi združili sredstva, ki jih že sedaj zbiramo v naši državi za to področje, skupaj s sredstvi, ki jih bomo zbrali na
podlagi novega obveznega zavarovanja.
Kdo se bo po Vašem mnenju lahko najlažje in takoj lotil tega načina varstva? Ali lahko potencialni investitorji upajo na ponovitve razpisa, glede na to, da 29. decembra poteče rok za prijavo? In ali bodo imeli prednost ponudniki storitev iz domačega kraja ali bodo lahko enako storitev nudili tudi ponudniki, ki se bodo v kraj s tako ponudbo 'priseliliTTak način dela zna biti namreč za koga zelo dobra tržna niša, da si ustvari celo mrežo mini domov.
Naša želja je, da bi se na sedanji razpis prijavilo čim več ponudnikov; če bo odziv ustrezen, bomo razpis tudi podaljšali. Tudi sami menimo, da je izvajanje oskrbe v drugi družini lahko zelo dobra priložnost za zaposlitev določenih skupin prebivalstva (kmečke gospodinje, ženske, ki so ostale brez zaposlitve v delovno intenzivnih panogah in podobno), hkrati pa bi na ta način lahko uporabili tiste stanovanjske oziroma bivalne površine, kisov marsikaterem kraju naše države neizkoriščene.
Pri določanju mreže ponudnikov bomo upoštevali usmeritve glede pokritosti iz Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2010, pri izbom izvajalcev pa bo odločilno predvsem povpraševanje po teh storitvah v posameznih območjih Naše ministrstvo meni, da imamo na tem področju še veliko potencialov, ter da je to področje lahko ustrezna dopolnitev ponudbi domskega varstva, ki je tudi z investicijskega vidika zelo ugodna.
GRADNJA BIVALNIH ENOT VDC
Razpis za izvajalca del je bil menda uspešen. Kdo je bil izbran in kakšen je terminski plan gradnje?
Na podlagi javnega razpisa za gradnjo VDC Ribnica - bivalna enota je bilo kot najugodnejši izvajalec izbrano gradbeno podjetje GRADIŠČE,d.o.o., Cerknica. Pogodbena vrednost del znaša 246.193.713,25 SIT. Dela se bodo izvajala po sistemu " ključ v roke". Rok dokončanja je 12 mesecev po pričetku del -predvidoma septembra 2007; takrat naj bi za objekt že pridobili uporabno dovoljenje. Izbrani izvajalec je že podpisal pogodbo, tako da bo predvidoma uveden v delo 30. avgusta letos.
ODNOS RIBNIČANOV DO MINISTRA
Po petih letih Vam je letos končno pripadla čast, da boste slovesni govornik ob odprtju ribniškega sejma. Kolikor nam je poznano, je to na izmed redkih priložnosti, da se sploh lahko pojavite v Dolini v takšni vlogi, kar ste Ribničanom pogosto očitali. Ribničanom sem večkrat povedal, da ne znajo izkoristiti potenciala, ki ga imajo v Ljubljani. Z malo več čuta za dobre stvari in z nekaj več pozitivne energije bi lahko za to Dolino skupaj naredili več. Veste, saj ne gre za vabila, vendar se tu najbolj pokaže odnos do stvari in ljudi.
Se Vam zdi, da so Ribničani nasploh slabo izkoristili dejstvo, da imajo svojega bivšega poslanca za ministra? V katerih primerih so se na Vas sploh obračali predstavniki institucij?
Da, zagotovo niste izkoristili priložnosti. Rek pravi: "Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena". Name so se obračali predvsem običajni ljudje v stiski.
Prihajali so v ministrsko pisarno v Ribnici, ali pa se odzvali na odprti telefon, ki ga imam vsak drugi ponedeljek v mesecu. Po svojih močeh sem jim pomagal z nasveti, napisal kakšno vlogo ali pa posredoval, če se je kje kaj zataknilo. Pogrešal sem podjetnike s podjetniškimi zamislimi, pobudnike za projekte na področju socialnega varstva ali tiste, ki bi oblikovali skupne pobude za oživitev Doline na podlagi obrti, zlasti suhe robe. Pobude morajo priti od spodaj navzgor, država in minister pa so tisti, ki te zamisli povežejo in po možnosti zagotovijo dodatna sredstva. Zlasti sedaj je veliko priložnosti, ko je na razpolago veliko evropskega denarja.
Žal pa manjkajo pobude.
Najavili ste še en projekt ki ste ga po Domu in bivalnih enotah pripravljeni pripeljati v Ribnico. Za kakšen projekt konkretno gre?
V času volilne kampanje sem predstavil tri glavne projekte: Dom za starejše, za katerega sem pred enim tednom izdal potrebno koncesijo, bivalne enote za invalide, ki jih začenjamo ravno sedaj graditi z denarjem državnega proračuna, saj smo izvedli vse potrebne postopke. Tretji projekt je živi muzej suhe robe. Kaj je to? Če smo trdno odločeni ohraniti našo dediščino in jo celo nadgraditi, moramo poskrbeti, da se nadaljuje na živi način, ker se s tem prenaša znanje na mlade ljudi. To je potrebno urediti na enem mestu z oblikovanjem centra, kjer se rodijo inovacije in kjer je možno videti več izdelkov, postopkov in robe na enem mestu in tako zagotoviti tudi prodajo. Za takšen projekt bi lahko zagotovili sredstva na Ministrstvu za delo (javna dela, usposabljanje, subvencije...) in na Ministrstvu za gospodarstvo (denar za nove podjetniške projekte ). Pri tem bi lahko vključili tudi evropska sredstva. Na ta način bi pridobili dodatna delovna mesta za mlade, oživili izvirno suho robo, naredili osrednji muzej Doline s suho robo, ki bi bil še posebej zanimiv za turiste. Turiste boste težko vodili po posameznih hišah, kjer, razen redkih izjem, najdete le še kakšnega ostarelega človeka, ki izdeluje robo na tradicionalen način. Vendar pa brez domače iniciative in s čakanjem na dejanja drugih ne bo nič.
Alenka Pahuue, Foto arhiv ministrstva za delo
VARSTVO STAREJŠIH V DOMAČEM KRAJU
Nova priložnost za zaposlitev
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 11. julija na svojih spletnih straneh objavilo javni poziv za opravljanje storitev institucionalnega varstva v drugi družini.
Varstvo v drugi družini v javnosti ni tako poznano, čeprav je to v mnogih primerih lahko primernejša rešitev kot nastanitev v domovih za starejše občane. Odveč je strah, da je tovrstna oskrba manj kakovostna ali neprimerna za uporabnike. Izvajalci so namreč pod stalnim nadzorom socialne inšpekcije, njihovo delo pa bo spremljalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Le-to je tudi odgovorno za preverjanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci. To pomeni, da morajo izvajalci kot storitev uporabnikom ponuditi celodnevno bivanje v ogrevanih, ustrezno opremljenih in vzdrževanih prostorih, ponuditi jim morajo tudi pripravo in strežbo primerne prehrane in jim zagotoviti ustrezno socialno oskrbo, kot je pomoč pri dnevnih opravilih, osebni higieni in pomoč pri reševanju osebnih stisk. V oskrbo pri drugi družini sodi tudi izvajanje zdravstvenega varstva, seveda po predpisih s področja zdravstvenega varstva.
Za izvajanje te storitve se za najnujnejše tehnične zahteve za prostore in opremo smiselno uporabljajo že obstoječi normativi, ki veljajo za izvajanje institucionalnega varstva v stanovanjski skupini varstveno delovnega centra (zagotavljanje eno- in dvoposteljnih sob s površino od 12 do 16 m2 ter souporaba sanitarij in kopalnice, ki mora biti dostopna tudi za funkcionalno ovirane osebe). Poleg tega mora izvajalec oskrbe izpolnjevati tudi izobrazbene pogoje, ki jih določa pravilnik o izvajanju socialnovarstvenih storitev (osnovna šola in pridobljena poklicna .kvalifikacija za izvajanje oskrbe na domu).
In komu je namenjena storitev oskrbe v drugi družini? Uporabniki so lahko osebe starejše od 65 let, ki zaradi starosti niso sposobne za popolno samostojno življenje ter zaradi tega potrebujejo manjši obseg neposredne osebne pomoči. Uporabniki oskrbe so lahko tudi tisti, ki zaradi zmernih starostnih in zdravstvenih težav potrebujejo večji obseg neposredne osebne pomoči. Tovrstna oskrba je namenjena tudi tistim mlajšim od 65 let, ki zaradi dolgotrajnih težav v duševnem zdravju ali starostne demence potrebujejo delno oskrbo.
Ceno oskrbe v drugi družini določi tisti center za socialno delo (CSD), s katerim izvajalec sklene pogodbo.
Pri tem CSD upošteva določbe v Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev, hkrati pa mora soglasje k ceni dati tudi ministrstvo. Javni poziv je objavljen na spletni strani ministrstva. Rok za prijave se izteče 29. decembra letos. Posebna komisija bo redno mesečno pregledovala prispele prijave in s prijavitelji tudi opravila prvi razgovor ter jim svetovala vse podrobnosti v zvezi z opravljanjem storitve in sklepanjem pogodb o njenem izvajanju.
Več informacij o javnem pozivu za opravljanje storitev institucionalnega varstva v drugi družini lahko dobite na ministrstvu (www.mddsz.gov.si) ali pa v najbližji enoti centra za socialno delo.
Robert Peklaj,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
l
S
Z
a
n
>
Rešisto
5
i>i<e<>r><>*i
UMETNOSTNO OBRT
Ribničani dali pobudo, da vseslovenski center nastane pri nas doma
Še predenje Občina lani z najemniki odšla iz komercialnega centra Ideal, je ribniška obrtna zbornica razmišljala, da bi v njem lahko nadaljevali z dejavnostjo in da bi ustanovili suhorobarski center. Zdaj pa se ponuja celo boljša rešitev: Slovenski center domače in umetnostne obrti. Obrtna zbornica Slovenije je maja lani pripravila projekt, zdaj pa išče primerno lokacijo. In katera bi bila boljša kot Ribnica, ki ima petino (90) vseh registriranih izdelovalcev omenjenih obrti v državi?!
Ribniška območna obrtna zbornica, poslanec Jože Tanko ter Jože Levstek so na ministrstva in matično zbornico naslovili pobudo, pri čemer kot možne lokacije navajajo opuščeni center Ideal, ribniški Grad in Marof.
Rokodelski center naj bi zaživel v letu 2010, čeprav OZS že zamuja pri uresničevanju terminskega plana, v katerem pa tudi ni razvidno, ali bo sploh objavila razpis za pridobitev ustrezne lokacije. Pri razdelku o sodelovanju z drugimi institucijami se je pišočim 'zareklo', da bo sodelovanje z Zavodom za turizem Mestne občine Ljubljana "izredno pomembno, glede na lokacijo centra - Ljubljana - in velik potencial turistov, ki dnevno obiščejo mesto Ljubljana".
Poslanec Tanko verjame v nasprotno - da ni smiselno postaviti takega centra v velika mesta, ki imajo podobna področja že dobro razvita in na kakem morebitnem razpisu ne pričakujejo posebne konkurence. "Ribnica je veliko storila za prepoznavnost suhe robe na raznih sejmih po Evropi, ribniški sejem je dopolnila z rokodelskim festivalom, veliko vložila v zaščito suhe robe in zastavila program geografskega porekla, zdaj pa si prizadeva, da bi registrirala poklic suhorobar." Meni, da sta Občina in Miklova hiša bolj lokalno prepoznavni, manj pa usmerjeni na vseslovenski nivo, in bi tak center pomenil "bistven premik tudi v filozofiji okolja".
Tanko pričakuje, da bo pobuda naletela na zelo veliko podporo, ker je to "kvalitetna priložnost", za katero se mora "superiorno" potegniti celotno okolje, čas pa je po njegovem mnenju ravno tako primeren, saj država pripravlja srednje- in dolgoročne programe razvoja.
V uspeh zamisli ne dvomi tudi sekretar ribniške območne obrtne zbornice Pavel Hočevar, "saj je
Za rokodelski center v Ribnici so se prvi potegnili Pavel hočear, Jože Tanko in Jože Levstek
Preko poslanca Jožeta Tanka so na ministrstvu že steku pogovori o pobudi
naša zbornica v zadnjih 10 letih igrala ključno vlogo v promociji rokodelstva ter v Milanu prejela priznanje organizatorja tega obrtnega sejma". Ideja o oživitvi Ideala na ta način je iz naših obrtnih vrst prišla že pred 3 leti, "a se je na Občini težko s kom pogovarjati, nekako ne gre", je neuspešnost pogovorov orisal Hočevar. Tako se je raje obrnil na poslanca Jožeta Tanka in poskuša izkoristiti njegovo funkcijo, in to je tudi edini razlog, zakaj so se 1. avgusta srečali v tej sestavi, je dodal. V času tik pred volitvami, ko se zadnje trimesečje nasploh vrstijo kritike na račun občinskega dela, je namreč povezovanje določenih posameznikov ali institucij toliko bolj na političnem udaru.
Pri iskanju zagovornikov pobude se je Hočevar
usmeril tudi na predsednika in generalnega sekretarja OZS, ki sta prišla na tržni dan v Sodražico. Ljubljana je bila menda za rokodelski center pripravljena ponuditi stavbo bivše Tobačne. Kot primerna za center se bosta morda potegovala tudi Slovenj Gradec in Idrija, zato bo pomembno, ali bo Ribnica zagovarjala stališče, da se center ustanovi tu ter v to prepričala ministrstva in vlado, ki bo na svojem obisku gotovo iskala kaj oprijemljivega, s čimer bi spodbudila naše okolje, da bolj gospodarno zaživi. Krovni nosilec projekta je OOZ Ribnica, Tanko pa zelo zagovarja tip javno zasebnega partnerstva, kar pomeni, da bi kasneje v trženje in promocijo centra vključili zasebni sektor.
Septembra namerava v obljubljansko področje priti tudi vlada, kjer bodo pobudniki center ravno tako predstavili, 28. avgusta pa so se že sestali z župani devetih okoliških občin, Miklovo hišo, s Škrabčevo domačijo in Podjetniškim centrom, da so dobili njihovo soglasje in podporo. Na ta način je tudi možnost, da Ribnica dobi rokodelski center, večja, saj za pobudo stoji celotna regija.
O predlogu govorijo tudi že na ministrstvih, je dejal Hočevar, čeprav bo uradni sestanek z njimi
Uresničitev tega projekta v Ribnici bi pomenila izvrstno podlago za razvoj rokodelskih dejavnosti, turizma in drugih aktivnosti v okolju, ki sicer nima drugih pomembnih in atraktivnih produktov za močnejši razvoj turizma, ima pa izredno veliko željo, s tem projektom pa tudi možnost, da se premakne iz obrobja družbenih in drugih tokov in da postane ponovno prepoznavna, zaželena lokacija, piše v pobudi, ki vsebuje 9 točk in sojo predlagatelji poslali na pristojna ministrstva.
14. septembra na Obrtni zbornici Slovenije. "Kaže dobro," pravi Hočevar, čeprav nekateri državni uradniki opominjajo, da Ribnica že ima etnografski muzej. 'Toda prepričali smo jih, da leta nima nobene zveze s centrom, kot je zamišljen, saj naj bi v njem potekale poleg razstav tudi tl žive delavnice, kjer bi prikazovali izdelovanje obrti."
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
BREZPLAČEN NAJEM ALI ODDAJA VOJAŠKIH OBJEKTOV NE BOSTA MOŽNA
V javnosti se že dlje časa polemizira o tem, ali bi bilo Ministrstvo za obrambo pripravljeno lastniške objekte Ribnici oddati v brezplačen najem ali pa jih celo oddati za nedoločen čas. Občini in županu Alojzu Marnu se venomer očita, da kažeta premalo zanimanja za to, da bi se poskušala z ministrstvom kakorkoli ugodno dogovoriti za komercialni center Ideal ter športni del v bivši Kasarni.
_____
ŠPORTNI KOMPLEKS NAJ BI SE REŠEVAL NEODVISNO OD OSTAUH OBJEKTOV, KI SO V LASTI MINISTRSTVA ZA OBRAMBO
Poslanec Jože Tanko meni, da bi šlo ministrstvo na roko, če bi imela Občina primerno vsebino za objekt, sekretar Območne obrtne zbornice Ribnica Pavel Hočevar ravno tako trdi, da so v drugih občinah uspeli s takimi predlogi, in celo vir, ki je blizu ministrstvu, meni enako, češ da naj bi bila Slovenska vojska pripravljena oddati Ideal vsaj v brezplačen najem za dobo od 3 do 5 let, le primerno vsebino moramo najti.
Uradni odgovori ministrstva pa žal potrjujejo vse navedbe, ki jih je na občinskem svetu in za Rešeto večkrat ponovil župan: •
• Ministrstvo za obrambo po veljavni zakonodaji, predvsem pa po Uredbi o pridobivanju, razpo-
laganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. I. RS, št. 12/03 in 77/03), ne sme oddajati nepremičnin v brezplačni najem. Prav tako se izogiba odplačnim najemom tistih objektov, ki jih namerava v doglednem obdobju prodati, prav zaradi slabih izkušenj z najemniki. Dom JLA Ribnica je zajet v potrjenem planu prodaje, tako da ga namerava ministrstvo v kratkem prodati, so zapisali v službi za stike z javnostjo.
Na ministrstvu še pravijo, da je z Občino Ribnica v pripravi solastniška pogodba zaradi vlaganj v center Ideal in bo kmalu stekel postopek cenitve in skupne prodaje nepremičnine.
Potrdili so, da se Občina s predlogi o rešitvi tega vprašanja na njih ni obračala, "ker ne namerava kandidirati kot kupec". Nedavno tega je bila že opravljena informativna cenitev objekta, ki naj bi stal krepko čez 100 mio SIT, so povedali na ministrstvu. 'Tik pred prodajo pa se bo izvedla nova cenitev, ki bo izhodiščna cena na javni dražbi. Interesentov za nakup je bilo že nekaj, interes pa so večinoma izražali kar po telefonu."
Zanimanje za odkup športnih površin v Kasarni pa je Občina vendarle pokazala in na ministrstvu pravijo, da prodajo tega dela ne bodo pogojevali z ureditvijo lastništva celotne Kasarne, ampak se ga lahko rešuje posamezno.
Alenka Pahuue
rm	i« anM s
3101M H JL$i <»3iCl O 1X1 >E HIJJTL O >*
Pogled v babičino

Piše: Alenka Pakiž
A. DEL
Naša mati so se za mraz oblekli v obleko iz zelo debelega volnenega blaga, takega kot za suknje in so ji rekli "špangonet". Narejena je bila scela, pas je bil iz enakega blaga in se je zapel čez obleko. Sešila jo je materina sestra Neža, ki je bila šivilja v Jurjeviči. Čez obleko so mati ogrnili pleten kostih'1. Blago za ženske in moške obleke so nosili zdumarji s poti po Hrvaški, Banatu in Avstriji, platno pa največ iz Bele krajine. Lanu nismo sejali doma, se je raje sejalo pridelke za hrano. Lan so sejali, sušili in trli Boštjanovi na Selah. Do cerkve se čevljev ni obulo, nosil smo jih v roki. Čevlje nam je izdeloval Šuštar Trape iz Slatnika -Kožar, doma iz Slemen. Delal je ženske čevlje za zimske dni. Zgoraj so bili botci iz debelega sukna, podloga pa svetla flanela, da je b'lu gorku. Stara mati so radi nosili tople suknene čevlje. Za lepo in ob nedeljah je imela vsaka starejša ženska take tople čevlje. Leder za zdolaj in zgoraj je Šuštar kupoval v trgovini z usnjem Pri Poljane v Ribnici. Včasih smo imeli tudi domač leder, če smo dali strojit kože od naših krav ali telička.
Tna Zobec še uka z ukalnikom na žerjavico
Vsakdanje obleke za delo so bile iz cenejšega blaga, prali smo jih večkrat, ker so bile od dela precej umazane. Mati in tete so oblekle nahkaset iz sivega ali plavega mezlana, včasih iz pisanega kupljenega bombaža, čez pa kiklo z modrcem. Vse starejše so nosile kikle z modrcem, v pasu nabrane , zgoraj obtesnjene. Za vsak dan ni bilo čipk, samo zarobljeno je bilo na koncu. Za delo se je porabila vsa ponošena obleka, ta staru in slabu, kar se je še dalo obleč. Iz
MEDANA PRED MEDANO NA ŠKRABČEVI DOMAČIJI
Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina je bil zasnovan leta 1995 kot prireditev, ki bo zbirala najprodornejše pesnike mlajših generacij z vsega sveta in jih predstavljala najširšemu občinstvu po vsej Sloveniji.
V zadnjih štirih letih je festival prerasel začrtani okvir in odprl svoja vrata tudi drugim umetniškim zvrstem, pri čemer je še vedno poudarek na vzpostavljanju in raziskovanju razmerij med jezikom poezije in jeziki drugih umetnosti. Letos poteka ze desetič, in sicer od 22. do 26. avgusta.
Tudi letos se je festival začel s hkratnimi branji v mestnih središčih po vsej Sloveniji, glavnina festivala pa se bo odvila sredi Goriških brd, v magični Medani.
Obiskovalci so slišali branje pesnikov iz različnih dežel, kar so dopolnjevali koncerti, okrogle mize, delavnice, plesne predstave, filmske projekcije, degustacije vina, predvsem pa prijetno druženje.
Prvič se je druščini kulturnih krajev (Ljubljana, Velika Polana, Izola,
Novo mesto,
Maribor, Ptuj) in mest pridružila tudi Ribnica oz. Hrovača in Skrabčeva domačija. Na lepem in doživetem torkovem večeru, 22. avgusta, so se predstavili trije mednarodno prepoznavni in uveljavljeni pesniki. Nit med njimi je pletla Katja Šulc, ena izmed voditeljev oddaje Knjiga mene briga, in prebirala njihove pesmi v slovenščini. S prvimi in še čisto svežimi vtisi o Sloveniji in Medani se je naprej predstavila Danka Ulrikka S. Gernes, ki je že pri osemnajstih izdala svoj pesniški prvenec Moth (Vešča). Prvenec je doživel izjemno pozitiven odziv danskih medijev. Kasneje je izdala še osem pesniških zbirk ter napisala številne prispevke za antologije, revije, časopise in danski nacionalni radio. Prejela je številne potovalne štipendije, več let pa je preživela celo v Hong Kongu. Kot druga je svoje pesmi prebirala Laure Morali iz Kanade. Njene kratke ekspresije so nam zaposlile misli. Morali pa je sicer napisala pesniške zbirke:
La mer a la porte (Morje na vratih, 2001), La route des vents (Cesta vetrov, 2002) in La terre cet animal (Zemlja, ta žival, 2003), ki jo je predstavila na tokratni Medani, kjer se ji zdi fantastično - sploh ob dejstvu, da so jo prvič prevedli. Njene pesmi so sicer objavljene v številnih pesniških revijah in antologijah v Franciji in v Quebecu, kjer trenutno živi. Piše in režira pa dokumentarne filme, v katerih nastopajo bitja, ki jih prežarja svetloba.
Za konec prebiranja in predstavljanja pesmi, morda pa za posladek, so prihranili Belorusa Zmicierja Vishniouja, ki je zbrane nagovoril kar v beloruščini, saj je dejal, da smo si zelo podobni po jeziku. Simpatični pesnik, pisatelj, umetnik, performer, novinar in soustanovitelj prve beloruske avantgardne skupine Bum-Bam-Lit (1995-1998) je član umetniške skupine Schmercwerk, avtor več pesniških in proznih knjig, urednik in založnik revije Teksty.
V letu 2006 je bil gost Literarisches Colloquium v Berlinu in hiše umetnikov Tacheles v Berlinu, trenutno pa živi v Minsku, prestolnici Belorusije.
Sprehod skozi melodijo poezije in tako različnih si jezikov je pomenil čudovito, že kar čarobno doživetje. Dotikali smo se zvezd, samosti, a ne osamljenosti, zarje, modre skrivnosti ljubezni, zemlje in njenih sanj, pa rimskega stadiona, možganskega hematoma, trpkega rdečega vina, vtisnjenega imena ljube na lastne ustnice in kot jajce zapečenih verzov na tilnikih državljanov. Napojila nas je odsekana melodika danščine, umirjena in zapeljiva fancoščina ter tako ekspresionistično podana poezija v beloruščini, da nam je po sorodnosti že tako domač jezik postal še bolj zanimiv.
In da je bil to res dan poezije in vina, so po prijetnem literarnem večeru na Škrabčevi domačiji poskrbeli tudi s kozarčkom vina in prigrizkom.
Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ
Dnevi poezue in vina, v dobesednem smislu, ter mešanica narodov: danka,
SLOVENKA, KANADČANKA IN BELORUS
30 let po sejmu sejem
Kočevec Vito Oražem se vrača s fotografsko razstavo domov
Pogled v babičino * skrinjo
Ni nam bilo poznano, kdo bi se lahko lotil razstave o 30 preteklih letih znamenitega ribniškega sejma, zato se je v galeriji Miklove hiše na dan odprtja, 11. avgusta, zbralo precej radovednežev. Potem ko se je Ribničanom ob bok postavila veliko daljša vrsta Kočevcev, nam je postalo jasno, da tokratni avtor prihaja s Kočevskega. Pravzaprav se tja vrača po dolgih letih, ki jih je
Avtor Vito Oražem (na levi) s svojo družino
preživel v Nemčiji. Tam je študiral medijske znanosti, fotografijo, literarno teorijo in umetnostno zgodovino, od leta 1992 pa dela v Oblikovalskem centru Severnega Porenja in Vestfalije; najprej je bil vodja projektov, zdaj je poslovodja centra.
Njegova prva samostojna fotografska razstava je bila leta 1977 v Likovnem salonu v Kočevju in kdo bi si mislil, da bo ta kočevska kulturna točka pospremila na pot takega umetnika, ki je potem razstavljal še po celem svetu. Trenutno ustvarja dolgoročni fotoesej v petih dejanjih "Kočevje 2000-2040" za Pokrajinski muzej, Ribnice pa se
ŠE BOLJ ŽIVO, ŠE BOLJ NORO...
A ni nekako tako rekel Bedanec, ko je poplesaval ob Rožletovi frulici? Tako filozofijo imajo tudi snovalci spletnih strani, ki so z njimi ustvarili nov trg, na katerega se veže vse več potrošnikov in ljudi, željnih mednarodnih povezav v vsakem trenutku. Stran, ki ni osvežena z novimi podatki in kjer se nič novega ne dogaja, je mrtva. Prideš prvič, prideš drugič, sprememb ni, in tudi tebe ni več. Podatki ribniške spletne strani so potrebni osvežitve. Lepota mine, grdota ostane, je stari rek. Lepa podoba ne bo zadržala tam ljudi, ki bi radi podatke o aktualnem življenju Ribničanov, ne pa, da obujajo spomine na stanje gospodarstva leta 2002. Lado Mate, ki bdi nad računalniško pismenostjo Občine, pravi, da je vsak oddelek sam zadolžen za to, da preko znanega gesla vnaša tekoče informacije. In če tega redno ne počne...
AP
je domislil šele letošnjega maja, ko je naši galeriji ponudil svojo idejo, da po 30 letih predstavi svoj pogled na sejem, kot je bil in kot še je...Galerija mu je odgovorila s takojšnjim 'da'. In Oražem pravi, da mu tako hitro in brezproblemsko ni uspelo postaviti še nobene razstave, Stane Kljun pa je pohvalo izkoristil tudi za to, da se je Občini zahvalil za financiranje celotne galerijske dejavnosti.
Galerija običajno v tem poletnem času razstavlja dela iz njene obsežne zbirke, za spremembo koncepta pa se je odločila zato, ker je razstava vezana na čas, ko je avtor še živel v domačem okolju in se zdaj kot uspešen ustvarjalec na nek način vrača domov, je dejal vodja galerije, Kljun.
Vito Oražem je dejal, da fotografije iz leta 1976 ne smemo gledati le kot, kaj je nekdaj bilo drugače, ampak tudi, kaj je od vsega še ostalo in kaj se je spremenilo. Prepoznamo lahko ljudi na fotografijah in primerjamo takratni in zdajšnji ribniški sejem suhe robe in lončarstva. Oražem je želel s postavitvijo fotografij pokazati tudi, kako poteka kreativni proces fotografiranja, da se poučimo, kako se išče motiv in kako se najdenega prikaže. Na Oražmov način tako, da se v njem čuti nenavadna emocionalna intenzivnost, je dejala kritičarka Lela B. Njatin. Razstava bo na ogled tudi v dejanskem času sejma, vse do 10. septembra.
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
.
Naslednja številka Rešeta izide 29. SEPTEMBRA. Gradivo oddajte do
17. SEPTEMBRA.
dveh podkikl se je sešila ena. Zgoraj je bil nahkaset iz kotenine, šivan z gladkimi dolgimi rokavi, brez ovratnika, samo spredej so bili štepani robčki. Kikla z modrcem se je šivala iz ene vrste blaga gornji del, iz drugega spodnji, za delu je blu dobru. Žene so na njivi plezale po kolenih in si s starimi rutami zavile kolena, da niso klečale na mrzli zemlji. Za najbolj umazana dela so povrh kikle zavezale iz žakla firtah. Flikali so tudi moške delovne srajce in hlače.
Vsako leto smo se veselili semnja v Sodražici, 24. oktobra za praznik sv. Uršule, in ob sv. Miklavžu decembra v Ribnici. Na sejmih se je kupovalo čevlje, slamnike, šivalne potrebščine, garn za nogavice, koralde in še drugo. Metrsko blago je pripeljal Lupša iz Ljubljane. Jeseni smo prodali fižol, ki smo ga pridelali več. Z denarjem so mati nakupili porhant sebi za kiklo za zdolaj, otrokom za spodnje hlače, kombineže in modrce s širokimi naramnicami za zimo. Pozimi smo gazili sneg čez Breže in smo imeli kar zmrznjene stegnenice, tako nas je zeblo in se je bilo treba zdolaj toplo obleč. Nogavice smo štrikali sami iz kupljenega garna. Dalo pa se je kupit tudi strojno narejene, ki so jih izdelovale Klinarjeve v Ribnici in jih prodajale."
Tina Zobec iz Dolenje vasi se je izučila za šiviljo in še danes pri svojih devetdesetih letih kaj seši-je. V začetku je likala z materinim likalnikom z masivnim železnim vložkom, ki se je pogrel na žerjavici in vstavil v likalnik.
Poročila se je leta 1938 in si je za balo prinesla likalnik na žerjavico, ki ga še danes včasih uporablja, čeprav ima tudi električnega na paro. Rada nam je pokazala, kako razpihuje žerjavico v likalniku. Pravi, da se dobro lika z železnim likalnikom, ker je težak in se ga polaga na blago. Večkrat je morala šivati tudi ponoči. Ko je šivala Košorokovi teti volneno obleko za v svate, je imela smolo. Pri slabi luči, ob petrolejki, ni videla, da je likalnik prevroč in da so ostale rjavkasto rumene lise na blagu. Ko je teta opazila, da je obleka spal-jena, jo je prinesla nazaj. Tina je kupila nov kos blaga in popravila, kar je bilo zapaljeno.
Bolj hudo je bilo za sramoto, kakor da je morala kupiti blago.
atOlMULSEO^ICE TlIVnMnJLTin
yi ixin f i - i ■ m
F KRUHA IN IGER!
Dan alternative s študenti
Po vztrajnem dežju je prišlo sonce in pozdravilo študente, ki so to poletje budili prebivalce s svojimi zamislimi, najprej z letnimi kino predstavami v Gradu, nato pa 5. avgusta še z dnevom alternative.
Biti drugačen, biti izviren, si je rekla kopica organizatorjev, ki še vedno verjame, da je možno z dobro voljo lepšati dneve okolju. Na poti do grajskega odra ste se lahko sproščali z razbijanjem krožnikov, se šli bowling s pravimi steklenicami ali pa se prelevili v umetnike in porisali platno za _ pikado. Pisano in mlado druščino so prišli pokukat tudi nekateri starejši prebivalci,
H
m
l
3
a
0
čeprav si večina misli, da tja ne sodi.
A nikar tako! Dogajanje je vedno za vsak par oči, če so te le dovolj odprte in radovedne, vrat pa Grad itak nima, da bi komu zapirali dohod vanj. Le dobra volja
I* se pričakuje tudi od obiskovalcev, ki naj bi ^ s prihodom dali priznanje študentom, da je
R
njihova pot prava. A program je bilo treba prekinjati zaradi zaporednih porok.
Tako smo na kraju samem uvideli, da bodo morale glave, ki se bodo lotile oživljanja dogajanja v Gradu, razmišljati tudi v smeri, da komercializacija in kultura nista ubrani na isti ton. Pač ne gre, da matičarka pride sredi bobnarske točke Arcaniuma na oder in cuka za rokav nastopajoče, da se bo pa zdaj za onimi poročnimi vrati začelo zares!
Radio Mlajku iz Hrovače in Improliga iz Ljubljane sta zabavala z besedo in s humornimi domislicami, vmes pa je nenapovedano posegel še Drago Milinovič-Derdo. Njegov nastop je presenetil, saj je mlade okrcal, da se v času libanonsko-izrael-skih spopadov, boja tamilskih tigrov za pravičnost in kdo ve še česa, študentje gredo kruha in iger.
"Povedal sem vam kruto resnico o življenju," ]e rekel Derdo in odkorakal, potem ko je izsilil svojih 5 minut...Kaj veliko grenkega priokusa ta nastop med obiskovalci ni pustil, saj so našega igralca, ki je kot Suki v filmu Odgrobadogroba prejel nagrado za najboljšo stransko vlogo, vajeni v takih in podobnih vlogah, zato so se po nekajurnem dogajanju v Gradu veseli odpravili še k okrepče-
valnici TIM v Lepovčah, kjer je bil večerni koncert. "Polka se je trlo," so zadovoljni ugotavljali vsi navzoči, glasba pa je bila pisana na srce mladih: Kosmate dlesni, Pankeroshi, Going off, General musashi....
Tekst in foto ALENKA PAHUUE
14.TRADICIONALNO TEKMOVANJE HARMONIKARJEV "URŠKA" 2006
ABSOLUTNI ZMAGOVALEC PETER TURK
Klub harmonikarjev "Urška" je 5. avgusta organiziral 14. tradicionalno srečanje harmonikarjev na vrtu okrepčevalnice "Urška" v ZamostcuŽe popoldne so se zbirali harmonikarji iz raznih krajev Slovenjie. Tekmovanja se je udeležilo 32 tekmovalcev. Prireditev je povezovala članica kluba harmonikarjev "Urška" Mojca Štupica.
Prireditev so pričeli najmlajši harmonikarji, in sicer v kategoriji do 12 let.
Bilo je 9 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Kristjan Avbar iz Brusnic pri Novem mestu, drugi je bil Drobnič Marko z Velikih Poljan, tretji pa Ladislav Škufca iz Kočevja.
V	kategoriji od 13 do 18 let je zmagal Peter Turk iz Sodražice, drugo mesto si je prislužil Marko Zakrajšek z Brega pri Ribnici, tretje mesto pa je pripadlo Benjaminu
Turku, Ljubljana-Šentvid.
V	kategoriji od 18 do 50 let je zmagal Igor Povh iz Ribnice, drugi je bil Andrej Drobnič z Velikih Poljan, tretji pa Darjan Oražem iz Dolenje vasi.
V	kategoriji nad 50 let je zmagal Marjan Skubic
iz Grosuplja, drugi je bil Franc Resman iz Begunj na Gorenjskem, tretji pa je bil Franc Škufca iz Šmarja Sapa.
Absolutni zmagovalec "Urške 2006" je bil Peter Turk.
Komisijo so sestavljali štirje člani: Simon Ceglar, Višnja gora, Drago Eli kan, Ljubljana, Arko Jože, Rob in Modic Stane, Ljubljana.
Nagrade za letošnje tekmovanje je pripravil Drago Košir mlajši. Po končanem tekmovanju je sledilo družabno srečanje z ansamblom Simona Ceglarja. Kot gostje na tej prireditvi so nastopali tudi Drašički voščači.
Člani kluba harmonikarjev "Urška" se zahvaljujemo nastopajočim, vsem obiskovalcem in tudi sponzorjem, ki so to prireditev omogočili: občini Sodražica, JSKD Ribnica, Gozdar commercu d.o.o., Metalu Češarek Andreja s.p., Avtoprevožništvu Kljuna Janeza Dolenji Lazi, rezbarju Dragu Koširju in okrepčevalnici "Urška".
Klub harmonikarjev "Urška" Foto Kljun
10
Rešeto
Predvolilni čas obljublja boljšo prihodnost
MARIJA, KAKŠEN DOLGČAS!
Ni več knjig, karnevala, podjetniškega centra, še tistega ne, kar nekdaj bilo, pravijo v SDS
Minevajo štiri leta, odkar je na oblasti druga politična struktura z županom Alojzom Marnom na čelu. Z 21. avgustom so tudi uradno začeli teči roki za volilna opravila, 22. oktobra pa sledijo volitve za novega župana in občinske svetnike. Slovenska demokratska stranka je do sedaj najpogosteje izkoristila moč medijev in v poletnem času pripravila ali pa bila soudeležena še na 3 novinarskih konferencah:	o komasacijah,
rokodelskem centru ter delala primerjavo med zdaj in nekdaj.
SDS je bila v vrhu osem let, ko je županoval Jože Tanko, trenutno ena vodilnih osebnosti v slovenskem političnem prostoru, zdaj pa se za župansko mesto poteguje Jože Levstek iz Nemške vasi. Stranka si vsakič izbere temo, o kateri se v javnosti veliko govori in oblasti še več očita, 10. avgusta pa so nanizali vse spomine na pretekli mandat in ugotavljali, česa v Ribnici več ni.
Levstka med drugim najbolj moti, da Ribnica nima več pustnega karnevala in meni, da se je v predpustnem času "odvijala prava grozljivka", ali rajanje 1000 etnoloških mask bo ali ne. Ni ostalo niti kulturno poletje, ki je nekdaj na grajski oder pripeljalo vrsto profesionalcev, kot so bili svetovno prepoznavna slovenska etnoskupina Terra folk, gostovanja ruskih plesalcev in glasbenikov. Nepravočasni odziv Občine je po Levstkovem prepričanju pokopal tudi tradicionalno srečanje pevskih zborov v Dolenji vasi.

r. r, -
mm
--„v*»-,;
RIBNIŠKA JAZBINA
"Ribnica sameva po opravljenih poletnih nakupih, obvezni jutranji kavici, nekaj pogovorih z naključnimi znanci o počitnicah, ob prevrnjeni javni svetilki, ki je bila nekomu napoti, in tišini, ki jo zmoti kakšen avtomobil ali kar nekaj decibelov preglasen težki motor. Marija, kakšen dolgčas!"
Jože Levstek
Ne izide več nobena knjiga o znamenitih osebnosti Doline, kot so bile o dekanu Antonu Skubicu, p. Stanislavu Škrabcu, duhovniku Francu Jakliču, zgodovinarju Metodu Mikužu itd. Še podjetniški center, ki je imel sedež v Ribnici, "je župan kar tako, mimogrede, oddal v Kočevje". Ukinjene so podpore nastopom podjetnikov na sejmih, ni več podpor za izobraževanje. Tudi šport je okleščen za odmevne prireditve in smo ostali brez starta etape Kolesarske dirke po Sloveniji. Pod nivojem pa se SDS zdi, da občina svoj sofinancerski delež pri organizaciji svetovnega pokala v preskakovanju ovir na Ugarju pojmuje kot oprostitev plačila za zaporo ceste. Toda predlog je potrdil cel občinski svet na zadnji seji.
“Skozi ves mandat se vleče nalezljiva nezainteresiranost občine in že majhna sredstva bi zadoščala za ohranitev ali nadgraditev starih ter zagon novih programov." Medtem ko so sosednja okolja še pred nekaj leti nevoščljivo pogledovala k nam, kako uspemo privabiti znane obraze in visoko profesionalne prireditve, se Ribnici zdaj kolca po nečem, kar imajo poleti na kočevski mestni ploščadi, Kostelci s tamburanjem in Sodražani s tržnim dnem, menijo v vrstah SDS. Zato obljubljajo "bistveno bolj priljuden pristop, ki bi dal interesom občanov bistveno večji poudarek."
Alenka Pahuue
VOLITVE SO BLIZU
Še vedno nobenega novega imena
vsi INŠPEKCIJSKI MOŽJE...
Župana in občinske svetnike bomo volili 22. oktobra, je razglasila država. Od junijske številke, ko smo objavili imena 4 kandidatov, ni sprememb. Alojz Marn (SLS), Jože Levstek (SDS), Prvin Lavrič (SD) in Anica Benčina (NSI) se bodo potegovali za najodgovornejše mesto v občini.
Liberalna demokracija svojega kandidata še išče, je dejal Dušan Erčulj in znan naj bi bil v roku dveh tednov. Oseba, katere imena ne želi izpostaviti, še vedno ni potrdila svoje kandidature, vendar LDS vseeno namerava vsaj v prvi krog volitev iti s svojim kandidatom, je dejal predsednik ribniške stranke Erčulj. Ravno tako šele poteka zbiranje podpore za neodvisne kandidate, tako da bodo taki 'samorastniki' znani šele konec septembra, ko potečejo roki za volilna opravila.
-V primeru, da 22. oktobra noben kandidat ne bo dobil večine glasov volivcev, in za Ribnico se to predvideva, naj bi bil drugi krog 12. novembra. Predstavniki vseh strank so dejali, da iskanje kandidatov za župana ni bilo ravno lahko delo, saj nihče noče prevzeti Ribnice v stanju, v kakršnem
Rešeto
je, češ da bo treba krpati marsikatero luknjo in pognati vrsto strojev, da bo sistem tekel, kot je treba. 28. avgusta se je javnosti predstavil še tretji izmed štirih znanih kandidatov, Prvin Lavrič (SD). Njegov program obsega sedem izhodišč, govorijo pa o tem, da bi bilo treba več pristojnosti prenesti na krajevne skupnosti, opraviti bi morali najširšo javno razpravo o vidikih razvoja in ciljih, ki jih želimo doseči za polnejše življenje v občini ter prednostno podpreti večje projekte z zagotovljenimi sofinancerskimi sredstvi, ki bodo dajali takojšnje in pomembne učinke.
V večji meri bi morali po njegovem mnenju izkoristiti prostorske in infrastrukturne zmogljivosti in tako posredno zmanjšati stroške posameznih dejavnosti. Lavrič posebej podpira demokratično in razpršeno odločanje in je zato proti oblastnim dejanjem. Več o novinarski konferenci bomo zaradi zaključka redakcije pisali v prihodnji številki, ki bo tudi volilna. September je namreč mesec, v katerem bodo kandidati skušali očarati včasih zelo nepredvidljivo ribniško volilno telo.
Alenka Pahuue
Ribnica oz. njen občinski inšpektor je gostil okrog 40 inšpektorjev s cele Slovenye, kar predstavlja pomembno večino vseh, ki so člani leta 2003 ustanovljenega Društva medobčinskih in občinskih inšpektorjev. Strokovni posvet je 26. avgusta potekal na temo sodelovanja s policijo, ki jo inšpektorji ob kakih intervencijah pogosto kličejo na pomoč. Srečanje seje zato takoj po sprejemu v Ribnici nadaljevalo v Gotenici, kjer so se inšpektorji seznanili tudi s spremembami zakona o prekrških ter poskušali postaviti neke enotne smernice, po katerih bi se ravnali vsi inšpektorji. Ti so zdaj v vsakodnevnem stiku preko spletnih strani, kjer si izmenjavajo nasvete, trenutno pa se vse vrti okrog izdajanja službenih izkaznic oz. pjihovega poenoterga.
Večna težava pa ostaja: križarje pristojnosti z državnimi inšpektorji.
AR
JL1>JE X'OLITTX'E
■ INI	VS/V
O OH, TE ŽIVE MEJE!
:/ Žive meje imajo pravi izraz. Res živijo, rastejo, se razširjajo in po 10 letih iz male sadike zraste metrska ograja, skozi katero ne vidiš ne soseda ne r ceste. Za lastnika prijetno, za voznika grozeče. Varovalni pas ob cesti mora (fi{ biti po zakonu iz leta 1971 čist in pregleden in zakon o javnih cestah nala-'J ga lastnikom, da za vsak poseg v omenjenem področju pridobijo soglasje upravljavca ceste. Najstrožji režim velja za pasove ob šolskih poteh, pre-r " hodih čez železniško progo, križiščih in v t.i. preglednostnem trikotniku v . ostrih zavojih. Vsaj enkrat do dvakrat letno bi jih morali lastniki obrezati, e največji problem pa je menda v mestnem naselju, kjer si ljudje meje r postavijo, da jih varujejo pred hrupom, prahom in si poskušajo zagotoviti _ neko zasebnost, je dejal inšpektor. Od vseh inšpekcijskih postopkov jih je r*1 približno polovica povezanih ravno z varovanjem občinskih cest. Po navadi se najprej odredi opomin, saj so ljudje pogosto čustveno navezani na meje, ki so jih negovali 20 let, nato pa jim je ukazano, da jih morajo odstraniti.
"A ne razumem, kako da te meje najbolj ne motijo ravno lastnikov, ki si dnevno otežujejo izhod na cesto in ogrožajo svojo lastno varnost."
SKICA PREGLEDNOSTNEGA TRIKOTNIKA
Merharjeva ulica
I
t
Preglednostni trikotnik
15 m (nadzira država)
4 m (nadzira občina)
Določene občine so se težave lotile bolj odločno in v odlokih zapisale, kako visoke so lahko žive meje. Ribniška ima tak odlok v pripravi že dlje časa, njegov sprejem pa je nujen, poudarja inšpektor, ki deli isto usodo z ostalimi občinskimi inšpektorji. Ti namreč pri obravnavi prekrškov naletijo na glavno oviro: križanje pristojnosti z državnimi inšpektorji v primeru regionalnih cest, ki so pod njihovim nadzorom. Če žive meje ali kake druge ovire neposredno ogrožajo promet, jih lahko odstranijo policisti ali občinski redarji, občinski inšpektor pa se uredbe poslužuje le v primeru, da gre res za problematičen primer, saj lahko njegovo odločitev državni inšpektor razveljavi in stroški postopka bremenijo občino. To se pogosto zgodi, saj ljudje odredbe ne sprejemajo zlahka in se radi pritožijo, ker pa državni inšpektorji večinoma uradujejo v Ljubljani in ne poznajo dejanskega stanja v naravi, take odločitve tudi izničijo, da ne bi bilo ognja v strehi. Cilj vseh inšpektorjev bi morala biti odprava nepravilnosti in zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v prometu, ne pa prelaganje odgovornosti, je dejal Staniša. Redko kdo tudi lastnika opozori, da ga v primeru nesreče lahko oškodovanec toži in zneski niso nizki. Sicer pa se zapleti okrog pretirano razraslih živih meja in poseganja v tujo lastnino, ko vzdrževalci cest kosijo bankine in obrezujejo grmovje, v 90 odstotkih končajo srečno in dela ter postopki potekajo nemoteno.
Tekst in foto Alenka Pahuue
Bržkone se za kako fotografijo prepozna hiša, toda ni bila posneta
ZATO, DA SE NA KOGA KAŽE S PRSTOM, AMPAK DA SE VIDI, V ČEM JE PROBLEM, ČE ŽIVE MEJE ZASTIRAJO POGLED NA CESTO. TAKIH PRIMEROV JE PO RIBNICI NEŠTETO IN DRUGJE PO SLOVENIJI RAVNO TAKO, TODA VSAKDO NAJPREJ POMETA PRED SVOJIM PRAGOM. OBČINSKI INŠPEKTOR CVETKO STANIŠA IN LADO MATE SICER POTIHO ŠE UPATA, DA BOMO PREBIVALCI ZAV0U0 PRIKAZANEGA IN POVEDANEGA PRIPRAVLJENI BOLJE SKRBETI ZA SVOJO VARNOST IN DA NE BO TREBA NA SILO REŠEVAT NAJBOLJ SPORNIH GRMIČASTH K0TČK0V.
Na Bregu je inšpektorjev opomin zalegel in je živa meja za dobrih 30 cm
UMAKNJENA OD ASVALTNEGA CESTIŠČA
Goriča vas je v prikazanem delu zaraščena tako močno, da avtomobili vozijo
PO SREDINI CESTE
Primer izhoda v Gornjih Lepovčah, kjer je treba avto zaradi žive meje potisnit na sredo ceste
Primer izhoda iz slepe uuce (ob trgovini Elmat), kjer je preglednost ravno
TAKO NIČNA
Življenje je večno, ljubezen nesmrtna in smrt je samo obzorje, kjer naš pogled nima mej.
Zapustila dom in svoje drage si, niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, le tiho, mirno si zaspala.
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več toplega smehljanja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi
JANEZ GORNIK
z Gore nad Kržeti, stanujoč v Gor. Lepovčah 32
Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo Zdravstvenemu domu dr. Janeza Oražma, še posebej dr. Starc Vitrihovi in ostalemu osebju ZD. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Spomin nanj bo vedno žive! v naših srcih.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre
JANIČE ŽLINDRA
(1944-2006) z Vinic 29
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem,
ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se osebju ZD Ribnica, patru Filipu in gospodu župniku Andreju Muleju za lep bogoslužni obred, pevcem za zapete pesmi ter gasilcem za izkazano čast.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih rok.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, ata, brata in strica
ALOJZA DEJAKA
z Brega 48
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Posebna zahvala članom PGD Dolenji Lazi.
Zahvaljujemo se gu. župniku Antonu Berčanu za opravljen obred ter pevcem za lepo zapete pesmi.
Prav tako hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
Skrbi, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Odšla si tja, kjer ni solza ne bolečine in ne gorja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, tete in stare mame
Julije OMERZA roj. Tanko
iz Dolenje vasi, Hrib 11
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami čutili našo bolečino, ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI


a tl VžVM vzr
^/VllAZ/V 1, K
Odše/ sz tiho, mimo si zaspal.
Nikoli nisi se predal.
Odšel z dobroto si, ki nam si jo dajal, zato za vedno z nami boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, ata, starega ata, pradedka, tasta, brata in strica
FRANCETA PUCLJA
iz Brež 43
prisrčna hvala vsem, ki ste bili z nami na poti slovesa, za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče ter svete maše.
Zahvaljujemo se dr. Lidiji Šmalc in celotnemu osebju ZD Ribnica, KC Ljubljana, še posebej Dializnemu centru, gu. Boštjanu Oblaku iz Herbby d.o.o., sosedom, sorodnikom in znancem. Hvala gu. župniku Berčanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete poslovilne pesmi, Komunalnemu podjetju Ribnica ter gasilcem PGD Jurjeviča.
Vsem in vsakomur posebej prisrčna hvala za vse.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega atija in starega ata
LEOPOLDA ŠTEFANCA
(1931-2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Septembrska številka bo volilna, zato naprošamo vse politične stranke in neodvisne kandidate, da se o morebitnih objavah oglasov predhodno posvetujejo z uredništvom.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, tiho, mirno si zaspal, a v srcih naših boš ostal.
Vse življenje si garal, mnogo hudega prestal. Ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija, tasta
FRANCA MODICA
od Sv. Gregorja 10
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame in sestre
MARIJE PETERLIN-MIME
z Velikih Poljan nad Ortnekom
iskrena hvala vsakomur posebej in vsem, ki ste jo imeli radi in ste se v tej ljubezni od nje poslovili ter jo na njeni zadnji poti pospremili k počitku. Hvala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče.
Posebna zahvala gospodu župniku Antonu Masniku za lep krščanski obred, ki nas navdaja z upanjem. Zahvala pevcem, ki ste jo pospremili z ganljivim petjem, saj ji je bila pesem vedno ljuba.
Hvala vsem, ki ste ji posvetili dobro misel in jo v molitvi priporočili svetemu očetu.
Imeli smo jo radi, pogrešali jo bomo.
HČERKA MARA, SESTRA TlNCA IN BRAT FRANCE Z DRUŽINAMA

Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur. I. RS, št. 60/06) objavlja
POZIV
za predložitev dokumentov oziroma izjav o vlaganjih v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Ribnica
1.	Dokumente oziroma izjave lahko vložijo fizične ali pravne osebe (v nadaljevanju: vlagatelj), ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka, s finančnim prispevkom ali prispevkom v delu in materialu v okviru pravnega posla med krajevnimi skupnostmi v občini in pravnim prednikom Telekoma Slovenije, d.d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet do vključno 6.4.1998, prispevale k izgradnji javnega telekomunikacijskega omrežja na območju Občine Ribnica.
2.	Vlagatelj lahko dokazuje obstoj pravice do vračila vlaganj z verodostojnimi listinami (pogodba, potrdilo o plačilu), iz katerih so razvidni podatki o višini, obsegu in vrsti vlaganj ter datum vplačila.
Če vlagatelj ne razpolaga z listinami iz prejšnje točke oziroma dokazil o njegovih vlaganjih hi v arhivu Občine Ribnica, predloži notarsko overjeno izjavo o vrsti in obsegu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Izjava mora vsebovati ime in priimek ter naslov vlagatelja, navedbo območja izgradnje javnega telekomunikacijskega omrežja, telefonsko številko in naslov vlagatelja ob vključitvi, višino plačila oziroma vrsto in obseg prispevka v delu in materialu.
Navajanje neresničnih podatkov v notarsko overjeni izjavi je kaznivo skladno z 258. členom Kazenskega zakonika (Ur. I. RS, št. 95/04-uradno prečiščeno besedilo 1) in se preganja po uradni dolžnosti.
3.	Vlagateljem, ki so dokumente posredovali na podlagi predhodnih pozivov oziroma je dokumentacija o njihovih vlaganjih v arhivu Občine Ribnica, ni treba posredovati listin oziroma izjav.
4.	Vsi zainteresirani lahko pošljejo dokumente oziroma izjave do vključno 29.9.2006 na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali jih oddajo v vložišču občine, kjer lahko tudi dobijo obrazec izjave. Dodatne informacije dobite na tel. št. 01/837 20 27, kontaktna oseba Brigita Košmrlj.
Poziv in obrazec izjave sta objavljena tudi na spletni strani Občine Ribnica (www.ribnica.si).
5.	Tisti, ki so zahtevke vlagali sami, naj dokumente oziroma notarsko overjene izjave pošljejo na naslov: Državno pravobranilstvo, p.p. 649, 1001 Ljubljana, najkasneje do 12. 10. 2006.
Podjetniške
Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na razpise (svetovanje pri prijavi na razpis, pri izdelavi poslovnega načrta...). Vsi zainteresirani, pokličite!
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v RS za leto 2006,
Uradni list RS, št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje. Rok: do razdelitve sredstev oziroma najkasneje do 5. 10. '06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http:// pmmg.japti.si/mainframe.php?id=203#co ntents.
Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2006. Ul RS, št. 13/06, inf.:Mateja Valenci, 478-35-48, mateja. valenci@gov.si.
Rok: 12.9.06. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3704
Za naslednje razpise: Uradni list RS, št. 19-20/06, Informacije: Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), tel.: 02/234 12 74, 02/234 12	76, e-pošta:	bostjan.vidovic@podjet-
niskisklad.si.
Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2006, (gospodarske družbe, sp, ki niso registrirana nad 42 mesecev). Rok: 25. v mesecu do porabe oz. do 25.10.06. (maks. 22,5 mio kredita, do 75% investicije), obresti 3% nom., do 7 let)... www.japti.si/index.php?id=3792.
Javni razpis za izdajanje garancij za dolgoročne kredite, najete pri bankah v RS v letu 2006. Rok: do skupne odobritve sredstev razpisa oz. do vključno 6.11.06. http://www.japti.si/index.php?id=3795.
Javni razpis za sofinanciranje raziskovalcev v gospodarstvu (okrepitev razvojnih enot podjetij z novimi magistri in doktorji), Ul. 23/06.
Rok: 5.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=3826
Javni razpis za sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v RS, Ul. RS, št.
43/06 (+popravek Ul RS, št. 76-77/06), inf. ZRSZ, suzana.kerec@ess.gov.si. Sklop A) v podjetjih v preoblikovanju ali v novo ustanovljenih podjetjih. Sklop B) v perspektivnih sektorjih. Upravičeni stroški: svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja in izobraževanja zaposlenih oseb (gospodarske družbe, sp in druge organizacije po razpisu). 2.rok: 11.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4089.
Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006, Ul. RS, št. 37/06, inf.: RC Kočevje Ribnica d.o.o., 01/89-50-610. Za pospeševanje razvoja majhnih gospodarskih družb in samosto-
informacije	;
n
jnih podjetnikov. Na razpolago še sredstva za podjetnike iz občin: Kočevje, Loški Potok, Kostel.
Rok: do porabe razpisanih sredstev. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4020.
Javni razpis za (so)financiranje tematsko usmerjenih in splošnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektov, aplikativnih in podoktorskih (temeljnih in aplikativnih) raziskovalnih projektov v letu 2006, Ul RS, št. 73-74/06, informacije: http://www.arrs.gov.si ali Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, tel.: 01/400 59 10. Rok za oddajo vloge je 21.9.2006. Podrobnosti: http://www.japti.si/index.php?id=4433.
Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa "Partnerships in Science Programme"(PSP) od 1.1. do 31.12.2007, Ul
RS, št. 73-74/06, inf.: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, tel.: 478	47	32,
petja.stanovnik@arrs.si. Sofinanciranje: izmenjava raziskovalcev, ki sodelujejo pri skupnih znanstveno-raziskovalnih projektih; projekti, namenjeni:	razvijanju komunikacije med
znanstveniki in širšo javnostjo ali širjenju poučevanja znanosti v izobraževalnem sistemu.
Rok: 20.10.06.
Podrobnosti: www.japti.si/index.php?id=4435.
Javni razpis za postavitev javnih e-točk z brezžičnim dostopom, Ul RS, št. 83/06. Informacije:	Ministrstvo za gospodarstvo,
Zvonimir Unijat, tel.:	01/4000	37	59,
gp.mg@gov.si. Upravičeni stroški: gradnja ali preureditev prostora, namenjenega uporabniškim mestom, nabava ter instalacija potrebne strojne in programske opreme, priključnina ter triletna zakupnina za povezljivosti v svetovni splet v skladu z javnim razpisom.
Rok za oddajo vlog je 14.9.06. Podrobnosti: www.japti.si/index.php?id=4542.
Najava: Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja.
Ugodni krediti za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in obrtnike, zadruge ter zadružne zveze. Namen: nakup zemljišč, komunalno in infrastrukturno opremljanja zemljišč, gradnja in/ali nakup objektov, nakup novih strojev in nove opreme. Informacije in dokumentacija bodo na voljo na spletni strani: http://www.rdf-sklad.si., 01/836-19-53, Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj.
Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje.
Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753 ali pišete na e-naslov pokolp-je@siol.net.
Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno.
Občina Ribnica
Podjetniške informacije
■. i.	r i-> ;*
	mi tečaji!
	INFORMACIJE IN VPIS:
	1.9. -16.9.06
	tel.: 040 770 577 e-naslov: lektor@email.si
	LEKTOR/ezjkmo izobmzexmje
	BrigittnVesels.p. Na pesek 13,1317 Sodražica
DOMIX “ zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947
•	druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...)
•	barvanje (vrat, balkonov ...)
•	druge osebne storitve
•	čiščenje stanovanj (čiščenje na domu)
Montaža SAT in TV anten
SAT - antenski sistemi
Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, GSM: 041 761-769
|30|D A
4*e«»ir*Miv«xiJA A »tov«MIJA Ei
L
Tone Pogorelec
Blesk 2 d.o.o.
Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2,1310 Ribnica
Tel.: 01/836 99 33,
fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188,
E-mail: blesk2@amls.net
„bjektov
vseh VT čiščenja stanovanj
Tedenska č* prepro9 G'°räa naravni
nlbO
NLB osebni kredit -vzemite ga
osebno
Danica Tanko,
vodja poslovalnice Ribnica
Ljudje imamo veliko potreb in še več želja, tako veliko, da včasih zmanjka denarja za njihovo uresničitev. Vendar izpolnitve vseh želja ni treba odlagati v prihodnost. Če nam manjka le še nekaj denarja, si ga lahko preprosto sposodimo pri banki. Za uresničitev malih in velikih želja so nam na voljo NLB osebni krediti. 0 njih smo se pogovarjali z gospo Danico Tanko, vodjo poslovalnice Ribnica.
Kaj je pravzaprav osnovna korist osebnih kreditov?
Osnovna prednost osebnih kreditov je, da znesek kredita resnično lahko porabite za karkoli in kadarkoli, saj vam znesek nakažemo na vaš osebni račun. Pri NLB lahko izbirate med krediti v tolarjih ali evrih, namenjeni pa so tako strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, kot drugim.
Kolikšen pa je najvišji znesek kredita?
Najvišji znesek osebnega kredita ni omejen, odvisen je le od odplačilne sposobnosti in oblike zavarovanja. Kredit lahko odplačujete do 10 let, daljša doba odplačevanja pri enaki odplačilni sposobnosti omogoča višji znesek kredita ali nižjo mesečno obveznost.
Včasih se zgodi, da nepričakovano naletimo na izjemno ugodno priložnost za nakup, a denarja ni dovolj, ponudba pa velja le dan ali dva. Ali v takih primerih lahko pomaga vaša banka?
Seveda. Z osebnim kreditom brez zavarovanja je znesek do milijona tolarjev na vašem računu že v istem dnevu. Osebnega kredita brez zavarovanja pa ne odlikujeta le hitrost in preprostost postopka odobritve, ampak je tudi cenejši v primerjavi z osebnim kreditom, zavarovanim pri zavarovalnici.
Kaj je potrebno za najem osebnega kredita brez zavarovanja?
Za osebni kredit brez zavarovanja je dovolj, da se oglasite v naši poslovalnici z osebnim dokumentom, davčno številko in s kartico osebnega računa.
Kdo lahko najame osebni kredit brez zavarovanja?
Osebni kredit brez zavarovanja je namenjen našim strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, na katerega prejemajo plačo ali pokojnino vsaj šest mesecev, in poslujejo z vsaj eno našo plačilno kartico (Karanta, MasterCard ali Visa).
Kolikšen pa je najvišji znesek osebnega kredita brez zavarovanja?
Najvišji znesek je milijon tolarjev ali ustrezna protivrednost v evrih, če imate pri nas odprt osebni račun, pa vam lahko odobrimo tudi višji znesek, do treh milijonov tolarjev oziroma ustrezno protivrednost v evrih. Znesek kredita je odvisen tudi od odplačilne sposobnosti in dobe odplačevanja, ki je od tri mesece do pet let.
Ali imate v tem času kakšne posebne ugodnosti za kreditojemalce?
V avgustu in septembru ob najemu osebnega kredita podarimo eno našo storitev, ki je stranki najbolj pisana na kožo, brezplačno. Stranka lahko izbira med brezplačno pristopnino za NLB Klik, NLB Teledom ali brezplačno članarino za prvo leto za plačilno kartico po svoji izbiri (Karanta, klasična MasterCard, Visa).
na Škrabčev trg 11 ,
Za več informacij vas prijazno vabimo v našo poslovalnico Ribnica, lahko pa nas pokličete tudi na telefonsko številko 01/836 11 09.
-	SVETOVANJE IN PRODAJA NOVIH VOZIL OPEL
-	PRODAJA ORIGINALNIH NADOM. DELOV
-	PRODAJA DODATNE OPREME
-	PRODAJA RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO (PREGLEDANA V 40 TOČKAH IN DO 6 MESECEV GARANCIJE)
-	FINANCIRANJE NOVIH IN RABLJENIH VOZIL
-	SKLEPANJE IN OBNOVA AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ (OSNOVNO IN KASKO)
-	SERVIS VOZIL OPEL
-	OBROČNO PLAČILO SERVISNIH STORITEV
-	SERVIS DRUGIH OSEBNIH VOZIL
-	SERVIS KLIMATSKIH NAPRAV
-	VULKANIZERSKI SERVIS
Avtohiša Zalar
Vaš pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Opel.
Velika izbira olj, servisnega materiala za vse znamke osebnih vozil; čistilci, zavore, sklopke, dodatna oprema avtokozmetika
5IvIV/lvlw
-a, jAU
,>jo •
01 7881 999 • 031 331 920
Avtohiša Zalar
FRAGMAT
izolirlca
FRAGMAT Izolirka d.o.o. Cesta Majde Šilc 1 Sodražica
tel.: 01 836 67 77 ali 031 248 875
UGODNI NAKUPI
Delovni čas: 7.30 do 19. sobota: 7.30 do 12.
Gradbeni materiali
Tondach strešniki Schiedel dimniki Mavčne plošče Lafarge Gessi Zaključni ometi Röfix Strešna okna Fakro Termoizolacije:
Steklena volna Urša-15%
Na zalogi tudi vsi ostali gradbeni materiali, armaturne mreže, rebrasto železo, betonski bloki, modularni bloki, cement... Ugodno lahko v mesecu avgustu kupite belo tehniko proizvajalca Gorenje.
Ves Lesninin program Kuhinje SVEA Pohištveni program Alpies Kopalniški program Kolpa san
BOSENER
DACHZIEGEL
§mümm
^ŽTEakro
gorenje
lesnina
V času Ribniškega sejma (od 1. do 10. septembra) vam nudimo na gradbeni in fasadni stiropor 20% ter na hidroizolacije dodatni 15 % sejemski popust.
alpies
Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem.
SVEA
kolpo-son
Trgovina Cerknica, Cesta 4. maja 1, 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 In 15.00 do 19.00 sobota: 8.00 do 12.00
T
R
G
0 V
1
N
A
A
R
A
Gorenjska cesta 10, 1310 Ribnica
Odpiralni čas: pon. - pet. od 9. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
Ženska, moška in otroška oblačita. Cena najdra^jega artikla je 4000,00 tolarjev.
Kvaliteta je lahko tudi poceni!
i
! |
J -S ..........
Nizkoenergijsko okno
VRHUNSKA KAKOVOST
•	novo: MASIVNA NOTRANJA VRATA
e lesena okna in vrata e les/ aluminij okna in vrata
•	pvc okna in vrata e aluminij okna in vrata
•	pvc/ aluminij okna • polkna, rolete, komarniki
•	svetovanje - izmera - montaža - servis
INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica
www.inles.si, e-mail: info@inles.si
Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331

Energijsko varčno leseno okno z izolacijo

a j
: i
i ? ■
1
Okno In
itiTEPnun
pvc oknu in vnmii
PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Interalta d.o.o., Ljubljana Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si
kulturo bivanja!
ULICA TALCEV 28,RADIZEL,2312 OREHOVA VAS TEL/FAX:02/605-6001, gsm: 070/409-525
IZVAJAMO:
[Tj IZDELAVA VSEH VRST FASAD |~j SANACIJA FASAD
I j BARVANJE LESA (napušči, vrata, balkoni...)
[~j ANTIKO ROZI JSKA ZAŠČITA
[Tj STROJNI OMETI
[Tj MONTAŽA MAVČNIH PLOŠČ
DELO OPRAVLJAMO PO CELI SLOVENIJI. ZAGOTAVLJAMO STROKOVNO IN KAKOVOSTNO IZVEDBO DEL. ZA OPRAVLJENO DELO DAJEMO GARANCIJO
OPTIK


tJWMEE FCEMČ
VrvarsRa 3 1310 lybnica TEL.: 01/83 60 367

Deloviri čas: vsaK darj od 91) do 191r sobota zaprto

Tel.: 01/836 11 28
Novi modeli sončnih očal, gotovinski popust
Korekcijska očala
etuiji, krpice...
Od 28.8. - 2.9. nudimo sejemski popust do 30% za sončna očala
ponedeljek: 9-12, 16-20 tor, sre, čet, pet: 9-14, 16-18 sobota: 9-12
GOSTINSTVO - TVRIZEM
/ZLITI 1	Tel.: 01/8361 188 ali 01/8381-668
I VV? UrMjjl	GSM: 031/760-897
Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja
ZAKLWCENE DRUŽBE
DOSTAVA
vemo
ÖGW0
ROJSTNI
nosom
OBLETNICE
nOOREBSCINEi
HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78, 2311 HOČE
Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika
dom
Naša celotna ponudba zajema:
-	predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte
-	Široka paleta HAAS montažnih hiš
PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU!
TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02/613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203
MOBITEL & debitel zastopstvo
SERVIS IN ZASTOPSTVO GSM / UMTS
| ZASTOPSTVO ZA MODRI ADSL
^nin*wl0®TEL|‘oput,ni'd»cti/no
/	- 90%	9^o„.
mm*
siiii
www.microera.si
MicroERA Jože Šilc s.p.
Merharjeva 3,Ribnica
T.: 01/ 8373 116, 051/ 358 762; E-mail: info@microera.si

|
Polo.
Za poln prtljažnik prihranka.
Do 305.000 SIT prihranka z ugodnim financiranjem družbe Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o.
■
PREDSTAVITVENA VOZILA
VW Golf Comfort.1,9 IDI 66kw-90km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic",: za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke, euro paket VW Polo Comfortline Cool & Family1,4 16V 55kw-75km, dnevne luči
VW Vento avtomatik, letnik 1994
Crysler Voyager 2,4 SE 111kw-151km, letnik 1997, prevoženih 207.000km, dve blazine, ABS, mehanska klima, servo volan, radio, daljinsko centralno zaklepanje, el.pomik stekel
VOZILA NA ZALOGI
VW Golf Trendline 1,9 IDI 66kw-90km, 1,6 75kw-102km, pet vrat, kovinska barva, klima "climatronic", stikalo za dnevne luči, zasilno rezervno kolo, sredinski naslon za roke. VW Golf Plus Trendline in Comfortline!,9 IDI 77kw, stikalo za dnevne luči, klima "climatronic", el.paket, naslon za roke, zasilno kolo, EURO PAKET VW NOVA Jetta Trendline 1,9 77kw-105km, avtomatska klima, naslon za roke, dnevne luči VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, meglenke, večfunkcijski prikazovalnik, radio RCD 300 plus, alu platišča, črne stranske letve VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 TDI 103kw-140km, večfunkcijski prikazovalnik, usnjen volan, alu platišča, radio RCD 300 plus VW Touran Trendline 1,9 TDI 77kw-105km, avtomatska klima, dnevne luči, tri kraki usnjen volan, osem zvočnikov, zatemnjena stranska stekla VW Polo 1,2 47kw-64km, 1,4 TDI 51kw-70kmComfortline COOL FAMILY, dnevne luči
Joras Center
SERTT
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT in ŠKODA
Ob železnici 7, 1310 Ribnica tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure sob. od 8. do 13. ure
Brez obresti,jnežnostkrgiita:
JBIZA, CORDOBA 30% ob prevze^Toflez 12 mesicev TOLEDO, ALTEA 50% ob prevzemu, 50% čez 12 mesecev
BMMSM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p.
Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE
KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša.14x12 m. zgraj. 1932, velikost parcele 1395 m2, el, voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, 28 mio SIT (116.667 EUR). SODRAŽICA - center, starejša stan. hiša z poslovnim prostorom 37 m2- trgovina, 10x11 m, zgraj. 1930 in gospodarskim poslopjem, 10x22 m, vel par 608 m2, zeml 162 m2, klas. Ogrevanje, el, voda cena za stan. Hišo in posl prostor 16 mio SIT ali 66.666 EUR, za gosp. poslopje pa 7,5 mio SIT ali 31.250 EUR. ŽlMARICE • starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930, velikost 594 m2, z njivo, v izmeri 292 m2, gozd v Izmeri 9417 m2 In njivami v skupni izmeri 3340 m2. Cena za celotno posestvo je 7.7 mk) SIT ali 32.132 EUR.
RIBNICA CENTER • poslovno stanovanjska hiša, zgrajena pred letom 1967, velikost parcele 368 m2 z vrtom delno obnovljena, CK na olje, KT, TEL, cena 37 mio SIT ali 154.398 EUR. JURJEVIČA • starejša stanovanjska stavba 12x10 m, zgrajena pred letom 1967, manjša parcela, velikost 178 m2 (služeča), EL, voda, cena 5.6 mio SIT ali 23.370 EUR.
KOLPA • GRGEU • 20 m od reke Kolpe, prodamo starejšo hišo, zgrajeno 1930, velikost 10 x 9 m, stavbišče 86 in 97 m2, bivši mlin, potrebna celotne obnove, eL je, vode nL Gozd v izmeri 5836 m2. Cena je 6.6 mio SIT aB 27.600 EUR.
POSLOVNI PROSTORI:
KOČEVJE - Industrijska raci, novejši poslovni prostori, 16x18 n, zgrajeni 1995, v Izmeri ca 450 m2, z urejene dokumentadjo za protzvodnjMnlmc dejavnost, 14 pari mest, vsa Intrastnddiri, rana 63.95 mloMTal 271876 EUR, v račun vzamemo tud stanovanja v Uiii Iji ni uporaba takoj.
KOČEVJE • Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2,14x12 m, zgraj. 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo mimo dejavnost, 14 park. mest, vsa infrastruktura cena 63,95 mio SIT afi 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj.
KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostor vel 104,44 ■*, zgraj 1998, arajeia dok, III grad. laza, rana 18 nie ST al 75.00000 EUR.
RIBNICA • center poslovno stanovanjska stavba v obartovanju, stanovanje v izmeri 103 m2, potrebno zaključnih del, zgrajeno leta 1998, velikost parcele 131m2, poslovni prostor v velikost 103 m2, urejena dokumentacija z uporabnim dovoljenjem. Cena 27 mio SIT ali 112.500 EUR.
GRADBENE PARCELE:
RIBNICA • HRASTJE gradbena parcela, velikosti 1123 m2 prodamo, cena za m2 4.200,00 SIT ali 17,5 EUR.
RIBNICA • VELIKI POLJANE, gradwna paradi velikosti 1398 m2, lepa Uucfe rani 16 n* KT M 15JXX100 EUR.
GROSUPLJE • ČUŠPERK- gradbena parcela zazidljiva ca. BOO b2 v skupni tzmari 983 b2 na zanknM lokadpi sončna lega, voda oa parraD, (Metrika v btžirt rana 9.600,00 SfT al 40JX) EUR za m2. RIBNICA - LOŠKI POTOK, delno gradbena delno kmetijska paceta.
velikost ca. 3700 m2, od tega zazidljiva ca. 1000 m2, ob osvaltirani cesti, lepa sončna lokacija, vsa infrastruktura v bližini,
cena 3,9 mio SIT ali 16.250 EUR.
RIBNICA - HRASTJE, 3 gradbene parcele, velikosti 1192 m2,976 m2 in 1005 m2, cena za m2 3.600 SIT ali 15 EUR.
KMETU S KE PARCELE:
RIBNICA-BUKOVICA, Pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 298,00 SIT.
RIBNICA - DOLENJA VAS, več kmetijskih parcel in gozdov na različnih lokacijah, v skupni izmeri ca 2 ha, prodamo v paketu za 1.950.000 SIT ali 8.200 EUR.
STANOVANJA:
RIBNICA • center, dvosobno ca 60 m2, v IV. nadstropju, lepo ohranjeno, vpisano v ZK, zgrajeno leto 1969, KTV, CK, cena 14.1
mio SIT ali 58.838 EUR.
Ribnica • notar, začetek zbiranja ponudb za 17 novozgrajenih stanovanj v tzmari ed 35 m2 do 100 m2, (eno, dvosobna, dupleks), s kletjo hi dvema parkirnima prostoroma, večina stanovanj Ima balun, rana za m2 ja 1300 EUR ^ DDV, parkirna mesta se zaračunajo posebej, rana a oba Je 6.600 EUR, stanovanja bodo vseljiva v začetku decembra 2008.
ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA • strogi center, tri lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj cena najema po dogovoru
KOČEVJE- štiri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel cca 64 m2,34 m2,16 m2 in 41 m2, CK, vsa dokumentacija- uporabno dov. Cena najema 6,0 EUR za m2 aB 1.440,00 SIT.
KOČEVJE- center, obnovljeni poslovni prostor v izmeri cca 120 m2 - pisarne v 1 nadstropju, delno opremljene, zgrajene pred letom 67, takoj vseljive, cena 21.000.000,00 SIT ali 87.500 EUR.
RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mimo dejavnost v izmeri ca 770 m2, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m2 3 EUR ali 719 SIT.
RIBNICA • strogi center. 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 62 m2, obnovljene 1999, vseljivo takoj. Mesečna najemnina 85.000 SIT * stroški. Predplačilo, garancija.
STANOVANJA:
RIBNICA - center, oddamo 3 trosobna stanovanja velikosti od 67 -
75 m2, zgrajena pred letom 1967, delno opremljena. Mesečna najemnina 55.000 SIT ♦ stroški. Predplačilo, garancija. KUPIMO
STANOVANJA:
LJUBLJANA - Kodeljevo, Trnovo, Prule, Vič, kupimo enosobno stanovanje od 37 do 45 m2, prvo ali drogo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 19 do 21 mio SIT, vselitev v dveh mesecih.
LJUBLJANA - Kodeljevo, Rudnik, Vič, Moste, kupimo garsonjero od 24 do 30 m2, prvo ali drogo nadstropje, gotovinsko plačilo, od 14 do 15 mk) SIT ali 58.333 EUR, vselitev v dveh mesecih.
Uredimo vam vso dokumentacijo, svetiyemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodpji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje.
fr te«-«-»»
MOTOMAN	d.o.o.
Robotizacija in avtomatizacija v industriji
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI
Šest osni členkastl roboti Iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi.
IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH:
O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN USERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN JA O BRUŠENJA O LEPLENJA
MOTOMAN CSÄSÖSSd«.
Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-rnall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotec.si
©Q?© 3303
petek, 1. september RIBNICA
(stadion v Obrtni coni Ugar) od 19. ure naprej
SAŠA LENDERO, ČUKI, NATALIJA VERBOTEN S SPREMLJEVALNO SKUPINO ALLEGRO, ANŽEJ DEŽAN, ATOMIK HARMONIK, NINA PUŠLAR, POP DESIGN, DOMEN KUMER, MANCA ŠPIK, SANJA GROHAR, DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO, TANJA ŽAGAR, MIRNA REYNOLDS, ROBERT KRESLIN, PETRA STOPAR
IN DÜBLE TRUBLE
modna revija Cone BOMAX-Cassucl in trgovine Koti z blagovno znamko MASS
velik ognjemet
Zbirali bomo prostovoljne prispevke za društvo Sožitje Ribnica, izmed darovalcev bomo izžrebali lastnika novega televizorja.
Zlati Generalni pokrovitelji
MOTOMAN raMSCin
Robotizacija In avtomatizacija v Industriji
AVTOHISA
---do'°-
BI |H triglav
■ ■ I
Posestvo Ugar
Srebrni Pokrovitelji:
Inles d.d. Ribnica, Novolit d.d. Nova vas, KIAS-Rok Zobec s.p. Ribnica, Cona Bomax d.o.o. Ivančna Gorica, Trgovina Pikapolonica v Nama centru v Kočevju, Fibran-Nort d.o.o. Sodražica, KVM Grafika d.o.o. Ribnica in Avtohiša Zalar
d.o.o.Velike Lašče,
Bronasti Pokrovitelji:
Inotherm d.o.o. Prigorica, Riko d.o.o. Ribnica, Območna obrtna zbornica Ribnica, Kmetijsko Gozdarska zadruga z.o.o. Ribnica, Melamin d.d. Kočevje, Fragmat d.o.o. Sodražica, IP d.o.o. Ribnica, Avtošola Herbby d.o.o. Ribnica, Gostlnstvo-Turizem Alojzij PUGELJ s.p. Ribnica, Gozdarstvo Grča d.d. Kočevje, RM International d.d. Ribnica, Konceren Sintal, TEHNOCHEM d.o.o. Jurjeviča, Avtošola VITO-L d.o.o. Ribnica, Avtostoritve Franc Vrh s.p. Ribnica, Nova smer d.o.o. Ribnica, Salon sprostitve JAN'S Ribnica, Računovodski servis DAFIN d.o.o. Ribnica, Gospodarska zbornica Slovenije-Območna zbornica Ljubljana, LES d.o.o. Ribnica, Hydrovod d.o.o. Kočevje, Računovodski servis ALF-F d.o.o. Ribnica, Bar-TINA Dolenja vas, BLESK 2 d.o.o. Bukovica, Abografika d.o.o. Ljubljana, RIKO KOR d.o.o Ribnica, Avtohiša Bandelj d.o.o. Kočevje, Urban servis In prodaja d.o.o. Gornje Lepovče, AMZS d.d. Poslovna enota Kočevje, Občina Ribnica, Občina Sodražica, Občina Kočevje, Optik Janez Poznič s.p. Ribnica, Anis Trend d.o.o. Loški potok In Občinski odbor Slovenske
demokratske stranke Ribnica.
anvi/wsivx:
JE KAJ NOVEGA?
KUPONI
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:_________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:
Ime in priimek:
Ulica: __________
Pošta:___________
Tel.:____________
i< i< 'k
Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 17. septembra 2006.
Pravilna rešitev iz 7. številke Rešeta je: TOPLE JULIJSKE NOČI
Nagrade prejmejo:
KATJA KORDIŠ, Dolenji Lazi 68,1310 RIBNICA OLGA KOVAČ, Za Humcem 5,1331 DOLENJA VAS AGATA PETELIN, Žlebič 9a, 1310 RIBNICA JANEZ BOLHA, Prečna ulica 5,1310 RIBNICA VESNA POGORELEC, Lepovče 18,1310 RIBNICA
Nagrade, 5 majic, poklanja RADIO URBAN, WWW.RADIOURBAN.SI.	4
Znova je bilo zanimivo to poletje, a ne? Prijetno topel, skoraj sanjski junij, vroč in suh julij in moker ter razmeroma hladen avgust. Takšno vreme je že kar nekako 'vpeljano' in že nekaj let so oz. ste bili tisti, ki ste načrtovali dopust v avgustu, malce razočarani.
Kako se lahko mati Narava z nami poigra v nekaj minutah, smo marsikje po svetu videli tudi letos. Vedno znova privre na dan stari rek: Vse se plača, vse se vrača, pa naj bo to dobro ali slabo in komurkoli. Večkrat se za delovno mizo pogovarjamo o raznih stvareh, ljudeh in njihovemu načinu dela.... In vsakič sogovornike opozorim, naj se postavi v kožo tretjega sogovornika. Kako bi recimo ti sprejel določeno ponudbo, kako bi reagiral na takšno in drugačno kritiko... Skratka, najsi bo narava, bog, človek iz mesa in krvi vedno moramo z njim komunicirati, ravnati, kot sami s seboj. Še ena, zelo koristna teza je s tem povezana: Nikoli nikomur ne želi, česar si sam nikakor ne želiš! Tako, da so zdaj oguljene fraze odveč?! Kot recimo ta, ki jo 'sejemski pripravljavci' pogosto uporabljamo: ...semenj s številnimi novostmi. Kakšnimi novostmi neki? Toda to smo se navadili zaradi nenehnih novinarskih vprašanj: Kaj bo letos novega??? Nič ne bo novega. Suha roba je bila, je in bo še vedno suha in lesena, lonci so še vedno glineni, predice še živijo, obodarji so dobili podmladek, krošnjarji ravno takoL no, to je, recimo, novost itd. Številni kulturni takšni in drugačni sejemski vložki so le začimbe, ki dajo končnemu semanjemu golažu pravo aromo in okus.
Ravno tako so zgolj nianse spremljevalne prireditve, ki pa sejem še bolj trdno uvrščajo v seznam največjih, najodmevnejših prireditev v državi. Ob pomembnosti, pomenu sejma in ob sejemskih prireditvah je pomembno tudi prikazati se na govorniškem odru in na sam semanji dan zasijati pod svobod-
nim soncem in opozoriti, da se vsake štiri leta zgodijo olimpijske igre in kakopak lokalne volitve. Skorajda bi tako, na vsake štiri leta, morali dograditi dodatni, montažni oder. Dobro, tako je, takšno je življenje, vpeto v tegobe in skrbi, ki jih bomo, upajmo, v tednu, ki je pred nami, potisnili čim dlje v kot.
Kot? Točno, kot...Winkel iz Kota. Kako se je prilegel njegov članek v prejšnjem Rešetu. Odlično, še so pogumneži, ki jim ni tuja žlahtna satira. Res, bravo, Winkel! Izredno lepo in prijetno je tako prebrati kakšno osebno pismo, ki je tako lepo 'zloščeno' in ni tistega užaljenega napadanja, ko ne veš, a je bruhal avtor ali bom moral na praznjenje želodca bralec. Veliko vas je, drage in dragi pisci, in tudi vem, da zdaj berete te vrstice. Pa se je zataknilo? Ni panike, malce poplaknite in pač upoštevajte moje skromno mnenje.
Kot se je prej omenjeni Kot elegantno skril v kot, se je očitno zelo uspešno skril tudi dobitnik tretjine 'močne' sedmice pred nekaj tedni. Po neuradnih informacijah naj bi tistih 'odtrganih' krepkih 30 milijonov tolarjev le pristalo v naši občinski blagajni, torej je dobitnik s stalnim prebivališčem v naši občini. In naj bi potem zaradi tega bil ta naš proračun za toliko prikrajšan s strani države? In kaj smo naredili? No, mi tako in tako ne moremo NIČ, kaj je naredila država? O ja, zase veliko in vse!
Tukaj se pa neha. So mi ugotovili na Majnikovi, da imam povečan holesterol v krvi in naj bi bil v 80 % za to kriv stres?!
Potem pa nič več razmišljanja do prihodnjič, vi pa.... počnite, kar hočete. Pred nami je namreč SEMANJI VIKEND! Juhej! V ponedeljek pa.... šola, služba, položnice... a ja, kako že piše...povišan	holes...hole....
hohohop, Marinka, tralalala...
Marko Modrej
Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste prejeli po pošti.
K

SEMANJI KVIZ
Na vsako vprasarye vam pomyamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno, črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekaj, povezano s/z....
1.	V naši dolini je pred nami najbolj živahen vikend v letu. Pojutrišnjem se bo na 'mestnem' stadionu zgodila druga ...
Č godba R Urbanova noč S revija plesnih legend
2.	Kdo od številnih nastopajočih je nastopil že lani, na prvi Urbanovi noči?
B Čuki
L Natalija Verboten I Manca Špik

©Q/Dgbcq
3.	Katera skupina bo v svoj nastop vnesla pridih mediterana, latino ritmov?
9. V sklopu spremljevalnih prireditev ob letošnjem semnju se bo zadnja odvijala med 15. in 17. septembrom. Na Posestvu Ugar bo...
M Svetovni pokal v preskakovanju ovir O turnir v metanju lesenih krožnikov Š Šov za županski stol
10. Ja, pestro bo letos, naslednje leto pa še bolj. Ob vseh pogledih v prihodnje dni je prav, da se za trenutek ozremo še v zgodovino. V Galeriji Miklova hiša je na ogled razstava Vita Oražma Prepoznati in razpoznati. Torej, fotografije Ribniškega semnja iz leta...
J 1976 A 1980 P 2000
K Saragossa band B Ritmo Loco O Ritmo de la noche
4.	Katera od lepotic, ki bodo v petek na velikem odru, je v lepotnem tekmovanju prišla najdlje?
D Petra Stopar L Tanja Žagar N Sanja Grohar
Znana glasbena imena se ta vikend ne bodo izpela že v petek. V nedeljo nas bo v Gradu zabaval legendarni Pero Lovšin, ki bo godel pod okriljem...
Š TD Ribnica H RŠK
I Škrabčeve domačije
iffil
;i PinnirA
6.	Kako smo poimenovali nedeljski osrednji program, ki se bo dopoldne odvijal v Gradu?
O Semanji mozaik K Ribniški kulturni utrip V Srečanje vaških godcev
7.	Kateri izmed nastopajočih kulturnih ustvarjalcev nosi v svojem imenu ime akcije, ki bo na teh straneh znova aktualna proti koncu leta?
S Ribniški pušeljc V MD Okameneli svatje O Ribniški pihalni orkester
[PrawOOm© orsSQüw© maipiÄ© ma fcajp®®© 3m oafö (j)®§0pft© w IkawartiQ a03 aa (3®[č)3s-a3©3 aagikasmaO® (ä® U©Q saiptMoalMa
8.	Iz leta v leto je več sodelujočih, nastopajočih... Nekoga pa bomo letos vendarle pogrešali. Koga?
A predice C nogavičarje E kinologe
M®d) [pmtzoliraima r®iallwma b@m® zirow azimbüli I l®päh mngradk

-M
Sl9t-.NET


ZS y e*, e:	LEJ T E
1 MALI OGLASI
M ----------------------
_______________PRODAM
Prodam dve šolski torbi, znamke Scout, od 1. do 4. razreda. Cena za eno je 2.000 SIT.
Tel.: 040/957 112.
Prodam dvoje vrat z okvirji, (0,65 m x 2 m). Vrata so bela, z medeninasto kljuko.
Marta Lovšin, Trubarjeva 7, Ribnica.
Prodam škodo Favorit, 1.3, letnik 1994, po delih. Tel.: 051 255 084.
Prodam njivo v Hrovači. Površina 2.400 m2, cena 120 SIT/m2. Tel.: 041 479 898.
V Kočevju prodam dvosobno stanovanje, 47m2, urejeno, zamenjana okna, obnovljena kopalnica, CTV. Cena 10 mio SIT. Tel.: 041/ 837 268.
Prodam naslednje stroje in opremo: varilni aparat Gorenje, 1/3 faze, 140/180 VA, minimalno rabljen, z originalnimi dokumenti (cena 51.000,00 SIT); ročni cirkular Iskra, rabljen (cena 36.000,00 SIT); gedore, nove, nemške (cena 24.000,00 SIT); ročno brusilko, novo (cena 12.000,00 SIT), vibracijski brusilnik za ročni vrtalni stroj ISKRA (cena 4.500 SIT).
Tel.: 01/ 8362 002 ali 040/ 458 922.
Prodam otroško posteljo na koleščkih, zložljivo, z jogijem, varnostno mrežico, dim. 110 x 55cm. Cena 12.000 SIT.
Tel.: 01/ 8362 002 ali 040/ 458 922.
___________________________KUPIM
Kupim hlodovino (smreka, jelka, hrast). Takojšnje plačilo ob prevzemu. Sirius d.o.o. Ljubljana. Tel.: 031 / 369 908.
Kupim gradbeno parcelo oz. starejšo hišo, potrebno obnove, v Ribnici ali njeni okolici.
Tel.: 041 / 792 357.
Kupim rabljeno žensko kolo. Tel.: 01/ 8363 256.
_______________________ODDAM
Na Merharjev! ulici 3 v Ribnici oddamo v najem poslovne prostore. Tel.: 070 / 345 404.
Oddam v najem dvosobno stanovanje na Knafljevem trgu, 2. nadstropje.
Tel.: 041/ 788 515.
Oddam stanovanje, veliko ca. 58m2, CK, internet, na novo izdelano in opremljeno.
Tel.: 041/377 292.
___________________________RAZNO
Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil, tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920.
Gostilna - picerija zaposli samostojnega kuharja, picopeka. Začetek nastopa dela v mesecu oktobru. Šajn storitve d.o.o.
Tel.: 041 / 506 585, 01 / 788 94 90.
Pomoč v gospodinjstvu. Tel.: 040 / 550 287.
Zaposlimo delavca s srednjo izobrazbo za področje Ribnice. Informacije sprejemamo na tel. 031/ 387-813.
MALI OGLASI
84
RAZPISNI POGOJI ZA ODDAJO PONUDBE ZA IZVAJANJE NALOG STROJNIKA CENTRALNEGA OGREVANJA V KOTLOVNICI - ENERGENT OUE, V ČASU KURILNE SEZONE
OBJEKT:	KOTLOVNICA PRIJATELJEV TRG 2, RIBNICA
NAROČNIK: SPL d.d., Frankopanska 18a, 1519 LJUBLJANA DATUM OBJAVE RAZPISA: 30.08.2006
1.	RAZPISNI POGOJI:
•	IME IN PRIIMEK OSEBE KI BO IZVAJALA NALOGE TER KONTAKT
•	IZOBRAZBA DELAVCA - POKLIC
•	IZJAVA, DA BO DELAVEC V ČASU KURILNE SEZONE DOSEGUIV 24. UR DNEVNO IN IZJAVA ZA NEMOTENO DELOVANJE V PRIMERU ODSOTNOSTI
•	POTREBEN ODZIVNI ČAS, DA DELAVEC PRIDE NA LOKACIJO V NUJNIH PRIMERIH
2.	PODROBEN OPIS DEL V KOTLOVNICI:
A)	REDNA DELA:
•	Kontrola delovanja transportnih črpalk in tlaka v sekundarnem ter primarnem krogu in drugih naprav
•	Pregled vhodnih in izhodnih temperatur v sistemu in vpisovanje zunanjih temperatur
•	Kontrola nivoja vode v ekspanzijski posodi ter dopolnitev sistema z vodo po potrebi
•	Kontrola delovanja kotlov ob jutranjem zagonu za doseganje zahtevanih temperatur v obeh krogih
•	Sodelovanje ob servisu gorilcev, dimovodnih naprav, evidentiranje in shranjevanje rezultatov dimne emisije
•	Čiščenje kotlovnice, betonskega bazena ob cisterni in prostora za prečrpavanje goriva
•	Odzračevanje sistema centralnega ogrevanja na vseh predvidenih točkah
•	Obveščanje lastnikov stanovanj o motnjah in neplaniranih popravilih (intervencije)
•	Dnevno vodenje kurjaškega dnevnika vseh dogajanj v kotlovnici ter izdelava letnega poročila
•	Obvezno in redno preverjanje, pregledi in kontrole oljne kurilne naprave za varnost in zanesljivost obratovanja v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih obratovanja in vzdrževanja kotlovnic
B)	OBČASNA OPRAVILA:
•	Pregled in nastavitev regulacije centralnega ogrevanja
•	Ročni zagon in izklop gorilca, obtočnih črpalk in drugih elementov v primeru okvare na avtomatiki
•	Vodenje dobavljenih in porabljenih količin goriva in upoštevati navodila v primeru izlitja olja
•	Skrb za naročilo olja upravniku in obvezna prisotnost ob dobavi olja
•	Kontrola in čiščenje prezračevalnih žaluzij
•	Pregled stanja gasilnih aparatov v kotlovnici in drugih naprav za servisiranje in kontrolo
•	Naročanje vseh servisov v skladu z navodili upravnika kurilnice
•	Sodelovanje ob rednem letnem remontu kurilnice ob zaključku kurilne sezone
•	Sodelovanje pri vseh intervencijah v kotlovnici, toplotnih postajah in na toplovodu
•	Pregled delovanja termometrov, manometrov in ventilov ter tesnenje le-teh
•	Nastavitev regulacij centralnega ogrevanja, časovno, dolžine intervalov, oz. korekcije
•	Menjava žarnic v kotlovnici in enkrat letno čiščenje stekel luči
•	Urejanje okolice kotlovnice in vzdrževanje čistoče in reda v prostorih kotlovnice
ROK ZA ODDAJO PONUDBE:
11. 9. 2006
POSLATI NA NASLOV NAROČNIKA S PRIPL SOM: "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA KOTLOVNICO PRIJATELJEV TRG 2, RIBNICA"
ODPIRANJE PONUDB IN IZBIRA IZVAJALCA V 14 DNEH PO ROKU ODDAJE NA NASLOVU NAROČNIKA
Za dodatne informacije smo vam na voljo:
•	tor. in čet: 01/ 89-50-593 - Niko Bracovič, operativni upravnik za področje Ribnice in Kočevja
•	vse dni: 01/ 47-36-819 ali 01/ 47-36844 -tehnična služba SPL d.d.
Odvoz kosovnega materiala - po vaseh datum odvoza Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice	05.09.2006
Prigorica, Dolenja vas, okolica	08.09.2006
Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje 12.09.2006
Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič	14.09.2006
Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec	19.09.2006
Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica	21.09.2006
Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Kunčje, Grebenje	26.09.2006
črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica	28.09.2006
Vinice, Lipovšica, Zimarice, Globel, Podklanec	03.10.2006
Sajevec, Bukovica, Dane, Zapotok, Zamostec	05.10.2006
Slatnik, Sušje, Breže, Jurjeviča, Kot, Ravni Dol	10.10.2006
Betonovo, Janeži, Kračali, Petrinci, Kržeti	12.10.2006
Gornje Lepovče:	vsak vikend Grič	zadnji vikend v mesecu
Klicne telefonske številke za pogrebno in cestno dejavnost: 01/8361-138, 01/8360-650 dežurna pogrebna služba: 041 513-329, 041 665-191, 031 663-060 dežurna cestna služba: 041 903-109,041 725-958
Komunala Ribnica d.o.o.

m
S19L.N5T
GOZD - KORIST ALI BREME?
Gozdnogospodarskemu načrtu (GGN) za gozdnogospodarsko enoto (GGE) Velika gora bo v letu 2006 potekla veljavnost, zato intenzivno potekajo terenska dela, s katerimi bomo pridobili nove podatke o stanju gozda. Na tej podlagi bomo lahko določili ustrezno gospodarjenje v naslednjem 10-let-nem obdobju, kar pomeni predvsem največji možni posek lesa ter potrebna gojitvena in varstvena dela v gozdovih.
Zavod za gozdove Slovenije se trudi v svoje delo v čim večji meri vključevati tudi lastnike gozdov, tudi pri oblikovanju novega GGN za GGE Velika gora. V ta namen je Območna enota Kočevje skupaj s Krajevno enoto Ribnica 27.julija v Lovskem domu v Rakitnici pripravila posvetovanje z naslovom "Gozd -korist ali breme?"
Želeli smo slišati pričakovanja, ki jih imajo lastniki v zvezi z gozdom ter pripombe in predloge na dosedanje načrtovanje njegovega razvoja, ki bi nam pomagali pri izdelavi novega gozdnogospo-darskega načrta.
Od približno 1.800 posestnikov se je posvetovanja udeležilo 15 lastnikov gozda, ki so v obliki skupinskega dela dokaj enotno ugotovili, da je velik problem, na katerega naletijo pri izkoriščanju svojega gozda, nedostopnost in pomanjkanje gozdnih vlak, po katerih bi bilo mogoče posekani les spraviti do gozdne ceste. Moti jih velika razdrobljenost gozdnih parcel, ki onemogoča učinkovito gospodarjenje. Nezadovoljni so s cenami, ki jih njihov les v močni konkurenci večjih gozdarskih podjetij dosega na
GGE Velika gora obsega 5.857 ha površine: pobočja Velike gore s platojem na vrhu, severna pobočja Stojne, hrib Jasnica, jugozahodni del Ribniškega polja s predelom Vrtače. Z gozdom je pokritih 3.250 ha. Večina gozdov j e dokaj kvalitetnih, vendar slabo izkoriščenih jelo-vo-bukovih, v nižinskih delih tudi nekaj smrekovih gozdov, ki so ogroženi zaradi podlubnikov. Interes lastnikov za delo v gozdu je majhen. Izkoriščena je komaj dobra polovica načrtovanega možnega 10-letnega poseka, izvajanje načrtovanih gojitvenih in varstvenih del je slabo.
trgu, saj je zaradi težavnosti dela in razdrobljenosti finančni rezultat pogosto zelo slab. Pogrešajo več pogodbenih izvajalcev del, ki bi pomagali slabše opremljenim lastnikom gozda, nadomestili starejše, ki zahtevnega dela sami ne zmorejo več, in mlajše, ki nimajo časa ali interesa za delo v gozdu. Kljub temu hkrati ugotavljajo, da jim je lastništvo gozda v ponos, pomeni, daje jim dober občutek in predstavlja tudi neke vrste varnost za "hude čase". Zagotavlja jim dovolj lesa za domačo uporabo, poleg drv, ki so v zadnjem času zaradi rasti cen nafte spet veliko zanimivejša, tudi kvalitetnejšega lesa, ki ga porabijo za izgradnjo ali obnovo poslopij, presežek pa prodajo. Cenijo tudi zadovoljstvo sprehajanja po gozdu, možnost rekreacije, nabiranja gozdnih plodov, ki ga omogoča prost dostop do gozda. Rešitev za izboljšanje gospodarjenja z gozdom vidijo predvsem v ureditvi razmer in zvišanju cen lesa na trgu, v izgradnji gozdnih vlak, v povečanju števila izvajalcev dela v gozdovih ter v večjem izkoriščanju biomase iz gozda, po vzoru uspešnih projektov iz drugih delov Slovenije.
Lastniki, ki se sedaj vsak zase borijo z enakimi problemi in vsak zase iščejo najugodnejše rešitve, počasi spoznavajo, da bi bilo njihovo povezovanje zelo dobrodošlo, saj bi s skupnimi močmi lažje premagovali večino problemov in združeni predstavljali pomembnejšega partnerja na trgu, s tem pa dosegali večjo vrednost svojega lesa. To spoznanje je v GGE Velika gora s 95 -procentnim deležem zasebne posesti bistveno. Vsi lastniki gozda bi se morali zavedati, daje lastnina odgovornost ter da so ravno lastniki tisti, ki morajo prevzeti pobudo, postati gonilna sila za izboljšanje razmer. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije jim bodo pri tem vedno zagotavljali vso strokovno podporo in pomoč.
Želimo, da bi se v prihodnje vse več lastnikov aktivno vključevalo v tovrstna srečanja, prispevek vsakega posameznika nam bo pri načrtovanju dela z gozdom v veliko pomoč, lastnikom pa v večje zadovoljstvo, skladno s sloganom: "Skrbno z gozdom, v dobro narave in ljudi."
KATJA K0NEČNIK, "TINA KOTNIK
Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje
GASILI POŽAR NA KRASU
Na prošnjo Gasilske zveze Slovenije se je tudi ribniška gasilska zveza 23. julija odzvala za pomoč pri intervenciji velikih požarov v_ obalno kraški občini Komen, v krajih Škrbina in Šibelji. Požar, ki je v nekaj dnevih zajel ca. 1200 ha borovega gozda, je bilo zelo težko gasiti zaradi jakosti samega požara in težko dostopnega terena, velike preglavice pa sta povzročala tudi zelo visoka temperatura ozračja in močan dim. K sreči ni bilo močnega vetra.
GZ Ribnica smo zastopali v naslednji društveni sestavi: Dolenji Lazi - 7 gasilcev, Rakitnica - 5 gasilcev, Dolenja vas - 2 gasilca, Bukovica - 1 gasilec.
Na pot smo se odpravili ob pol petih zjutraj z manjšim gasilskim vozilom PGD Dolenji Lazi in z vozilom GV-V1, last PGD Rakitnica, ki sta kot najnovejši vozili uspešno prestali preizkušnjo. Odkrila se je sicer poškodba na visokotlačni črpalki, a je aparat v garanciji in bo le-ta odpravljena. Zaradi nemogočih delovnih razmer se je lažje poškodoval en gasilec in ga je oskrbela dežurna zdravniška služba. 12-urno delo na težko dostopnem terenu je povzročilo prav vsem gasilcem lažjo dehidracijo. Izmučenost je botrovala temu, da smo se komaj privlekli domov.
Na prvi lokaciji, v kraju Škrbina, smo na področju 1000 x 300 m do 11. ure preprečevali ponovni vžig podrasti. Ko pa je zapihal nekoliko močnejši veter, pa smo bili napoteni na varovanje vasi Šibelji s 30 stanovanjskimi hišami in pripadajočimi gospodarskimi poslopji. Z gasilci iz Celja in Krškega smo pokrivali področje 2000 x 800 m. Ribničani smo se od 12. do 20. ure spopadali s pasom veličine 400 x 800 m. Teren je bil zelo strm in poln razne podrasti, a smo uspešno zaustavili požar.
V veliko pomoč pri gašenju so bili 4 helikopterji Slovenske vojske in 2 italijanski letali Kanader, posebej prirejeni za gašenje požarov v naravi.
NE OGROŽAJTE NARAVE!
Javnost smo s tem člankom želeli seznaniti s posledicami morebitnih požarov v naravi, ki povzročijo veliko škodo v gozdu in na poljih. Pri tovrstnih intervencijah nastanejo zelo veliki stroški tudi zaradi poškodovane gasilske opreme, stanejo pa tudi gorivo, zaščitna sredstva, specifično orodje itd.
Rad bi pohvalil vse sodelujoče gasilce, ki so resnično dali vse od sebe. Zahvaljujem se jim za vse prestale napore, pa vendar, zadovoljstvo ostaja v vsakem izmed njih, da je naredil nekaj velikega, saj so varovali tudi človeška življenja. Upamo seveda, da bosta našo intervencijo ovrednotila tudi Gasilska zveza Slovenije in Ministrstvo za obrambo.
JANEZ PUŽEU poveljnik GZ Ribnica
Rešeto
ES
iru	rstfv^o tsiarvxazih:
inrx»e>i ■ iiinj>i.i.i io«i
^ Brskanje po zapisih
Poletje je čas dopustov, čas, v katerem si napolnimo "baterije" za drugo polovico leta. Stvari, ki predstavljajo naš vsakdanjik, naše redno delo, poskušamo vsaj za nekaj ! dni postaviti na stran in se prepustiti lahkotnejšim opravilom.
Včasih se polotimo tudi stvari, ki smo jih poprej zanemarjali in nam ne dajo miru.
Pogosteje kot običajno v naše roke zaidejo tudi knjige.
Pred dnevi sem se lotil tudi pregledovanja zapisov v našem lokalnem glasilu Rešeto in v nekaterih drugih brošurah; priznati moram, da so pritegnili mojo pozornost nekateri prispevki.
Tako sem v glasilu Odmev, ki je izšlo januarja 2005 (številka 5, leto II), ki ga periodično izdaja Slovenska ljudska stranka (SLS) na strani 22 naletel na povabilo SLS na nogometno tekmo v ribniškem Športnem centru, v katerem je med drugim zapisano tudi tole:1'... Še nekaj o dvorani; dokončana je bila decembra 2003, v parterju meri 1080 m2, kjer je možno na zložljivi podlagi postaviti kar 200 miz in 1000 stolov. V sklopu te večnamenske dvorane je tudi 25 - metrski bazen, fitnes, sejna soba.... Ni pa potrebno posebej poudarjati, da je župan občine Ribnica g. Alojz Marn član naše stranke. To, da smo na naše župane upravičeno ponosni, pa tudi ni nič novega."
Pa naj še kdo reče, da so kakšno zaslugo za Športni center pripisali Marnovemu predhodniku. Prav nobene. Razen da med občani razširjajo govorice, da je odgovoren za dolgove, ki so sicer nastali v času župana Marna.
V Rešetu (januar 2004, rubrika Odmevi, stran 29) sem med drugim zapisal tudi tole:
" V državnih proračunih so bile v letu 2001, 2002 in 2003 v načrte razvojnih programov vnesene številne bodoče investicije, ki se bodo odvijale ali nadaljevale še v letih 2004, 2005, 2006,...npr. križišče v Hrovači, križišče pri Žulju, pa obnova Šolske ulice, pa odsek v Sušju, ureditev zadrževalnika...
Za leto 2005 je zapisana tudi izgradnja bivalnih enot za celodnevno bivanje invalidov za področje upravnih enot Ribnica in Kočevje, ker smo v letu 2002 uspeli z velikimi napori pridobiti soglasje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na predloženi projekt."
Vse te investicije so delo preteklega mandata,
kar pomeni, da seje delalo načrtno, sistemsko in dolgoročno. Torej z vizijo." ....(konec citata) Moram priznati, da sem ponosen, da mi je uspelo prodreti s tako pomembnimi projekti za občino Ribnica. Vesel sem, da so v vseh teh letih ostali tam tudi zapisani in da so se iztekli postopki, ki omogočajo gradnjo. Še mnogo večje pa bo moje veselje, ko se bodo te investicije, ki jih skoraj v celoti plača država, začele tudi dogajati.
Da se bo tista vizija, o kateri sem pisal pred skoraj tremi leti, letos jeseni le začela uresničevati, pa čeprav se je leto že krepko prevesilo v drugo polovico.
Upam, da se bo začela obnova cest v Ribnici in Sušju, in da moji napori niso bili zastonj.
Vendar pa bo obnova križišča pri Žulju in Šolske ulice po moji oceni zelo problematična iz dveh razlogov. Prvič, začela se bo izvajati v času po koncu počitnic in začetku šole, ko bo nevarnost predvsem za najmlajše največja, in drugič, ker se župan z Inlesom ni dogovoril za odkup dela "krlišča", na katerem bi zgradili novo avtobusno postajo in parkirišča za Prijateljev trg in sosednje ulice. Čeprav zamisel o avtobusni postaji na tej lokaciji ni nova, nastala je še pred tem mandatom, se župan z direktorjem največje občinske firme Inles očitno ni sestal več let, s čimer je po mojem mnenju izpuščena odlična priložnost za izboljšanje prometne ureditve Ribnice.
Škoda je tudi, da se še ni zasadila lopata za gradnjo Doma za celodnevno varstvo invalidov -bivalnih enot, čeprav bi se, če bi občina pravočasno pridobila gradbeno dovoljenje, morala začeti že lani, in bi letos lahko že sprejemali varovance.
Sem pa razočaran, da nismo uspeli iz neznanih vzrokov realizirati podpisane pogodbe s Stanovanjskim skladom RS za izgradnjo stanovanjskega bloka, čeprav je bila že podpisana sofinancerska pogodba. Bloka ni, izpadlo je tudi ca. 80 mio sit državni sredstev, potencialni stanovalci pa so si uredili domovanje drugje.
Prav tako je neverjetno, da se v vseh teh letih ni zmoglo naročiti izdelave študije za izgradnjo srednje šole v Ribnici, čeprav je v državnih načrtih. Če ne bi s srednjo šolo uspeli v iztekajočem se mandatu, bi postavili temelje za naslednji. Malo vizije, energičnosti in prodornosti je le potrebno, če hočemo uspeti. Vsi se borijo za take zavode, mi pa smo projekt opustili brez boja. Res škoda. Če hočemo Ribnico oživiti, povzdigniti in ji dati status, ki si ga zasluži, potem lokalna oblast ne sme več postopati tako medlo. V prihodnosti bo potrebno mnogo več odločnosti in načrtnega dela. Morda bi na ta način lahko le pridobili kakšno institucijo državnega pomena, recimo "Center za domačo in umetnostno obrt" -izjemno pomemben projekt, ki smo ga Jože Levstek, Pavle Hočevar in Jože Tanko pred dnevi predstavili na Obrtni zbornici Ribnica in o čemer so mediji obširno poročali.
Vendar je to že druga zgodba - za nove čase.
Jože Tanko, poslanec SDS v DZ
Novi predlogi zakonov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Ministrstvo nadaljuje z intenzivno pripravo zakonov, ki bodo pospeševali možnosti zaposlovanja, povečali socialno pravičnost in zmanjšali zlorabe. V tem mandatu je vlada sprejela že 18 zakonov, ki jih je pripravilo naše ministrstvo. S tem smo povečali zaposlenost in zmanjšali brezposelnost, ki je dosegla najnižjo raven po osamosvojitvi. Na zadnji vladni seji pred dopusti je bilo tako sprejetih kar šest novih zakonov oziroma sprememb. Tako tudi izpolnjujemo normativni program vlade. Za sprejetje zakonov je bilo potrebno opraviti veliko usklajevanja med političnimi strankami koalicije, med vladnimi resorji, s socialnimi partnerji, partnerstvom za razvoj, nevladnimi organizacijami in drugimi. Zakoni so tudi opravili potrebni preizkus vladne službe za zakonodajo glede ustavnosti in normativnosti ter ministrstva za javno upravo v smislu protibirokratskih kriterijev. Kaj prinašajo novosti?
Povečanje zaposlovanja invalidov...
Z letošnjim letom je začel veljati nov zakon, ki ureja zaposlovanje invalidov. Omogoča nove oblike usposabljanja in zaposlovanja najtežje prizadetih oseb, pripravo na zaposlitev, poklicno rehabilitacijo... Velika novost pa je kvotni sistem, ki pomembno spodbuja delodajalce, da se bodo odločali za zaposlovanje invalidov. Rezultati prvega polletja so vzpodbudni, saj beležimo rast zaposlitev za 40 %. Nova ureditev zahteva, da mora vsako podjetje z več kot 20 zaposlenimi zaposliti določeno število invalidov. S spremembami natančneje določamo uporabo sredstev tistih, ki namesto zaposlitve zagotavljajo pogodbeno delo v invalidskih delavnicah in uveljavljamo strožji nadzor nad izvajanjem tega sistema.
Določitev višje minimalne plače...
Minimalna plača je najnižji znesek, ki ga delodajalec lahko izplača delavcu za delo v polnem delovnem času. Hkrati znesek minimalne plače uporabljamo na vladi oziroma ministrstvu pri določitvi višine nekaterih prejemkov pomoči in nadomestil iz proračuna. Ker se socialni partnerji - združenja delodajalcev in sindikati- niso uskladili glede višine minimalne plače, je obstajala možnost, da se plače in veliko vrst socialnih
Kešbto
Poslančeva zapisnica
pomoči letos sploh ne bi uskladilo z rastjo cen in življenjskih stroškov, kar bi pomenilo nominalno znižanje vseh izplačil socialnih transferjev, vezanih na minimalno plačo. Zato smo, kot sem napovedal v javnosti, v imenu tistih z najnižjimi plačami in uživalcev socialnih pomoči, predlagali zakon o minimalni plači. Tako bo odslej znašal bruto znesek minimalne plače za polni delovni čas 125.052 tolarjev mesečno.
Da bo manj dela na črno in več možnosti za nove zaposlitve...
Dela na črno je preveč, zato smo uvedli tudi spremembe, ki bodo takšne zlorabe zmanjšale. Delo na črno je škodljivo, ker postavlja v slab položaj tiste delodajalce, ki pošteno delajo in plačujejo davke ter prispevke, slabo pa je tudi za delavce, saj ostanejo brez pravic, brez delovnega in socialnega varstva in brez dela zaslužka. Tega bi se morali vsi zavedati, a se takšen način dela tudi med občani močno tolerira. S tem pravzaprav goljufamo sami sebe.
Novost zakona je v tem, da bodo lahko v podjetjih z do deset zaposlenimi (predvsem so to družinska podjetja) opravljali brezplačno občasno delo družinski člani do 40 ur mesečno, ne da bi bilo potrebno plačati prispevke. Zadostovala bo prijava na Upravni enoti.
Verjetno bo zanimiva še ena novost, ki jo bomo poznali kot "malo delo" in pomeni veliko poenostavitev za opravljanje občasnih del pri delodajalcih. Ta omogoča zakonito delo v trajanju 20 ur tedensko ali 49 ur mesečno, če plačilo za to delo ne presega 50 % minimalne plače po zakonu. Takšno delo ni delovno razmerje in zato je potrebno samo plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca.
Z Zakonom poostrujemo nadzor nad študentskim delom. Tisti ki bo delal brez napotnice ali pa bo delal kdo drug na izdano napotnico, se bo štelo kot delo na črno, čemur bodo sledile ostrejše sankcije. Če pa bo brezposelni delavec delal na črno pri delodajalcu in ga bo inšpektor odkril, se bo razumelo, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Če takšne pogodbe delodajalec ne bo takoj sklenil, bo plačal visoko globo.
Usklajevanje poklicnih kvalifikacij po celi Evropi...
Ko smo stopili v EU, smo se zavezali, da bomo uredili medsebojno povezljiv in primerljiv sistem poklicnih kvalifikacij v vseh državah Evropske unije. S spremembo zakona pa uveljavljamo še eno novost, in sicer, da se prizna izobrazba tudi na več načinov. Poleg rednega izobraževanja tudi s prakso in po drugih neformalnih poteh.
Kaj pa tisti, ki so del delovne dobe prebili na Hrvaškem...
Tem slovenskim državljanom smo zaradi bistveno nižjih zneskov pokojnin, ki izhajajo iz sklenjenega socialnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško v 90 letih, omogočili pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo in enkratni letni dodatek, ki tem državljanom ni bil priznan. Tako si lahko obetajo izboljšanje slabšega socialnoekonomskega položaja, čemur niso prisluhnile prejšnje, je uredila ta vlada, ker razume stisko ljudi.
Za konec vas lahko razveselim z novico, da so opravljene vse formalne obveznosti za začetek gradnje bivalne enote za invalidne osebe v Ribnici. Izbran je tudi že izvajalec. O drugih novostih boste obveščeni v naslednjih izdajah Rešeta.
Želim vam lep zaključek dopustov ali počitnic. Vidimo se na Ribniškem sejmu.
mag. Janez Drobnič minister
"MILIJON TOLARJEV ZA PODPORO SVETOVNEMU POKALU”,
se je glasil naslov v prejšnji številki občinskega glasila Rešeto. Občina Ribnica je Posestvu Ugar oprostila plačilo komunalne takse za zaprtje dela ceste na Ugar. Že v predhodnem razgovoru z županom Alojzom Marnom smo bili presenečeni, ko nam je omenil, da bo oprostitev komunalne takse vložek-sponzorst-vo, ki ga bo Občina Ribnica namenila za tekmo Ugar 2006 FEI Word Cup, saj vemo, da se komunalna taksa (1. člen, 9. alineja Odloka o komunalnih taksah) ne odmerja v primerih, ko gre za širši družbeni interes ali turistično - promocijsko prireditev.
Prepričani smo, da prireditev, kateri je eden izmed medijskih pokroviteljev RTV SLO in jo bosta TV SLO in EUROSPORT neposredno prenašala dva dni (5 ur programa), zadostuje vsem kriterijem širšega družbenega interesa in da vsekakor spada med turistično - promocijske prireditve naše Ribniške doline in bi bila oprostitev komunalne takse potemtakem sama po sebi umevna!
Verjetno je oprostitev komunalnih taks za zaporo občinskih cest nov županov model sponzoriranja prireditev- pa tudi večmesečno čakanje na prosti termin za sprejem pri županu, na katerega smo čakali od začetka leta, da bi se dogovorili o sodelovanju Občine Ribnica na prireditvi "Ugar 2006 FEI World Cup", je omembe vreden! Čas vsekakor ni bil izgubljen, saj smo med tem, s pomočjo poslanca Jožeta Tanka, dogodek uspeli predstaviti na številnih sestankih v Državnem zboru RS, na ministrstvih, Slovenski turistični organizaciji, v drugih občinah, podjetjih po Sloveniji in tujini, ki želijo svojo podobo izpostaviti na naši prireditvi. V Evropi so redki kraji, ki bi s svojo prireditvijo uspeli pritegniti tako velik interes televizijskih in drugih medijev, zato smo toliko bolj presenečeni nad brezbrižnim odnosom ribniškega župana. Zaskrbljujoče je dejstvo, da župan ne želi ali pa ne razume obsežnosti in dolgoročnih učinkov tovrstnih prireditev, ki so še kako pomembne za Ribnico in Slovenijo!
Za Posestvo Ugar Zlatko Polajžer
SKRITI V OSLOVI SENCI
V vsem času, ko se zavrača sprejetje Odloka zaradi problematiziranja dela Nadzornega odbora, ki naj bi sicer po zakonu in statutu kot samostojen in najvišji organ nadzora nadzoroval in odkrival nepravilnosti javne porabe občine, - seveda pravilnost porabe ne nad-
zoruje samo NO (!)-, ni nihče drug, tudi od formalno ali politično poklicanih, odkril ali nakazal suma nepravilnosti ali konkreten primer nepravilne javne porabe, kar je v poročilu že lani jeseni očitno pravilno ugotovil tudi NO, - po mnenju kritikov - "Butalci na kvadrat"(?l).
Zato bi lahko žal rekli, da so kritiki dela NO in nasprotniki sprejetja Odloka problematizirali fiktivni problem "oslove sence". Pri vsem tem dogajanju je pojav ponavljajočih se vztrajnih poskusov grobih, neutemeljenih javnih diskreditacij NO občine seveda tudi pokazatelj (ne) razumevanja in zavračanja zakonsko opredeljenega delovanja NO. Nosilci kritike dela NO s tem nedvomno močno vplivajo na odločanje in ravnanje občinskega sveta. Samoumevno pa je to tudi nedvoumni pritisk na nadzorni odbor, čeprav, kot se je izkazalo, brez utemeljenega razloga. Pravzaprav se ta agonija zaradi "oslove sence" lahko še nadaljuje, kar kaže izvedena obstrukcija in glasovanje proti, saj je potrebno sprejeti še Odlok o zaključnem računu občine za leto 2005. Pred tem pa mora seveda NO sprejeti svoje poročilo za to leto.
Pri tem obstaja še resen problem, da NO nima formalnega predsednika, kar lahko zadrži obravnavo in delovanje NO. To gotovo nikakor ni samo problem NO, saj je ta vezan na formalno ali neformalno mu posredovane principe delovanja, ki jih določa politika, kar velja tudi za izvolitev predsednika. Sicer nastopi povsem logično "brezvladje" in blokada dela organa. Ker stanje, da še ni sprejet Odlok o zaključnem računu občine za leto
2005, lahko kmalu ogrozi kreditno sposobnost občine in realizacijo sprejetega proračuna, po pridobljenih informacijah pa to že vpliva na likvidnost oz zmožnost plačevanje tekočih obveznosti, bi bilo politično odgovorno, da bi se potrebni postopki za sprejemanja tega odloka pospešili. Pričakovati bi bilo, da bi se nosilci političnih funkcij potrudili, da bi se ta očitno doslej izkazana umetna "agonija sumničenja o pravilnosti ugotovitev nadzora javne porabe", ki ima lahko že konkretne posledice, tudi za občane, čim preje zaključila.
V nasprotnem primeru je sicer lahko povsem očitno, da obstaja realna domneva, da so vsi sproženi problemi in nastali zapleti in neutemeljene nespodobne diskreditacije NO imeli povsem druge cilje, kot skrb za "čiste pretekle račune" v dobrobit občanov.
Franc Mihič član NO Občine Ribnica
<D d wn BE EE EE mr ü

OI‘ i^I-1 I. > ■
■®SSiyiA bralcev
Komaj čakam volitve!?
Kandidati, ki smo jih videli v prejšnji številki, nekako še niso imeli izdelanega programa. Naj jim namignem, kaj bi "vžgalo", da bi si zagotovili prestolček.
Začnimo pri ribniški komunali. Kdo si je dovolil tako grobo poseči v okolje z živo zeleno barvo, s katero je prepleskana Komunala v Goriči vasi.
' Govori se, da morajo bližnji sosedje nositi sončna očala zaradi neugodne svetlobe, ki jo seva prepleskana hala. Upam, da ima odgovorni na komunali vsaj lokacijsko informacijo za tak poseg, če jo ima, mu je oproščeno. V tem primeru bi morali narediti kadrovsko zamenjavo na Odelku za okolje in prostor na občini. Če pa direktor Komunale nima omenjenih papirjev, lahko močno dvomimo v njegovo strokovnost in ga hkrati zaprošamo, naj delovno mesto prepusti komu bolj odgovornemu. Za omenjeno križišče iz prejšnje številke Rešeta, sredi katerega leži prehod za pešce in mu ni para od Berlina do Zimbabveja, pa takole: nekdanja sprehajalna pot, smer Elmat-Hrovača, dimenzionirana za otroški voziček, se je prelevila v cesto za težka vozila in pot, po kateri lahko voznik preizkusi, do katere hitrosti lahko pospeši njegov konjiček v drugi brzini. Cesta je nevarna za pešce in za vključevanje v promet z vseh strani, težka vozila jo uničujejo. DRSC to cesto obravnava kot sprehajalno pot, zato tudi riše zebro. Na oddelku za okolje in prostor pa kot da ni nič "ko osem ur mine, me že ni" Se bo na bližje prihajajoči odziv DRSCja kdo zbal za svoj stolček?!
Po trgu vlada kaos, kot da bi se sprehajali po barakarskem naselju. Nekdo namesto zasteklitve zabije nekaj plohov, spet drugi nad živo mejo navesi nekaj plaht, da tako zakrije prizorišče,
nekomu po pločniku curlja klima in daje vtis, da tam vlada "higiena". Ali sploh kdo upošteva spomeniško varstvo in zakonske odločbe? Ali lastniki nimate niti malo vesti, oz. ali spet nekdo na občini zabušava?? Privatnikom, ki imajo zakupljenega že pol trga, bo treba pristriči peruti z mestnimi odloki.
Na novo zunanje igrišče mladi čakajo že od osamosvojitve. Z denarjem, ki so ga starši vložili v zdravljenje svojih otrok od odvisnosti, bi zagotovo zraslo že kako igrišče. Kakšna ironija! Te bi se lahko zavedal tudi lastnik parcele, ki je noče odstopiti za bodoče igrišče zraven ŠCR-ja. Špekulacije na občini?
Obvoznica, dom za ostarele....
Kdo bo ta šerif, ki bo udaril po mizi in zagrizel v to skorumpirano leglo in privatni lobi??!!
Bodoči g. župan, ni vse v denarju, na katerega se vsi tako radi izgovarjamo, da ga ni. Malo je treba zmotivirati javne uslužbence, jih narediti odgovorne in delavne v pravem pomenu besede (stran z nestrokovnostjo), zato jih davkoplačevalci tudi imamo!
Od župana pričakujemo odgovorno, zrelo osebo, ki se vsaj enkrat na teden sprehodi po trgu in začuti utrip kraja, njegov stisk roke naj bo čvrst- da ne bo začutiti samo "tistih osem ur". Biti mora komunikativen, odločen, razgledan, v koraku s časom in ne sanjač z iluzijami; to leti tudi na svetnike! Naprošam vse občane, ki jim ni vseeno za skupnost, v kateri živijo, in ki se čutijo sposobne za župansko ali svetniško funkcijo, naj ne zavržejo svojega talenta in naj kandidirajo (velja tudi obratno)!
Jernej Kovačič
Vabilo
Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Ribnica vas vabi, da se nam
v soboto, 2. septembra 2006 med 9.00 in 11.00
pridružite na parkirišču pred Miklovo hišo, kjer bo gostovala
Potujoča kavarna SDS.
Kavarna je namenjena vsem vam, da ob jutranji kavici in zvokih tamburašev iz Sodražice s kar najširšim krogom občanov pokramljamo o pogledih na razvoj države in občine. Čeprav dobro poznamo probleme okolja, v katerem živimo, bodo dobrodošla tudi drugačna mnenja, saj imamo občani pravico do različnih pogledov na sedanjost in prihodnost.
Skupaj zmoremo več.
00 SDS Ribnica
DO LJUBLJANE KOT
ENAKOVREDNI
DRŽAVLJANI?
Cestni priključek Pijava Gorica-Rutar je sprejet v državni cestni program, čaka se le še na sprejetje lokacijskega načrta ministrstva za okolje in prostor, je dejal poslanec Jože Tanko.
Gradnja je predvidena za leto 2009, zaključena naj bi bila v nekaj mesecih, s priključkom pa bi se ribniško-kočevski konec izognil nemogočemu prometnemu zamašku na Škofljici, ki pot do prestolnice v konicah podaljša kar za 3x.
Več od priključka pa ne smemo pričakovati, so večkrat poudarili ljudje s prometnega ministrstva - kake avtoceste tu nikoli ne bo, a tudi hitro cesto bomo lahko opevali le v pesmih in vozili v sanjah.
AP
38
STOLETNICA KAPELICE V JELENOVEM ŽLEBU
Ob svečanem dogodku, 100. obletnici kapelice sv. Antona Puščavnika v Jelenovem Žlebu, so se 12. avgusta poleg ostalih obiskovalcev zbrali člani rodovine Rudež: Jurij kot predstavnik zadnje, mlade generacije Rudezev, ki živi v vili na Ugarju, mama Cvetka Rudež in Katja Zorc - Kobi.
Takratni lastnik in veleposestnik, gozdarski inženir Anton Rudež, ki je v Jelenovem Žlebu zgradil parno žago, je bil visoko izobražen, zaveden Slovenec. Po študiju se je posvetil posestvu v Veliki gori. Večkrat je bil poslanec v deželnem zboru, pošten in dober gospodar, dobrodušen, rad je pomagal siromakom in v znak hvaležnosti uspešnega gospodarjenja dal zgraditi kapelico, posvečeno njegovemu zavetniku - patronu sv. Antonu Puščavniku. Blagosloviti jo dal točno na svoj 35. rojstni dan, 21.7.1906, in to je tudi letnica, kar obstaja kapelica v Jelenovem Žlebu. Rudeževi se v njej niso poročali, pač pa so preživljali le poročne tedne v lepo urejeni lovski koči. V Jelenov Žleb so prihajali številni gostje, domači in tuji. Rudeži, čigar rodovina izhaja s slovenskega krasa - Kobjeglave, so zelo vestno in skrbno vodili kroniko svojega dela in življenja. Vsak gost se je moral vpisati v knjigo obiskov. Zadnji vpis je bil 8.10.1941, kar je razvidno iz Dnevnika gospe Olge Rudež - Kosler, ki sta ga
jRBšB-m
leta 2001 izdala gospa Katja Zorc - Kobi in gospod Jurij Rudež.
Po osamosvojitvi slovenske države leta 1991 je prišel čas denacionalizacije nekdanjega Rudeževega posestva. Jurij Rudež, oče sedanjega lastnika, je z razumom in kulturnim pristopom do pristojnih organov brez težav in zapletov dobil vrnjeno celotno posestvo.
Področje Jelenovega Žleba je bilo med 2. svet. vojno križišče prehodov partizanskih brigad in tudi sovražnih vojska, ki so zasledovale gibanje partizanov. Tudi po vojni so se tu na izkoriščanju gozda zvrstili številne delovne brigade z vseh koncev države in številni delavci. Tu so bile številne proslave v spomin na težke boje s sovražniki. Svečanosti so se udeleževali številni visoki partijski funkcionarji, predstavniki oblasti in visoke vojaške starešine. Toda nihče se v 45-ih letih ni spotaknil ali kako drugače namignil, zakaj kapelica na tem prostoru še kljubuje času. Tako je kapelica ostala nedotaknjena, čeprav ni služila svojemu namenu. Bila je kot shramba odvečnega orodja in opreme. V 80-ih letih sem jo dal prekriti (ravno tako kapelico v sosednji Glažuti, ki je tudi ostala ohranjena). Nihče ni nasprotoval vzdrževanju na družbene stroške. Iz tega sklepam, da ima slovenski narod dokaj visok kulturen odnos do teh objektov.
Kapelica je bila leta 1995 delno obnovljena. Na novo se je uredila notranjost, freska sv. Antona Puščavnika in oltar. Zvon, ki je bil v kapelici, je kmalu po vojni izginil. Za novega je poskrbel gospod Franc Klun iz Ribnice (zvon tehta 68 kg in je bil vlit v Žalcu). 21.7.1996, točno na dan postavitve, smo slavili 90-letnico. Ta dogodek smo proslavili z mašnim obredom, ki gaje daroval tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar. Od tedaj je kapelica zopet pripravljena za verske obrede.
15. septembra 2000 sta v tej kapelica sklenila zakonsko zvezo Jurij Rudež, sedanji lastnik in veleposestnik, ter Maja Primc. Tu je bila krščena tudi njuna hčerka Anja Rudež. S tem je mlajša rodovina Rudežev dokazala veliko spoštovanje do kulturno-zgodovinske dediščine prednikov. Ob 100-letnici objekta je bila kapelica zopet temeljito obnovljena, zamenjano celotno ostrešje z zvonikom, impregnirano in prepleskano. Prenovljeno je blagoslovil ribniški dekan g. Anton Berčan, zapeli pa so člani ribniškega okteta Gallus.
Tekst in foto Mirko ORAŽEM
ŽLICA VELIKANKA na zelenici še pred sejmom?
Lesena žlica velikanka, ki so ji lani na jubilejnem ribniškem sejmu izmerili dobrih 10 metrov, naj bi bila na zelenici za Gradom ob Bistrici še pred letošnjim sejmom. V ležečem položaju, ker drugače njena postavitev ne bi bila možna, saj bi bilo treba narediti betonske temelje, z višino pa bi omejevala električno napeljavo. Bo pa tako opravljala družbeno koristno delo, so pogruntali nekateri, ker bo imela široko in dolgo priložnostno sedišče in bo tako zaživel tudi park, ki zdaj to ni.
AR
Srečanje prijateljev Grmade
Vreme letos kanček bolj g naklonjeno
Ker nam jo je vreme ob lanskem jubilejnem srečanju popolnoma zagodlo, smo skušali obletnico vsaj nekoliko obeležiti na letošnjem srečanju prijateljev Grmade, torej leto dni kasneje. Vreme je kazalo nekoliko prijaznejši obraz, tudi obiskovalcev je bilo kar nekaj. Tako se je 5. avgusta ob 14. uri začel kratek kulturni program s pozdravnim nagovorom predsednice Mare Okorn. Pozdravila je vse prisotne, v kratki retrospektivi spomnila na slovesnost pred 46 leti ob odprtju doma na Grmadi, predstavila dosedanje delo društva in orisala tudi načrte za prihodnost.
Posebej je pozdravila med nami gospe, ki so na slovesnosti ob odprtju sodelovale v narodnih nošah.
Andrej Ambrožič pa je navdušeno pozdravil konjenike, ki so se v slovesni opravi in z okrašenimi konji že vzpenjali po bregu proti domu z zastavonošo Tomažem Kovačičem na čelu. Duhovito, kot zna le on, je spregovoril o udejstvovanju konjenikov ob prvi slovesnosti pri Domu in za konec deklamiral še čudovito pesem o Grmadi z okolico, njenih lepotah in vtisih, ki jih je ta napravila na odraščajočega dečka. Avtorja pesmi ni omenil, mi pa smo ga vseeno začutili.
V nadaljevanju je mešani pevski zbor z Velikih Poljan pod vodstvom zborovodje Ivana Koširja zapel dve pesmi. Matej Drobnič nas je razveselil s harmoniko in zaigral kar tri skladbe. Da je kulturna prireditev izzvenela, kar se da sproščeno, je pripomogla tudi gospa Tončka Škufca, ena od udeleženk v narodni noši pred 46 leti. Prebrala je svoje spomine iz časov svojega otroštva in mladosti, v katerih je pokazala idilično podobo Grmade z ožjo in širšo okolico. Zahvalila pa se je
tudi predsednici Mari Okorn za povabilo na srečanje in za vse veliko delo, ki ga opravlja za društvo.
Ob zapoznelem praznovanju obletnice smo se spomnili tudi Franceta Modica, ki je bil Grmadi, njeni okolici in domačinom zavezan velik del svojega življenja in je s fotografskim objektivom skrbno beležil vsa pomembna dogajanja na Grmadi, in tako pripravil bogato zapuščino fotografij. Iz nje pa je Anton Andolšek v Lojzovi sobi pripravil zan-
imivo razstavo o Grmadi skozi čas, ki je resnično prava paša za oči.
Nazadnje smo se spomnili tudi Alojza Škulja, človeka, ki je velik del svojega življenja posvetil Grmadi in bil kar 40 let predsednik TD. Posvetil ji je tudi pesem, katere odlomek smo slišali v kulturnem programu.
Upamo in si želimo, da bo Grmada v bodoče privabila kaj več obiskovalcev, saj se novi oskrbnik zelo trudi s ponudbo in urejenostjo doma in okolice.
Marija Oblak Foto: J. Okorn
35 MILIJONOV? OBRIŠIMO SE POD NOSOM!
Potem ko seje v bobnu ugibanj vrtel niz imen, ki bi jih lahko povezali z 228 milijoni, dobljenimi na julijski loteriji, smo se dokopali le do tega, daje Loterija Slovenija od omenjene vsote res nakazala 35 mio SIT Občini Ribnica. To pomeni, da ima srečnež svoje stalno prebivališče ravno med nami in ni neka potujoča sreča, kije po sreči vplačala srečni loterijski listek v naši mali podružnici. Samo Ribničani se ne smemo veseliti teh petnajstih odstotkov, ki so bili res nakazani na račun lokalne skupnosti. Odšla bo, kot je prišla.
Vzela jih bo država, saj Ribnica še vedno sloni na primerni porabi, ki ji jo plačuje država, in bo le-ta tako vzela denar, ki nam ga posoja. Tega se nismo takoj zavedeli in smo že načrtovali, kako bi županu pomagali vložiti ta denar v obnovo tega in onega. Smola smolasta!
AR
Rešeto
R9
■ «-£WV Od ■ f-iX/VV
A Potopis
■ KUVAJT - KO JE <TUDI DENARJA ? PREVEČ... m.del
m
5
0
Kuvajt je država, ki je približno tako velika kot Slovenija in ima tudi 1 približno toliko prebivalcev. Prevladujejo muslimani, to se opazi > po številu mošej, ki stojijo na vsakem vogalu. Pravih Kuvajtčanov Cj je samo 500.000, to je nekaj družin, in ti so tudi najbogatejši. Yf, Državljanstva ni mogoče dobiti kar tako, priseljencev pa je ogrom-no in pomenijo delovno silo: Evropejci, Palestinci, Indijci, M Egipčani. Hierarhija je zelo očitna, služkinjo si lahko plača vsak,
Pitna voda je na razpolago na vsakem koraku, v obuki vodnega
STOLPA, STEKLENICE, V KAMNITEM ZIDU VDELANA PIPICA...
ker je tako zelo poceni. Družba je zaprta, mnogo žensk je še popolnoma zakritih, se pa zelo spreminja. Letos so ženske dobile volilno pravico in na junijskih volitvah je bila udeležba zelo velika. Tradicija je zelo močna, sodobnost pa vse bolj spreminja način oblačenja in obnašanja in tudi v tem pogledu gresta skrajnosti pogostokrat z roko v roki. Zanimivo si je ogledovati mladega očeta v tradicionalni dizdaši, ki se ukvarja z majhnim otrokom v najsodobnejšem vozičku, mati pa medtem nakupuje.
V	Kuvajtu smo bili konec aprila in začetek maja, bilo je od 32 do 35 stopinj Celzija in večkrat je pihalo. Sonce ni pripekalo s polno močjo, zastirala ga je peščena zavesa. Tudi oblaki so se zbrali in padlo je nekaj kapljic dežja, vendar je bilo dežja premalo, da bi očistil ozračje. Jasnega in modrega neba, ki je tu običajno, nismo doživeli, nas je pa doletel blag peščeni vihar, vendar dovolj močan, da nam je sedaj jasno, zakaj v teh krajih ne marajo peska.
V	trenutku ga imaš povsod, lasje postanejo trdi, gledati ni mogoče.
Država Kuvajt ima za razliko od Slovenije zelo veliko obale, 250 km peščene obale, peščene pravzaprav mnogo manj, ker so kilometri in kilometri obale urejeni, breg je utrjen s kamni skoraj enake velikosti, ograja kamnita, pot tlakovana - prava cesta, sledi zeleni pas - trata, rože, palme, pa klopi, senčnice, pristanišča za jadrnice, trgovski centri z bogato arhitekturo. Proti Iraku se obala spremeni v močvirnato področje, poseben in zanimiv ter pester življenjski prostor, proglasili so naravni rezervat in za zaščito postavili na kilometre kovinske ograje. V smeri proti Savdski Arabiji pa je obala še peščena, vendar malo kje dostopna. Vrstijo se privatne počitniške hiše s privatno obalo, naftna družba je ogradila ogromen pas, kjer po površini poteka naftovod , nato stoji termoelektrarna, pa dok za tankerje, počitniško naselje za zaposlene v naftni družbi. Prostora za kopanje v naravi tako rekoč ni.
Bistrica čista, pogin rib naj bi zakrivilo pomanjkanje kisika
Na take zadeve smo se kot predstavniki javnosti preprosto dolžni odzvati: fotografija rib, ki mrtve plovejo po gladini Bistrice, je le malo preveč, da se ne bi vprašali, kaj se je to v zadnjih dneh julija
dogajalo okrog ribniške čistilne naprave v Mali Hrovači. Počakali smo še na izide analize vode Zavoda za zdravstveno varstvo iz Novega mesta in odgovor direktorja Komunale, Jožeta Zakrajška: vse je v redu. Obstaja sicer sum, da so nove hiše ob strugi postavile neprimerne greznice, toda to Komunala še preverja in bo v takem primeru ukrepala, je dejal direktor. Zadnji pogin rib naj bi bil tako rezultat nizkega nivoja vode v strugi, ki ribam ni prinesel dovolj kisika. Podobne pogine so ribiči menda opazili tudi nižje ob potoku.
Strugo, predvsem del od Sodražice do gorenjskih njiv, ki je krepko zaraščen z grmovjem, bo treba poglobiti, da bo pretok hitrejši in morda bo vsaj del rešitve na dlani, meni Zakrajšek.
Alenka Pahuue Foto J.Klun
Strah, daje pogin rib morda povzročila kaka nevarna odplaka, naj bi bil po izjavah direktorja Komunale, inšpektorja Cvetka Staniše in vodje oddelka za okolje in prostor Tatjane Dečman Žagar, odveč. Vsako leto mora Komunala na čistilni napravi 4x narediti analize, s tem daje omenjeni zavod pooblaščen, da tudi nenapovedano pride odvzet vzorce vode, pravi Zakrajšek.
"V zadnjih 15 letih vzorci nikoli niso bili pozitivni." V zadnjih julijskih dneh je bila voda polna tudi nekih pen, vendar je Zakrajšek dejal, da so tudi tehnološke vode iz Jurjeviče, kijih po pogodbi tja odlaga podjetje Technochem, pod budnim nadzorom "in so bile verjetno krive odplake iz bližnjih greznic." Občanka, ki je fotografirala poginule ribe, je dejala, daje isti čas po Bistrici plavalo veliko večjih mehanskih odpadkov (plenice ...) in popolnoma neprečiščen efluent iz čistilne naprave.
POLETJE PRI RIBNIŠKIH GASILCIH
Prvi in najvažnejši dogodek je bil ta, da smo iz popravila ravno po dveh mesecih dobili naše najboljše vozilo za gašenje požarov. Za to popravilo smo morali plačati 373 tisoč tolarjev. Upamo, da bomo ta sredstva dobili povrnjena od občine, saj je le-ta za gasilsko dejavnost prva odgovorna, da zagotavlja sredstva za delovanje gasilskih društev v občini.
17. julija smo bili klicani iz centra za obveščanje (112), da gori v Goriči vasi kozolec.
V prvem trenutku človeka kar stisne pri srcu, če pozna, kako je v tej vasi razporejena gradnja objektov. Ti so namreč blizu eden drugega, to pa za gasilce in požarno varnost
predstavlja velik problem, saj se požar lahko hitro širi z objekta na objekt. Kar malo smo se oddahnili, ko smo zvedeli, da je ta kozolec na samem sredi polja. Seveda je škoda, ki jo je povzročil požar, vseeno velika. Lahko bi bila še večja, če bi bilo to na vasi. Po naših domnevah je bil tu ogenj podtaknjen.
S TOPLOTNO KAMERO LAŽJE DO PONESREČENCEV
4. avgusta se nam je končno uresničila želja, da nabavimo toplotno kamero za odkrivanje izvora toplote pri notranjih požarih. Gasilska zveza je za naše društvo predvidela 10 oblek za zaščito gasilcev v akcijah. Mi smo se tej investiciji za naše društvo odpovedali v korist toplotne kamere, ker smo sami že leta 1995 poskrbeli, da imajo naši člani za intervencije dobre zaščitne obleke. Te smo za vseh 26 operativnih članov nabavili z denarjem od republiške uprave za zaščito in reševanje, s katero imamo podpisano pogodbo za pripravljenost reševanja v nesrečah z nevarnimi snovmi in nesrečah v cestnem prometu. Ta kamera je velika pridobitev ne samo za društvo, temveč tudi za marsikaj drugega. Največja neprijetnost pri gašenju notranjih požarov sta dim in še vodna para, ki nastajata pri gašenju. V tem primeru vidljivosti praktično ni. Kamera pa nam omogoča, da na ekranu vidimo tisti del, na katerega jo usmerimo, popolnoma jasno. To smo že preizkusili na gasilskih vajah, ki smo jih organizirali prav za preizkus delovanja kamere. Na gasilske vaje je prišlo 19 članov operative. S to kamero se uspešno išče tudi pogrešane ljudi v prometnih nesrečah, ko lahko še do 15 minut ugotovimo, koliko ljudi je sedelo v avtu, saj na sedežih še določen čas ostane temperatura sedečih. Tako lahko takoj začnemo iskati v nesreči pogrešane in poškodovane, ki so pri prevračanju padli iz vozila. S kamero lahko vidimo nevarno snov, ki plava na vodi. Zato lahko hitro postavimo lovilna črevesa na pravo mesto in kontroliramo, če nam ta pregrada prepušča nevarno snov. Ugotovimo lahko tudi količino nevarne snovi v cisternah na cesti ali železnici. Kamera pride prav tudi v preventivni dejavnosti. Z njo lahko pri obdelovalnih strojih učinkovito določimo pregrevanje ležajev in preprečimo morebitni požar na njih zaradi prevelikega trenja na ležajih.
9.	avgusta smo gostili otroke, ki počitnice preživljajo pod okriljem Centra za socialno delo Ribnica. Pokazali smo jim tehniko, s katero delamo, in jim spregovorili o delu gasilcev.
Mirno in varno vam želimo še vedno zastonj delujoči člani PGD Ribnica.
Za PGD Ribnica MATJAŽ VIRANT - predsednik društva
PO MOSTU, KI GA NI, DO SOSEDNJE VASI
V bolj oddaljeni krak Sušja, ki leži na levi strani, preden se zavije k podružnični šoli, nas je prignala le želja po večji varnosti. Od leta 1957 naj bi tam že stal most, ki vodi preko polj v Breže. Pred približno osmimi leti so ga občinski ljudje nazadnje popravili zavoljo nekih turistov. Most je zdaj dotrajan, ker se mladina čezenj vozi z motorji, s kolesi, in tako krajani ne morejo niti do svojih parcel. Konjska vprega se je udrla, zdaj pa itak že manjka cela polovica mostu in se po njem starejše vaščanke ne upajo niti k maši v cerkev pri Sv. Križu. Bog ne daj, da se zgodi kaj podobnega, kot se je pred 35 leti, ko se je nek vaščan naslonil na ograjo, ta se je zlomila, nesrečnež pa padel na nabrežje in umrl.
Tekst in foto AP
Dobro, da fotografije več povedo kot vse besede. Most, ki ga očitno ni.
KUVAJT - KO JE TUDI DENARJA PREVEČ...
So klubske plaže in zelo lepo urejene javne plaže, pa zabavišča. Morje pa je umazano. Tudi na otoku, uro in pol vožnje s trajektom, nas morje ni privabilo. Perzijski zaliv je onesnažen že na prvi pogled.
Se je mogoče videti pastirja s kamelami med redkim puščavskim rastlinjem, vmes pa je vedno več odpadkov. Le koliko bo narava še lahko prenesla? Na misel ti pride tudi vprašanje, kaj bi se pokazalo pri nas, če bi zelenje izginilo.
Pa smo pri denarju. Kuvajtska valuta je KD - kuvajtski dinar, ki je vreden 700 slovenskih tolarjev, na suku - tržnici - pa ga lahko zamenjaš v katerokoli valuto, menjalnice poslujejo podobno kot pri nas branjevke. Seveda obstajajo resne banke, te menjalnice pa kažejo, kako pester je sestav priseljencev ali gostujočih delavcev.
V Kuvajtu govorijo in pišejo arabsko. Vsi napisi pa so na našo srečo tudi v angleščini. Verjetno zato, ker je bil Kuvajt do leta
Pogled na tipično Kuvajtsko obalo
1961 angleški protektorat. Mogoče se je torej sporazumevati v angleščini.
Uro ali dve je časovne razlike in stemni se zelo zgodaj, vendar pa noči zaradi prebogate razsvetljave niso temne. Tudi mirne niso. Poslušaš brnenje klimatske naprave, črpalke za vodo, promet ne preneha nikoli, ob vikendih lahko uživaš ob ognjemetih, ob zori je slišati klice k molitvi. Kuvajt smo zapustili proti koncu vikenda, v Sloveniji pa smo imeli možnost počivati in obdelovati vtise še ves vikend. V arabskem svetu je namreč nedelja v petek, vikend pa pomenijo sreda, četrtek, petek.
NL
Naslednja številka Rešeta IZIDE 29. SEPTEMBRA.
Gradivo oddajte do
17. SEPTEMBRA.
ZISWV <>< I liSVTV CIO
i>ervi >■ .1. n z ixijlzz «>,■
Z'ROKOMETNI VETERANI SPET NA IGRIŠČU
Ko smo lani v Ribnici organizirali rokometni veteranski turnir, smo želeli, da nas ponovno vidite na parketu, saj je od tedaj, ko smo redno igrali rokomet, minilo že skoraj drugo desetletje. Nekateri sploh niste vedeli, da smo v mladosti nekateri manj, drugi pa več časa, vsi skupaj pa zelo požrtvovalno, igrali ta, v Ribnici tako priljubljeni šport.
V sezoni, ki je za nami, smo nanizali kar nekaj vidnih rezultatov, najodmevnejši oziroma za nas najprestižnejši pa je zagotovo prvo mesto na mednarodnem turnirju, ki ga vsako leto organizirajo v Izoli. Tja se še vedno zgrnejo skoraj vse veteranske ekipe iz cele Slovenije, pridejo tudi Italijani, Madžari, Čehi, Slovaki, Hrvati in predstavniki BiH. Prvo mesto smo si prigarali šele v zadnjem delu drugega polčasa, rezultat ob polčasu je sicer že oznanjal zmago močni in uigrani ekipi iz Trebnjega, vendar jim tokrat nismo privoščili sladkega zmagoslavja, kot so ga bili deležni na lanskoletnem turnirju, tu v Ribnici, ko so odnesli domačinom zmago. Tako smo jim odločno pokazali zobe in jim že skoraj dobljeno zmago tako rekoč ukradli. K zmagi je veliko doprinesla skupna požrtvovalnost in od takratnih trenerjev, ko smo se rokometa učili, pridobljena želja po zmagah. Duh kolektiva se je v ekipi še toliko bolj obnovil z veliko pridobitvijo, saj je v naše moštvo pred izolskim turnirjem prišel dolgoletni vratar ribniškega rokometa, sedaj pa trener kadetov, Stojan Geize. Prepričani smo, da je tudi on vesel, da igra z nami.
CELODNEVNI TURNIR . 2. SEPTEMBRA V ŠPORTNEM CENTRU!
Dragi prebivalci Ribnice in širše okolice, oziroma vsi, ki vas ta šport ali pa posamezni igralci kakor koli povezujejo ali navdušujejo, vabimo vas, da si ogledate celodnevni turnir, v soboto, 2. septembra, v športni dvorani v Ribnici. Na turnirju bo igralo deset moških in štiri ženske ekipe.
Čez cel dan bo poskrbljeno za pijačo, jedačo in dobro vzdušje, zvečer pa bo koncert skupine Easy top s predskupino Spaki. Skoraj prepričani smo, da si z vašim navijanjem finalne tekme ne bomo mogli ogledati z vami, ker se za prvo mesto igra na parketu.
S to lepo željo vas iz kluba mlajših veteranov lepo pozdravljamo in kličemo:
SE DOBIMO DRUGEGA V DVORANI!
Gregor Virant
ODGOVOR
V julijskem Rešetu je na strani 32 članek z naslovom "Spet nova imena v rokometnih vrstah". V njem piše, da Blaž Merhar ni podpisal pogodbe! To ni resnica. Kajti da nekdo pogodbe ne podpiše, jo mora najprej dobiti, jaz pa te možnosti nisem dobil. Torej je pravilen podatek, da RD Ribnica ni več potreboval mojih uslug!
Blaž Merhar
DP v sprint triatlonu Kočevje 2006
ČEBIN SPET NOSILEC DRŽAVNEGA NASLOVA
Tudi letos se je triatlonska karavana že tradicionalno ustavila v Kočevju, kjer je potekalo državno prvensko v sprint triatlonu. Absolutni zmagovalec je postal Hrvat Dejan Patrčevič, ki je s tem ubranil lanskoletno zmago, Bojan Čebin, tekmovalec Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, pa je z drugim mestom postal absolutno novi nosilec naslova državnega prvaka v sprint triatlonu.
Bojan Čebin je kljub temu, da letos prvič nastopa v članskih vrstah, tako poleg naslova državnega prvaka v duatlonu in kratkem triatlonu osvojil še sprint triatlon.
Podprvak letošnjega sprint triatlona je postal David Pleše, tekmovalec TK Ljubljana, tretji pa je bil Uroš Seme, član TK Gorenjska.
S plavanjem sta prva zaključila prav Uroš Seme in nekdanji plavalec Nejc Pogačnik, član TK Inles Riko Ribnica, nato se je na kolesu izoblikovala
skupina petih kolesarjev, med njimi Bojan Čebin, ki je v zaključku preizkušnje tudi tokrat potegnil svoje tekaške adute in veliko zvestim navijačem in ostalim spet pokazal, kako se triatlonu streže. Med dekleti je po poškodbi na sceno spet stopila Mateja Šimic, Trisport, in zmagala z velikansko prednostjo pred Melito Šinkovec, ŠD Sokol, ter mlado Dolores Žičkar iz TK Krško.
S tekmovanjem je opravil tudi evropski poslanec Borut Pahor, sicer že udeleženec triatlona v Kočevju.
Na super sprint triatlonu se je pomerila za naslov državnega prvaka ob odsotnosti Luke Kaplana, ki je tekmoval na sprintu, zanj predstavljajočem generalko za svetovno prvenstvo v švicarski Laussani, predvsem ekipa kadetov Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. V precej izenačenem boju v vodi in na kolesu je največ moči na koncu pokazal Matej Šporar, drugi je bil Vid Pucelj in tretji Nik Zobec. Med kadetinjami je ponovno zmagala Monika Oražem, Triatlon klub Inles Riko Ribnica, sledila ji je Tjaša Romšak, Trisport, takoj za njo pa je v cilj kot absolutno tretja pritekla Maruša Andoljšek, tudi Triatlon klub Inles Riko Ribnica.
Svoje so v aquatlonu pokazali tudi malčki in v svojih kategorijah sta v gruči otrok zmagala Timi Zobec ter Eva Troha.
B.K., Foto arhiv TK Inles Riko Ribnica
SEPTEMBER 2006
Datum: SOBOTA, 2.
Kam: na DLESKOVEC (1965 m) in VELIKI VRH (2110 m)
Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica)
Zahtevnost: LAHKA POT Trajanje hoje: 6 ur
Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 29. avgusta ob 19. uri v pisarni PD Ribnica Vodja pohoda: Marjan Intihar
Datum: SOBOTA, 9.
Kam: na KRIŽ (2410 m) in STENAR (2501 m) Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica)
Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA POT, prav tako kondicijsko zelo zahtevna tura Trajanje hoje: 11 ur
Akontacija in prijave: torek pred pohodom, to je 5. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica Vodja pohoda: Stane Babič
Datum: PETEK - NEDEUA, 22. - 24.
Kam: na tridnevni izlet in potep v čudovito Paklenico na Hrvaškem, v naravni park in sotesko ter plezalsko meko
Odhod: s parkirišča za prostori PD Ribnica (Škrabčev trg 5, Ribnica)
Zahtevnost: LAHKA do ZAHTEVNA POT Trajanje hoje: vsak dan približno 8 ur hoje Akontacija in prijave: v torek, dobrih 14 dni pred pohodom, to je 5. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica.
Vodja pohoda: Stane Babič
38
ZfiŠBTO
Kolesarji osvojili Grmado
V organizaciji TD Grmada in TSD Trim iz Ribnice je 5. avgusta potekal 4. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado, ki je postal že tradicionalen. Ta priljubljena rekreativna prireditev je privabila veliko udeležencev in prijateljev, ki imajo radi lepo naravo in dobro družbo.
Na startu, ki je bil v Ribnici pred trgovino Trim Sport, se je zbralo 67 kolesarjev z različnih koncev, ki so z navdušenjem in polni energije čakali na začetek. Točno ob 14. uri so se podali na 42 kilometrov dolgo progo čez Ugar v Dolenjo vas, Rakitnico, Lipovec, Otavice in nazaj v Ribnico, kjer je bil postanek in koncentracija za osvojitev
gorskega cilja - Špičnika. Ta del proge je bil za nekatere prava preizkušnja. V ženski kategoriji so najhitrejše prispele na gorski cilj Nika Arko, Tanja Pucelj in Janja Ilc, v moški pa Nejc Peterlin, Marko Škarja in Janez Češarek.
Po Špičniku so premagali še vzpon na Grmado, kjer jih je čakal topel sprejem. Na koncu so bili vsi zmagovalci Grmade 2006 in vsak je prejel spominsko majico in toplo malico, zmagovalke in zmagovalci Špičnika pa medalje. Vsi udeleženci so bili zadovoljni z dobro organizacijo in razpoloženjem, ki sta vedno prisotna na tej prireditvi. Veseli in zadovoljni so se vračali domov in nam obljubili drugo leto na svidenje!
Da pa je vse potekalo, kot je treba, se moramo zahvaliti vsemu tehničnemu osebju vzpona in spremljevalnim vozilom, reševalcu na motorju ter sponzorjem: Občini Ribnica, Zavarovalnici Triglav d.d., ABO Grafiki d.o.o. Ljubljana, SDS Ribnica.
Mara Okorn Foto: M.Virant, J.Okorn
Planinske novičke
POHOD NA TRIGLAV IN SEDMERA
JEZERA: Planinsko društvo Ribnica se je od 5. - 6. avgusta podalo na Triglav (2864 m) ter pod dolini sedmerih jezer. Na pot se je v zgodnjih urah z Rudnega polja na Pokljuki podalo 26 planincev. Pot nas je nato vodila preko planine Jezerca na Studorski preval, kjer se je čudovito odprl pogled na Bohinjsko dolino in gore bohinjskega konca, malo pred Vodnikovo kočo na Velem polju pa se nam je odprl pogled na zasneženi Triglav, ki se kar ni hotel znebiti te bele obleke. Po tehtnem premisleku se je vodstvo odločilo, da je varnost skupine in udeležencev na prvem mestu, zato se na vrh nismo odpravili. Po postanku in javljanju dirketno v eter na Radio Urban smo se po spodnji poti podali do Tržaške koče na Doliču. Kmalu po prihodu v kočo je močno začel padati dež in sodrag. Drugi dan smo izvedli turo po planu - preko Hribaric smo se spustili v Dolino Sedmerih jezer ter opremljeni s čeladami preko Komarče h Koči pri slapu Savica. Pri pohodu na Triglav so vodniški kader pokrivali: Andrej Drobnič, Martin Žuk, Marjan Intihar, Roman Petelin, ki je prvi dan opravljal tudi pripravniško turo in vodil, Stane Babič (pomočnik vodje) in Zdenka Mihelič (vodja). Kljub temu, da se na vrh nismo povzpeli, je bil ta vikend nekaj nepozabnega - doživeli smo sneg sredi poletja, čudovite cvetlice od Julijskega in Retijskega maka, Zoisove zvončice, redko videnega Alpskega zvončka, Planike, Alpske velese... do mahastih blazinic in Triglavske rože.
HAFNER (3076 m); Že čez štirinajst dni, 19. avgusta, pa smo se s PD Ribnica odpravili na naš prvi skupni tri-
Izlet na Triglav
Člani ŠD Velike Poljane smo se 22. julija zbrali že ob petih zjutraj na Velikih Poljanah, kjer nas je že čakal avtobus, da nas odpelje pod vznožje Triglava. Spotoma smo se ustavili še pri Svetem Gregorju, kjer so se nam pridružili še nekateri člani TSD Slemena. Tako se nas je počasi nabrala lepa skupinica 25 ljudi. Začetek je bil zaradi zgodnje ure za marsikoga
kar precej naporen. Nekaj po sedmi uri smo prispeli na Pokljuko, na Rudno polje, kjer smo zamenjali udobne sedeže avtobusa za gojzarje in nahrbtnike. Pot nas je vodila preko planine Konjščice do Vodnikove koče, kjer smo imeli prvi daljši postanek. Nato je sledil najtežavnejši del, to je vzpon do Kredarice preko Kalvarije. Že ime samo pove, da to ni bil sprehod do zelnika, ampak zaradi strmine in sončne pripeke kar konkreten vzpon. Najbolj
hitri so prišli do Kredarice že pred dvanajsto uro, vsi ostali pa so se zvrstili tja do druge ure popoldne.
Takrat smo začeli napadati sam vrh Triglava. Osvojili smo ga že po dobre pol ure. Na sam vrh so prišli skoraj vsi, le peščica se je odrekla plezanju po klinih in jeklenih vrveh.
Vreme smo imeli čudovito, nebo je bilo brez oblačka, temperature pa krepko preko 20 stopinj Celzija, tako da lahko rečemo, da si boljšega vremena skorajda nismo mogli želeti. Po polurnem počitku na samem vrhu Slovenije smo se vrnili proti Kredarici, kjer smo po večernem druženju tudi prespali. Drugo jutro so se najbolj zagnani zgodaj zjutraj odpravili opazovat sončni vzhod, ki je na Triglavu nekaj posebnega. Ob osmi uri zjutraj pa je sledil spust v dolino Krme do Kovinarske koče, kjer nas je pred dvanajsto uro že čakal avtobus. Sledil je povratek proti domu, ko nas je večina v dremežu že urejala vtise s pohoda.
Izlet smo sklenili z željo po organiziranju podobnih izletov in po še močnejšem sodelovanju med društvi.
JakaAndolšek
tisočak, avstrijski vrh Hafner, drugi najvzhodnejši alpski triti-sočak. Enodnevna tura je bila kondicijsko zelo zahtevna, saj smo bili na poti prav cel dan. 24 planincev z vodniki je krenilo iz doline Malte na višini 1515 ter preko planine Maralm (1813 m) nadaljevalo vse do Kattowitzer Hütte na 2320 m. Na vrhu našega tritisočaka, kjer stoji tudi krič, smo si zadovoljno segli v roke, pomalicali in sestopili po isti poti do koče. Vmes pa smo postavili tudi spomenik - en velik kamen na pobočju 'pokopališča', kakor smo v šali dejali temu delu. Vsaka skupina si namreč po uspešnem vrhu tu postavi svoj 'spomenik' in seveda smo postavili največjega! Vodniki na turi so bili: Roman Petelin, Stane Babič, Marjan Intihar (pomočnik vodje) in Zdenka Mihelič (vodja). Hafnerja, za marsikoga je bil to prvi tritisočak, se bomo spominjali še dolgo - po dobri družbi, lastnem spomeniku, svetlikajoči se črni skali, po številnih slapovih in rožicah, po krstu na vrhu, pa tudi po mogočnem jezu Kölnbrein, kjer nas je čakal Iztok s svojim malim busom. Vsem čestitke za tritisočak, juhej!
Zdenka Mihelič
.Reš eto
Z^UNlI^tiiJLni ZM^L>rO«Z<S
Z'NEPOZABNO DOŽIVETJE -0 SREČANJE S SLOVENSKO S REPREZENTANCO
2
C
H
E
z
Petnajstega julija seje na športnem igrišču v Dolenji vasi zaključilo letošnje otroško tekmovanje v malem nogometu. Glavna nagrada za izbrani reprezentanci (mlajša in starejša kategorija) je bila poleg medalj in pravih nogometnih žog obisk naše slovenske nogometne reprezentance na treningu in naslednji dan na tekmi Slovenija - Izrael.
Na OTMN 2006 je bila izbrana reprezentanca mlajše kategorije v postavi: Miha Pajnič (vratar), Jure Kljun (oba Hrovaški petelini), Suad O kič (Bistro Ž Sodražica - 2), Rok Šilc (Mi&Co Estreme) in David Dejak (ministrantje Dolenja vas). V reprezentanco starejše kategorije pa so bili izbrani: Smail Okič (vratar), Miran Mihelič (oba Bistro Ž Sodražica -1), Tilen Štimec (FC Smrkci mašine), Tim Zakrajšek (CF Orli) in Jošt Stupica
vzorniki, prejeli kup podpisov in tudi kakšen nasvet, vzpodbudo. Pozdravil jih je kapetan izbrane vrste Sandi Knavs, selektor Brane Oblak pa jim je dejal: 'Trenirajte pridno še tako naprej." Ljubljenček naših dveh reprezentanc z OTMN pa je postal Zlatan Ljubijankič. Tudi on je bil navdušen nad mladimi. Takoj jim je tudi obljubil, da če jih bo naslednji dan na tekmi opazil, jim bo vrgel svoj reprezentančni dres. Tako so drugi dan, v torek, 15. avgusta, v Areni Petrol v Celju vsi navijali glasno in navdušeno, prav posebno močno pa za Zlatana. Vsi mladi nogometaši so bli v tej veliki Areni Petrol Celje prvič, prav tako pa so si prvič ogledali nogometno tekmo slovenske reprezentance. To je bilo doživetje, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Menda so se po tej tekmi, kot pravi Franci Mihelič, tudi že vsi zapisali v NK Kočevje, kjer bodo trenirali veliki nogomet. Videli so, da če pridno treniraš in vztrajaš kljub vsem oviram, uspeš, postaneš lahko tudi reprezentant Slovenije. Tudi tisti, ki so spremljali tekmo iz dnevne sobe, niso mogli mimo navdušenih obrazov, ki jih je televizija velikokrat pokazala. In ob koncu tekme, končala se je z neodločenim izidom
S'
(FC Moštikel). Skoraj vsi fantje so se 14. avgusta	ie ^a*an Ljubijankič, ki je na tej tekmi z
tudi odpravili s predsednikom FC Libero	Izraelom tretjič zaigral za slovensko reprezentan-
Francijem Miheličem na trening najboljših sloven-	co ln ie trenutno eden nalboli vročih '8^ na
skih nogometašev v Šenčur pri Kranju. Že to je	slovenski prvoligaški sceni, izpolnil obljubo. Šel je
bilo prav neverjetno doživetje - trening je bil nam-	do navÜaskih tribun in do naših nogometašev ter
reč zaprt za vse, razen za mlade tukajšnje	vr9el svoi dres- Uiel 9a je seveda eden izmed
nogometaše, katerim je pri organizaciji srečanja	izbrancev OTMN. Vse fotografije s treninga
in udeležbe na reprezentančni tekmi pomagala	slovenske reprezentanca in tekme z Izraelom
Nogometna zveza Slovenije, s katero so organi-	bodo na ^i0 *ud'na s^ePtn'stran' ^ Libero, kjer
zatorji OTMN letos pričeli tesneje sodelovati.	80 tud' *e skke z leto®njega OTMN: www.fc-
Pred samim treningom so mladi in nadobudni	llbero-sl' Francl Mlhellč' Predsednik Športnega
izbranci lahko prizkusili tudi prave profesionalne	druslva FC Ljbero> se ie na koncu najlepse zah-
nogometaške žoge, nato pa je na igrišče že prišla	va^ 86 Nogometni zvezi Slovenije, ki jim je pri tej
izbrana vrsta pod selektorsko taktirko Braneta	akciiizel° P°.ma9ala in f katero bodo tudi v P*
Oblaka. Fantje so predstavnike Slovenije poz-	hodnje uresničili še kakšen projekt,
dravili z navdušenjem. Spremljali so jih skozi ves
trening, po treningu pa so se srečali s svojimi	Zdenka Mihelič
Foto arhiv FC Libero
UGAR 2006
V	času dogodka bomo na Posestvu Ugar poleg obstoječe kapacitete postavili še več kot 5.000 m2 montažnih objektov - šotorov.
Za tekmovalne konje se bo iz Nemčije pripeljalo in postavilo 3.000 m2 posebnih šotorov z montažnimi boksi. Okoli šotorov, ki bodo ograjeni, bo veljal 24-urni posebni varnostni režim in varovanje.
Več kot 2.000 m2 montažnih objektov bo namenjenih za VIP, družabne, poslovne, promocijske in druge namene. Za različne razstavljavce in promocijo turizma, Ribnice, regije in Slovenije bo na voljo 800 m2.
V	neposredni bližini bomo postavili največje napihljivo otroško igrišče, ki bo brezplačno na voljo vse dni tekmovanj.
Poskrbeli bomo za bogato kulinariko s poudarkom na predstavitvi slovenskih proizvajalcev hrane in pijače.
Vsak dan od petka, 15. septembra, do nedelje, 17. septembra, bodo organizirane po tri tekme v različnih kategorijah.
TV SLO in EUROSPORT bosta zagotovila neposredni prenos tekem FBI World Cup of Slovenia, v soboto, 16. septembra in tekme AdriaticSlovenica Grand Prix, ki bo v nedeljo, 17. septembra 2006.
Obiskovalcem, gledalcem bomo zagotovili brezplačen parkirni prostor za več kot 1000 vozil, inf o pisarno, montažne tribune, PRESS - center...
Vstopnine za dogodek "Ugar 2006 FEI World Cup" ne bo.
Zlatko Polajžer

Rešeto

3-dnevno
KONJENIŠKO TEKMOVANJE ^ "UGAR 2006 FEI jL< WORLD CUP OF ''r SLOVENIA"

Edinstven dogodek, ki ga organiziramo prvič in bo tradicionalno ostal na Ugarju.
Generalno pokroviteljstvo "Ugar 2006 FEI World Cup" je prevzela Republika Slovenija.
Častni predsednik in podpredsednik Organizacijskega odbora "Ugar 2006 FEI World Cup":
- Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver - Poslanec v DZ RS Jože Tanko
Vrhunski športni dogodek v olimpijski disciplini.
Prestižen, specifičen družabni in poslovni dogodek, ki je v tujini izredno cenjen in povezuje ugledne in uspešne posameznike, družbe in inštitucije.
Dogodek, ki ga bodo obiskali pomembni gosti iz tujine in Slovenije.
Dogodek bodo spremljali
2 0 0 6
Gostje iz tujine, ki jih
pričakujemo na "Ugar
2006 FEI World Cup":
•	HRH Princess Haya Bint AI Hussein, predsednica FEI (Mednarodne konjeniške zveze),
•	tuji veleposlaniki v RS,
•	lastniki in predstavniki tujih podjetij (sponzorji in drugi gostje),
•	lastniki konj in konjeniških centrov,
•	drugi pomembni gostje, novinarji....
različni mediji (TV, RA, tiskani, internet) iz Slovenije in tujine TV SLO in Eurosport neposredni prenos. Preko "Eurovizije" bomo posnetek brezplačno ponudili 37 državam in vsem evropskim televizijam.

FEI WORLD COF
Posestvo Ugar
Cesta na Ugar 26, 1310 Ribnica, Slovenija, T + 386 1 83 73 133, F +386 1 83 73 134
e-mail: posestvo.ugar@si
www.ugar.si
Iv ELI
WORLD
CUP
31. RIBNIŠKI SEMENJ in 7. ROKODELSKI FESTIVAL
Petek, 1. september
V Športnem centru Ribnica:
Tradicionalni Šilcev memorial
predstavitev dela Plezalnega kluba v letu 2006 v diapozitivih
(organizator Plezalni klub Ribnica)
19.00	na stadionu v Obrtni coni Ugar:
URBANOVA NOČ
Sobota, 2. september
15.00	v Gradu: Pravljične, mavrične in grajske zgodbe iz Miklove hiše
(organizator TIC Ribnica)
18.00	v Gradu: Ribniška društva in Turistično informacijski center Ribnica se predstavijo
(organizator TIC Ribnica)
v Športnem centru Ribnica:
2. veteranski turnir v rokometu (organizatorji Društvo ljubiteljev rokometa Ribnica in mlajši veterani RD Ribnica)
21.00	pred Športnim centrom Ribnica koncert s skupino Easy Top
v Ribnici: vrtne veselice pri domačih gostincih
Nedelja, 3. september
9.15 SPREVOD PO GLAVNI ULICI
krošnjarji, narodne noše, godba, pevci in ostale nastopajoče skupine (kulturno-umetniške, gledališke, glasbene, mažorete, podeželske žene...) pod geslom
Ribniški kulturni utrip
10.00	ODPRTJE SEMNJA
. - pozdravni govor predsednika Turističnega ' društva Ribnica Jožeta Zakrajška
-	nagovor župana Občine Ribnica Alojza Marna
-	nagovor predsednika Obrtne zbornice Slovenije Miroslava Kluna
-	slavnostni govornik minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez
Drobnič
11.00	v Gradu: osrednji kulturni program domačih ustvarjalcev kulturnega utripa Ribniški kulturni utrip (KUD-i, ansambli, pevci...)
12.00	zabavni program na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav: številne animacije skozi ves dan (organizator Ribniški študentski klub)
16.00	v Gradu: koncert Petra Lovšina s skupino, v živo (organizator Turistično društvo Ribnica)
demonstracija plezanja na zvoniku ribniške cerkve (organizator Plezalni klub Ribnica)
Cel dan 7. ROKODELSKI FESTIVAL: v Gradu - 30 izdelovalcev
15. - 17. september
UGAR 2006 FEI World Cup (Svetovni pokal v preskakovanju ovir) na Posestvu Ugar v Ribnici: Konjeniško tekmovanje z družabnimi, poslovnimi in turističnimi dogodki; vstop prost (organizator posestvo Ugar)