UrečtUki ta apravaUkt pro steri: 2461 0. Uwadals av. j^tj jaifr tttfkm auJ HoliiM/*- Office nt pofcUoaUea ?«37 H«. UvndiU Ift. Teltpltoaei Uwa4als 4t.1I. * cutetlSS? '•'««< b* ,k. Ai i of Octobcr e, Iti?" >r ■Mlkf .mcUI rml« - — —, Chicifo, lil, torofc, 10. fabmarjm (F«b. 10) 1920. ^"gfc*4* STEV.—NUMB1 i fee fl —rt— nu, Ai efSjTTT&V, eotfcsrhs* «» J—14. ttu. ' AVKA 300.000 ŽELEZNI IH DELAVCEV NA POVED A 4 «A PRIHODNJI TOREK. U>etroit, Mieh., 9. feb. - Odborniki organizacije delavcev v železniški hdelavnieeJi ne pozvali vse delavce na itrajk, ki prične 171 februarja. Okrog :i00,000 de- lav..-v je prixadetili. Delavska stranka mu je "smrt za delav ca" in priporoča "nevtralnost v volil nem boju do starem receptu: "Napla čaj prijatelja in kaznuj sovražnika" Ntkalarim d.mokrmticnim mm-lorjem j. predmdnikovo pi nu nftnka. ' t, K' ;' ^ * 1J7' ^ j j,. , OBE FRAKKCUI ZAHTEVATA AKCIJO V SENATU. NEVARNE OLIVE MempbK Tenn Tuba i ji imrto pet faeb. >• *» pri obesi. vlo^u <»l»\#» V oliveli ae k nabral alrtip, poznan p*»d im«e»oM PROSVETA GLASILO SLOVEHSKE NARODNI PODPORNE JEPNOTE LAHTNINA KLOVKNhKB NAHODNE PODPORNI JfDIVOTB C«B« p« dogovora, Rokopisi ao no v 12 00 i Ste. f 1 Nnro< nin»: Z«dlaj»n« držav« (izven Chicsiro) te Caittda 14 00 M leto u /m pol lete to 11.00 i« tri me»ecs; Chic^o f& oO aa teto, ft.7« 10 pol 91.40 za tri mcMc«, in za inozemstvo $7.60. ______ • lUumt "PROSVETA" SSS7 S«. L«w»d*l* A».m«, CkiMg«. IUSmIs. THE ENLIGHTENMENT" Org— m§ ths »»sv—ic NsU—1 »s—fit Owm4 tem Slov—i* Nsttessj kr tke N«tte«sl Advertising rgtss en sgreement Sobceriptten: United States (ezcept Chicago) and Canada $4 per year; Chicago 96.60, and for, iKr. eovntriee 97.00 per joar ■ D..U« V >ld0g—J« »S. f j. 31-10) polrg im... in n..lo,. ■MNi, da «MI je e lesa daevsm pstelda aarefatee. Peaevlte |e prava-mw». da m vaai ae aetevi Utt . __ ITALIJANSKI IMPERIJAL1STI SO SE OBDREGNILI OB ZDRUŽENE DRŽAVE. Italijanski imperijalisti so pričeli izgubljati hladno kri. In kadar človek izgubi hladno kri, pove, kar nosi v •vojem srcu in kar bi ostalo zakrito* če bi ne izgubil svoje treznosti. Dokler je trajala svetovna vojna in ae po sklenjenem premirju so italijanski imperijalisttfni listi hlinili največje spoštovanje do Združenih držav. Takrat smo lahko čitali, da so Američani pravični in nesebični ljudje. Ko je predsednik VVilaon izdal svojih Štirinajst točk, ki naj služijo za podlago pravičnemu miru in je rekel, da se nobenemu narodu ne sme vsiliti vlada, za katero ne mara, so italijanski imperijalisti teh štirinajst točk in besede predsednika Wilsona kovali v zvezde in niti besede niso črhnili o tem, da se mora bodoča meja med Italijo in Jugoslavijo uravnati po tajni londonski i>ogodbi. S temi slavospevi na štirinajst Wilsonovih mirovnih točk in z molkom o tajni londonski pogodbi so italijanski imperijalisti pristali, da se bo mir sklepa} na podlagi Wilsonovih štirinajstih mirovnih točk in da je tajna londonska pogodba postala neveljavna. Združene države so vstopile v vojno. Njih predstavnik predsednik Wilson je povedal pod kakšnimi pogoji vstopajo Združene države v vojno. To je bila torej nova pogodba, ki se razlikuje od tajne londonske pogodbe bistveno v tem, da je bila predložena javno in tudi sprejeta in potrjena javno, ker ni nobena zavezniška država ugovarjala proti nji. In ta pogodba, storjtna javno in potrjena javno je edina pravomočna pogodba, kajti če tri ali več oseb napravi tajno pogodbo, kako bodo izvrševali svoje posle, se tem osebam pridruži še ena oseba in javno in jasno pove, pod kakšnimi pogoji se jim pridružuje, postane tajna pogodba neveljavna, če nobena prizadetih oseb, ki so podpisale tajno pogodbo, ne ugovarja javno predloženi pogodbi. Tak je trgovski zakon in taka je mednarodna postava o pogodbah, ki jih sklepajo države med sabo, ker logično zakon o pogodbah ne more biti drugačen, ampak je povsod vedno isti. Italijanski imperijalisti niso*le pozabili na zakon o veljavnosti pogodb, ampak pozabili so tudi na delo, ki so ga izvršile Združene države v vojni, da je svetovna vojna v vstopom Združenih držav v svetovno vojno hitro končala z zmago za entento in porazom za centralne avto-kratične države, kar je prihranilo na sto tisoče človeških življenj in na miljarde dolarjev vrednosli na narodnem bogastvu. Italijanskim imperijalistom je tako zrastel greben, da je Giornale Dltalia, v katerem imperijalisti odkladajo svoj strup na vse, ki se ne strinjajo z italijanskim imperi-' jalizmom, priobčil uvodnik, v katerem pravi, da je zdaj prišel čas, da ministrski predsednik Nitti napravi konec z jadransko kontroverzo s pomočjo Velike Britanije in Francije, kor je evidentno, da morajo Združene države •tati na strani, ker nimajo več pravice do Intervencije pri izravnavi evropejskih vprašanj. Z drugimi besedami pomeni taka pisava, da so Združene države storile svojo dolžnost v svetoVni vojni, zdaj naj »s pa umaknejo. Po sodbi italijanskih imperijalistov je bilo pravilno, da so Združene države poslale svoje sinove umirat na evropska bojišča, da so prehranjevale ententine armade in ljudstva, nimajo pa pravice govoriti, ko je treba rešiti mejna vprašanja pravično, tako da osigurajo trajni mir' Taka pisava italijanskih imperijalistov je ošabna in krivična. Italijanski imperijalisti vedo popolnoma dobro, če Združene^ države umaknejo danes svojo pomoč Italiji, da pride gospodarski polom, ki je ie pred durmi in je bolj nevaren od svetovne vojne. Le ljudje, ki so zgubili vsak čut pravičnosti in vsako smisel za logično mišljenje, udarijo na tak način po tistem, ki jim je v uri nesreče in nevarnosti priskočil nesebično na pomoč, čeprav je pri tem tvegal svoje življenje. • | PBOSVBT1 r^mmmU Češki Rimom. C« delavec nima zaupanim v delavsko, politično, strokovno in gospodarsko organizacijo, nima vere v sebe. Praga, 2. jau. 1920. Vaa znamenja kažejo. da ho sedaj po obračunn z Dunajem pri-slo na ("Vtkem do obračuna z Rimom Boj Čaštva z Kimoni atopa. '. kakor se vidi, r poslednji štadij. Začel se je zdavnaj, zdavnaj tam v časih Premisla Otoka rja, ki je padel poražen od Rudolfa Habsburškega na Moravskem polju. V lliisu, Žižki in Husitih je imel Rim odločne vidne sovra&iike, ki so mu z vso močjo izpodnašali tla. Po nesrečni bit ki na Beli gori 1020 ae je ps dhonem s Habs-buržani vrnil, na Češko Rim s svojimi jezuiti. Hsbsburžani in jezniti ao divjali tako, da ae je že zdelo, da bo nekdaj slavni in ju naški čeAki narod za vedno izbrisu n iz zemeljske trtile. Toda ona Previdnost, ki vodi po Masaryko-vem nazirsnju — narode in tudi Češki narod je hotela drugače. Prsncoska revolucija je rodila htdi med Čehi rodoljube, ki so začeli z delom probuje zavestno v stopinjah Huaa. Chelčickega in Komenskega. In zanimivo je, da so vsi veliki možje češkega naro la iz druge kot rimske cerkve. Kalar, Palaeky, Ma«aryk, noben teh ni katolik. Profbujen češtfi narod je ob enem s Dunajem začel boj tudi z Rimom. Znan je Ma-(tharjev stavek iz njegovega 'Ri-ma"„da hi le dvoje rad doživel: obračun z Dunajem in obračun z Rimom. Prvi obračun, je češki narod slavno končal in da se je Dunaj V svoji zverinaki hudobiji končno je zgrudil, je v zelo veliki meri zusluga češkega naroda. In tedaj se začenja še »boj * Rimom. Pisatelja Maeharja besede niso bile fraza, temveč izraz hotenja edegn naroda. Pri vsaki važnejši priliki izstopi par tisoč Čehov i/, rimske kat' cerkve. Pa ne le to. Reklo hi se, to so pač svobodomi-«eM. Toda tudi nsrodnočuteči duhovniki niso nič ponižnejši. Hvoječssno začeto modernistfrBno> gibanje med duhovništvom ni duhovnikom nič več zadoščalo, ker )<• bilo premalo radikalno in itak ni temeljilo v narodnost«*™ čustvovanju, temveč v nekaki bledi filozofiji, ki je širše vrste itak niso iimele. Začelo se pa zato drugo gibsnje, ki stremi za tem, da postane cerkev na Češkem narodna institucija, koje jezik, o-hreHi in organizacija bi bili češki, Rimski papež je pa ta stremljenja češke duhovščine prepovedal ogir. o njih aploh govoriti ni pustil. Poslal je na Češko par svojih jezuitskih agentov misleč, da bodo gibsnje z lahkoto udušili. Praški nadškof je prepovedsl, da ne ame biti nihče naročnik gls Kila novega atremljenjs "Prava naroda", Toda od 3000 naročni kov se je izobčenja urttrsiilo sa mo 280 duhovnikov, drugi so o-stali svojim idealom zvesti. Ker to zopet ni pomagalo; je izda prafiki nadškof dr. Kordač pa st irski list na duhovništvo s dne 17. deeembra 1919, kjer napada duhovnike nove smeri« z izdajal* ei in Judeži, ki ao podkupljeni N'n ta svoj pust irski list j« dobil ooročanega o aferi med vašim očetom in Bergerjem, torej ne popravljate golih faktov, ampak prihajate a novimi obtožl>ami pro ti uredniku. Zategadelj tudi ne «nete zameriti, če urednik na va-*e očitke tudi stvarno odgovarjal ■Res je. da sodnik ni govoril le o anarhiji, ampak je vaš čin primerjal tudi * boljševizmom. Res J«, da je Rudi Verderbar zagovarjal. da je hranil očeta, nal kar mu je sodnik napravil pridigo. Ali ker je i* poslanega spoznati, da Rudi Verderluir misli, ds se mn dela krivica, ker PrnavHa ni prinesla tega is aodnikove pridige, kar je priobčil Iflasatel. naj sledi HlasaMjevo poročilo: "Vokaj porom mladenič, " ja raksl ■jomo (Kadi Verderbar ju) »od nik Jaroeki i varate, "tokar ste vi izvrtili. vodi r nasilni boljtovissm Tudi vatama otetu ja dovolj* bo, da as obrne aa aodttte sa sa-dottenje, kjor bi ga tudi prejel, kar bi bilo bolj pravilno, kar vi ' poveate. Kasto toga ate vi vzeli da bi drug druzega prevladala — kam mislite bi to vpdUo? To bi prav zanesljivo vodilo do državljansko vojne." Koaeam omenja 11 lasa tel, da ta razsodba ne brani Bergerju podati posebej 6e civilne tožbe za odškodnino. Nikakor pa ni res, da ni nič poročenega o aferi Berger ja in Verderbarjs. Treba je le Čitati zapisnik izredne seje gl. odbora, in vsakdo se lahko prepriča, da je najmanj petkrat toliko poročenega o tej aferi kot o organiziranem napadu na bolnižkega tajnika. Tudi o organrairanem napadu ni bilo poročano preje, dokler se ni vršila sodnijska obravnava. Tako se je izvršilo tudi z afero Bergerja in Verderlmrja, razlika je le ta, da je bil pri tej aferi sodnik gl. odbor, o organiziranem nupadu je pa sodil sodnik Jarecki. O takih napadih na posamezne osetbe ponoči imam tudi jaz, ki imam šest sinov, svojo sodbo in rečem javno, če se 'kateri mojih sinov, ki je star devetnajst let, dogovori s petimi drugimi, da napadejo človeka ponoči na ulici iz zasedo, ker je preje napadel mene, ali iz katerega drugega vzroka, bi proail Kodnika, naj ga ne obsodi na denarno globo, ampak naj ga pošlje najmanj za šest mesecev v kaznilnico, da se bo odvadil takih nečednih in sirovih reči. Če šest ljudi čaka ponoči enega človeka, ga napade in pobije na tlu in ga na tleh suje s č«vljj, hi to samo organiziran napad, ampak je tudi zavra t on. Kdor misli, da se tak nspsd imenuje drugdče, ni treba verjeti uredniku, ampak naj gre k prvemu advokatu ali sodniku in n/tj ga vpraša, kako on imenuje tak napad. O dogodku pa nista poročala le Hlaaatel in Prosveta, ampak poročali so tudi drugi listi. Nekateri več kot Prosveta, seveda drugI pa manj. — J. Z. urednik. Perzii ija. (Nadaljevanje.) Nasledil ga je Koeru h bil pa kmalo preg,,a„ ^ ' kov. toda vzhocliio-rii lj Msvrielj, je ukrotil up,,»J |H»sadil kozrua zopet J ' . vladaiS kazal mirnega in je bil „5 krščanstvu, 1ii ne je ijl širiti v vseh krajih'njeK(,v# ve. Ko je bil Mavrteij i"p g «»d tekmecev |. j«, g čel vojno i, <04 z vzhodu državo, katerej je vladal žee Phokua. Osvojil jf p^J nijo, Kdeso iu Antijohijo, šil L 614 Jeruzalem. b) gotovo zadovoljil vse udeleženec. Kdorkoli se bo udeležil te ns-škeradne veselice gotovo mu ne bo žal za onih 75c, katere bo mo ral plačati pri vstopu. Naiuljutl- neje vabim vse rojake v tukaj- ualifax N S — Brroj« šnji naselbini in bližnji okoli,i - In-ni odbor. — Mihael Markovi«. je zbežal v Kitaj, kjer je bit kitajskem dvoru in se je imenoval perzijski kralj, so osvojili celo Perzijo in ii tudi staro perzijsko vero st rov in jo nadomestili z Mo dansko. Od 1. 650 pa do I. 1500 m teri Perzijei, ki so ie ostali, t poskušali obnoviti prejitaj« vo, toda bili so vedno prea od raznih arabskih rodor, vedno neusmiljeno zatrli najmanjši upor. Tako je L bilo usmrčenih Namo v m* pahan nad 70,000 revolt jev, iz katerih glav so sfrrad liko piramido. Toda upor« mirovali in so dobivali v( moči. Ker je nastala nf nost med posameznimi »uit so se pričeli upori v eeli ti žavi se jc koneČno vendar ilo nekemu Perzijeu iz Safi ustanoviti noVo per žavo. Prvi je bil Ismaelal Sfllj prvi n.Manovil vladarsko ■ jo in proglasil vero ftiitov žavno vero. Po kratkih ali bojih je ukrotil vse ni in 1. 1502 je bil gospodar k j celo prvotno Perzijo. Od ti ts dalje je pa začel vojno t] sosedi in povsod je imel svojil je eelo Tabri« in ker so ravno v onem ea»o veliki prepiri v Turčiji nimi sultani in podsultanL gov naslednik Abbas \>lHd{ bolj razširil perzijsko o dovolil radi tega, ker se je bati, da raz-poročenei — katerih pa ni malo — izstopijo iz katoliške cerkve, ako jim bo cerkev branila ponovni *a-kon. Katoliški duhovni v Avstriji ie zdaj dovoljujejo razporočen-eem, da se lahko4 znova poroče pred civilnimi uradniki. pbosvbta i* treba vojne z Jugoslavijo. Nit-t» jf dejal: "Vsi veste, da vii. ki *mo hoteli vojno , Avstr^i*. xmo mislili le na Trat in Trent. Kdor torej pravi, . da ni Italija dobile vsega, se moti. Dobili smo več kot smo zahtevsli. London "kegs pakta nsm ni tMn, kajti Anglija in Frsneijs podpirata naš načrt za Reko in to je več ka-kr»r daje pakt. Ako pa moramo it-vesti pakt, tedaj moramo dati Reko Hrvatom in izprazniti mesto s Kilo, te bo treba." Končno jc de-jal Nit t i. da je odvisno od Angli-je. kako se bo zdaj atvar rešila. Brezžični telefon med New Torkom in Londonom pride kmalu. London. — Marconi, ki pravi, da je v minolem tednu uspešno govoril s Kanado po brezžičnem telefonu, napoveduje, ds bo kmalu ustanovljena brezžično-telefon. ska zveza med New Yorkom in Londonom. Po njegovem mnenju bo pogovor stal 24 centov zs minuto. Ameriška admirala idota hotela klečati prod angleškim kraljem. Washington, D. C. — Admiral Rodman, ki je poveljeval diviziji ameriških drednatk v angleških vodah med vojno, in admiral Strauss. ki je izvedel načrt zs mine, s katerimi je zaprl Severno morje pred nemškimi sulmmrin-kami, sta izjavila, da ne bosta klečala pred sngleškin^ kraljem, ko sta imela prejeti odlikovanje od Anglije. Navada je, dn vsak odlikovsnec poklekne, 'kadar mu kralj pripne kolajno ua prsi. Rod-mnn je izjavil, da rajši vidi, ds se mu kolajna pošlje v škatljt Strnuss je dovolil kralju, da mu jo pripel odlikovanje, ni pa pokleknil pred njim. baoU Judenič na Finskem. Reval, Estonija. — Nikolsj Ju-denič, beli genersl žalostne slave, je odpotoval na -Finsko in odtam pojde menda v Anglijo. Judenič je izročil francoski misiji v Reva-lu 270,000 sterlingov in 250,000 finskih mark (okrog poldrugi miljon dolarjev) z namenom, da se ta denar porabi za trsnsporti-ranje njegovih čet iz »Estonije v Arhangelsk in deloma v Ksvkszi-jo. Judeničevi ranjenci ostanejo na Estonskem in oni, ki ozdravijo, bodo ftekall drva in opravljali drugs dels v Estoniji, s ko se nočejo vrniti v Rusijo. Civilna vojna na Irskem. Quccnstown, Irska. — V nedeljo je bilo tukaj naloženih 70 re-publičanskih jetnikov na bojne ladje in odpeljanih na Angleško v zapor. Močne vojaške čete so straŽile pristanišče. Belfast, Irska. — Telefonske in telegrafske vezi med Dublinom in Droghedo ao bile pretrgane v soboto o polnoči. Iz Arklowa javljajo, da so sinfajnovei vpleni-li Večjo količino gelignits (moč-ne razstrelivne snovi) nn ribiški Isdji v ondotni Inki. 500 ubitih v Borilno zadnji me-f 100? New York. & Y. - J. F. Byr ness. smeriški žurnalist, ki »e je pravkar vrnil s parnikom " Adriatie" iz Evrope in kateri je bil v Nemčiji ob času zadnjih izgredov v Berlinu, prsvl, ds jc bilo pri omenjenih izgredih ubi tih 500 oseb, ne pa samo 46, ka kor je bilo poročeno iz Berlina. Ogrski profesor jo našel influoneo. 1 I/ondon. — "Daily ExpreaaoM javljajo iz Budapešte, dn je pro-' fesor Detre na ondotni univerzi našel bacil, ki povzroča špansko influenco. Bscil je tako majhen, da lahko plove po zraku tisoče milj daleč. Detre je mnenjs, da sanitarne naredbe same ne morejo uničiti tega bacila. Legar v južni Rusiji. I London — lz Carigrada poro čajol da legar zahteva večje človeške žrtve na obali Črnega morja, kakor pa vojna med boljŠeviki in denikinovci, V Odesi je okrog 10,000 slučajev te bolezni in 1500 Sebastopolu. Bolezen razsaja tudi v Nnvorosijsku in v drugih mestih na Kavkazu. so Francija ne kupuje več v Ameriki. Pariz. — Francoski trgovci prenehali kupovati v Združenih držsvsh zaradi padanja franka. Razmerje med frsnkom in dolar-jem je danes aledeče: 15:1. Frnn-pravijo, da bo sedanja fl- cozi nsnčns in ekonomska kriza jala še najmanj dve leti. trs- Prihodnja seja lige narodov bo javna. London. — Prihodnja seja iz-vrševalnega sveta lige nsrodov se otvori prihodnjo sredo v St. Jamesovi palači v Londomt in bo javna. Na dnevnem redu bo vprašanje mednsrodnega sodiščs In ime-novanje komisarjev zs Dsnzlg In Saarsko dolino. Angleški parlament oopot Oborijo. London. -4- Dsnes (v torek) snlde angleški parlsment v po novnem zasedanju. Naeionalizira-nje rudnikov, flnsnčrm vprsšanje in irski problem so tri na j važne j še stvari na dnevnem redu ^>or-nlee. Bivši avstrijski Italijani io N vrnili is Bibirije. Rim. — Iz Trsts jsvljsjo. ds ae je vrnilo iz Sibirije 470 Italijanov, ki ao bili kot vojaki v biv-ši avstro-ogrski armadi ujeti na ruaki fronti. Med njimi je oaein blaznežev, :I5 ima jetiko. 11 jih še ni ozdravelo za rsnami, S14 je drngečs bolnih in vsi ostsll Imajo revmatisem. Slovenska zemlja. CAMinAn ALI BAVUIJ8KS ALPE, NJIH MUDII in njih uoa Spisal (Nadaljevanje.) . 1/.nenadna krajina ae razgrne, ko atopimo ua Okrešelj. Za nami in pod nami je koritaata Logarska dolina. Nad slapom As vin je smo prekoračili gornji rob navpičnih aten,.kl tvorijo njen polu-krožui sklep. Iznad tega roba pa te ne dvigajo pobočja naravnoet proti vrhovom, ki stojUo v veličastnem polukrogu pred nami: Mrzla gora (2902 m) na jugu Nasprotno, tla ae zravrtajo in proti koči na Okrešlju stopamo po položnem površju, ki je odeto h sočno, mebko trato in naOcljeno s akupinami temnih smrek, pomešanih x živozetenimi mfcesnl, s precej košatimi bukvami In bujnim jelše v jem. Sredi prijaane jase stoji skromna pastirska koča (1380 m). Na desni, na levi in v ozadju se dvigajo v polukrogu iznad tsl gole, srebmoaive stene imenovanih alpnkih velikanov gori do njih oatrozariaanih vrhov. Od spredaj pa nam doni na ušesa zamolklo bučen je slapa Savinje. Ko stojimo ua jasi, smo sredi viaokogorske krajine, ki je popolna jednota zase, slikovito označena s čvrstimi nasprotji barv in oblik. Temeljne poteze položenega, širokega dna in v polukrogu se dvigajočlh sten naznanjajo, da je Okrešelj struga ne-kdanjega lcdnlka. fte agovornej-še to izpričuje do 20 m visoka In 200 m dolga ledniftka grotoja. ki spremlja vzhodni rob Okrešlje-vega dna, prlčenšl pred oblaatnim skalnatim pomolom, ki ima priimek "Kopa**. Na drugem koncu ledniške groblje se ponosno dviga odlična zgradba inmenltnega tu-, ristovskega zavetišča/ki je dobilo ime Frlechatifov dom, na Čast ve-lezOsluŽnemn rszkrltelju lepote Savinjskih ,Alp. Spomirt na ledni-Ško dobo viAnija tudi trdnjavske-mu stolpu podobna Kopa, ker je njeno sprednje navpično obal en je zsok roženo od lednlka. Na dolin-skem dnu so poraztresene pojedine večje skale, ki jih je odložil najbrže lednik. Zelo velik, z ruš-jem porasel skalnat balvan leži zs i menovsno past irsko kočo in jo varuje plszov. Sicer pa je dno Okrctfjja pokrilo z drobnejšim le. dniškim gruščem, ki je na površju že toliko preperel in oprstenol, da nudi rastlinstvu ugodim pod-Isgo. Pod njeno odejo se obira de. ž niča in snežnica v tisočerih vrzelih med eVruški, sa sproti čisti in poletoma odteka po visečem dnu ledni, ovc struge. Blizu najnižje tpčke ornega vnanjega roba pa privre Savinja bistra izmed ms-bovitega kamenja v šestih živahnih virH) na dan. Ti se brž združi-jo, da tvorijo Čil gorski potok, ki biti proti roku Okrešl/ in se tu vrže čez navpjč evega dna _ no steno v bobnečem slspu v Logai*ko dolino. Ako se ozremo na Okrešelj ■ Kamniškega sedla, se nam zdi, da vidimo pred seboj velikanaki stol-naslonjač • zeleno ravno dno jc podobno aedišču, strmo, amfltea-tralno obut en je po tdonilu. Olobine JH) uzoru Okrešl ja so znsčilno avojptvo olodenelih vi. Šsv v Alpak. V Savinjskih Alpah jih je precejšnje število. Porazde-I jeni so ob nekdanji ločnici traj-negs snega (1500 m) in nsd njo ter so vseskozi zapuščins ledni-škc dobe. Nazivatl jih hočemo po njih uzorcu: okrešljaste globine, -— ali kratko okrešlje. Visokemu gorovju dajejo prav ptsieben značaj. Te prsv so v bistvu enaki, razlikujejo se v podrobnostih. Največji je Okrvielj nad Logar-sko dolino. Imenujmo gs l ski 'okrešelj. V Uorenji Jezerski I Kolini je okrešelj, ki ima msjhtio dno ("Ravni"), a obari ne. visoke atene. Na njegovem z leduiško grobljo pokritem dnu atojl pono-sns Češka koča važno turfetovsko izhodišče in oporišče neumorno delujoče češke podružnice Slo-veiatkega planinskega društva. | Zatorej je uajpripravnejše naava* ti ta okrešelj "Češki okrešelj.1, Širše dno inui sosedni okrešelj "na Vodinah". Caorno izobražen je okrešelj, imenovan Dular ("IMjnki okrešelj*'), ki je na Al roko izgreben visoko gori med Urlntsveem (2MW iu). Odprt je proti jugu in je zatorej od te strani že lz dsljave viden) (na pr. ia Ljubljane.) Na njegovem dnu se združujejo a vseh atrsui se stokajoče odljudne, ogromne griže, ki jrli prekinjajo orjaški balvani, aH pa divje kraške vrtače. Stene na desni in levi so navpične iu od leda gladko izhrušene, zaključek pa tvorijo stene In čeri Dolške škrhine. Drug okrešelj se raatoga na jugovzhodu OrlntavČevcga vrha ob Malem (Irlntavcu. To so "Spodnji Podi." Ako hočemo, da Ima ta znakovita zemljepisna o-bKka (značilno Ime, bi ameli na-meatu običajnega ljudskega naziva uvesti priimek "Kamniški o-kreŠelj". Njegovo dolgo, ozko dno je divje rasorsno ter ima ob* enem ledniške in kroffke znaku. Nadalje so še okreilji: v Dolenji Jezerski Kolini ua vaški strani skalnatega od ledu. isbrušenega stebra eden; od <1 rebrna sega o* zek okrešelj proti Dolgi njivi,'in Bistriški strani je širok okrešelj, ki ga sove jo "Kaleč" ; ozek, jar kast okrešelj vidimo na južni strani Skute; Križ (342» m) gs ima ua vzhodni strani; Ojstrica Ima ogromen okrešelj nn aeveru (nad Klemenišekovo planino) In jugu (kotlina Korošlea), okrešl ji obkroiujejo sklep Bclake Kutine. Manj razločno so Izobražene okrešljaste dolbine na TMeakovŠki planoti, ki je dokaj nižja od sedaj omenjenih višav. Teiu pogostejše so na njej zaokrošene ledniške grbine. Glavno sleme Kamniških Alp je na severni In na južni a tram zaatsvljeno s okrešljl zlasti v (Jrintačevejn oddelku. Od obeli strsni se bliža izklesavsuje strmih okrešl je vih sten ( slemenski črti, ki je vsled tega ostnirobMts in rogljata. Piramidastemu vrhu Orlntavčevem/u so določsll obliko okrešljl, ki so ga naklcsavaU h treh strani j,, namreč; Dole«. Kamniški okrešelj (ftoodnjl Podi) in ČeCki okrešelj (Ravni). Na enak način je i«l<«*n (»Mastni vrh Kokrske Kolčine In slično tudi troroha piramida Križa (9489 m), mejnika treb kronovln. Ojstrici je oblikoval vrh na aevemi strani znameniti, široki okrešelj nad Klemenakovo planino, ua vzhodni je za reza vala dolina Robanovega Kota, ua jugu pa je prelomlna med Korošico in Kocbekovo kočo odkazala delo zmrzll in tekočI vodi. Na četrti etrani sa ja zvena i glavnim slemenom porušila le aa toliko, da je vitki, klinasti vrh dobil samoatojnoat. Kakor O j strica lako so tudi Planjava, Mrzla gora In (Jreben le s sna strani priostreni od ladtiišklh okre-šljev. Posebno obliko ima Brana, Njen vrh je ms la plsnota, ki visi proti jugu in je menda oatansfc onfch planot, ki st> v prcdlodnlški dobi določale zna/aj višavam r KsmuttkHi Alpah. SltfMsb NitoJbi Podporna Jediil GLAVNI STAN. 10ST-00 SO. LAWNDALB AVg., CNICAOO. ILU GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*1*22. (x Izvrievalni odbor. UMUVN! OOaSJL * roaoTNi ooata. M SSI, CiMMikvri, h, j«u U>lirwnl, 4SS IUr kt. SM ava Mma, OSK tm. %rn 4»», PtMMT A v... cuvtiii, oau I , , — - t BOl.NlftKI ^ttlT OMOJNJI OKOOtlK. Pmd a.„.r, asaf^S S. UnM. Av. |a VZHODNO OaaOŽJBi RmMI hiimia, Sm 4M, Sr^.UU. r%. j .... — A.S. RtSM, U »I, WM H.^ P^l zafauno oaaoftjai a.im iui«, ih im, o^m, k«., « Nadzorni odbor. ju»I ISlravM, pninšmik, ISSIV w»hhm M, C*Umm-4, osk, jim a. 4ia et^M at, ms^. jm. isav a. u+ tu cm oaia Tiskovni odbor. Si suh rdMsflA* Uw»4«U ML iiias rooroaa m h«u»«i i UwMkb A«., cklmt««, kil DON AON K roilUATVa IN 8TVA0I, M M M* ai s. n. 0. RESNICA RESNICA i*< de se *M le lašsis aH smOinbi erkmeal •• »Jsaa EMIL KISS, Daaara« al siageie svej daaai •a aeae ae aedai asla aglalatl. PrsptUaal i VtONO aajvUja vrWaa«l. ml Ulik POTNIKOM SE PRESKRK VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE ' » BREmACNO! • ^ r VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO! Zb m potrebna pojanila obrnite m sa: E IVI IL KISS, BANKIR, 133 Second Avo., cor. Stb St, Now York, N. Y. SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN 4 PLAČA 4% OBRESTI I ^ Nemčija mora pU6aM Pariz. — Minlatraki predaednib MiHerand je dejal zadnji |>*ek v zbornici, da Ko Nemčija morale plačati v densrjn In blagu vse, kaj stoji v mirovni pogodbi, in če «o bo branila, bo Francija vpo-trebi Is armado sa Hctirjanje. [□f^MM.r.iiri!'[ Tntoiitiniti iMrifr n' r im i hm »i m iri} j t n i r» <»»««* »y i"...... INFLUENCA. • povraltstfe apldemKoe "Flu" prtU nevampst. Varajte sabe In vaša dmllm- s Um vsnijalo vašo adrsvja. Prva snsmolja so vnetje e«f, aptaVanj* is n Zgodovinski ! ••'roman'«. POTOP mnrr'i t*e HATTCt W«fM *rr — V zrinite bnrgsrjs". — Zakaj t nazaj tega "ham- — Zato, ker je smet v njem. — Re«. »met, je f — Ej, ta malenkost bi vss ne smela motiti. — Zakaj ne! i — Zato, ker je bila »tvar zmleta šele dane« zjutTaj. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE. flsbe gmotna razmere rudarjev ta paznikov na deieli. — Iz krogov rud s rje v in paznikov na delali nam pišejo: Rudarji in pazniki pri " prost osledih" na deteii Uve v zelo alabih gmotnih razmerah. Zaslužijo namreč pri imdepolnem svojem poslu po ee lih 18 kron ns dsn in ne uživajo prav nobenih ugodnosti — rčei mo kake aprovizaoije ali slletie-gs. Nasprotno) Kar n/n ji« na deželi pri "prostoeledlh", mora mo j,m živež plačevati precej dražje, kekor delavstvo v indn-strijskih krajih. Vse prošnje za haholjšanje naših gmotnih razmer ne pHatojna mesta so zsstonj Tsko ne p. rude reko vodst vo Uresno-Hudsjsms v laškem na nsl« prošnje nikakor ue reagira Obljube, da dobitno sprovizseije iz konsumov, ps se še dosnlaj ui ničesar izeimilo. Zahtevamo /ato prav odločno, ds se nam ne mudoma dajo tiste prsviee in iste ugodnosti, kskor jih imajo ru da rji in pazniki pri rudokopih ter da dobimo potrebni živež po isti eeni, kskor je v konsumlii diference pe naj plača obratno vodstvo. Ne zshtevsmo preveč Zthtevemo samo to, kolikor ra bitno sese in za svoje družine Hrane hočemo imeti in obleke — Ae neke jI Pri "prostohledlh' je nekaj paznikov, opremljeni s dekreti okrožnegs rudarskega urada Celje, ki so že po 4e*t in vrč let zaposleni, ki ps jih obrat no vodstvo Hrezno-lludsjsma šr sedaj ni sprejelo v poduradniško kategorijo. Ukrenite torej tudi * teru ozirn, kar je treba! Nafta vodstva naj že vendar enkrat iz-irevidijo, da se uslužbenci t»b teh slabih gmotnih razmerah in 5tO mesečne plače nikakor ne mo rejo več preživljati In oblačiti, posebno pa ne oni, ki so družin ski očetje z večjim številom o trok. Zahtevamo torej takojšnje >d po moči I Prizadetemu delav stvu pa, predvsem onemu iz llu de jame, kličemo: Vsi do zadnje ga v organizacijo l Število * civilnih porok redno večja 1 — (Vški listi poročajo, da vedno večanje civilnih poroK praškega nadškofa zelo skrbi. V rasu od 1. januarja do iJO. sep temhra 1919 Je znašalo žtevilo ei vilnih porok 602 od 2015 porok ki so se vršile v tem času v Pra gi. — O, ni prijetno biti duhov ntk v teh hudih časih! Celovčani na Jugoslavijo. Ve likovški "Korošec" priobčuje 1 svoji zadnji številki tole vest Preti krstkim je bilo v Celoveu v hotelu Cronmer tajno zborovanje, Zborovale! so sklenili, da bo do pri plebiscitu glasovali za Ju gosla vi jo.. Kje m denar? Ljudje, ki 1-majo svojce v Ameriki, se v nekem pismu na nas pritožujejo, da Ae sedaj niso prejeli zneskov, ki se jim bili odposlani avgusta me-mesees p. 1. iz Amerike. Ker trpe vsled zaostale gmotne podpore mnoge družine pomsnjknnje, bi bilo umestno, da se merodsjni fsktorji prepričajo, Če ne zadržujejo tega denarja banke, ki bi morale svote izplačati. Tihotapci Martin Zor man iz H ruševja pri Postojni je skušal preko demarkacijs^e črte odnesti 13 zavojčkov tobaka in 35 kosov krsnjskih klobas. Vse so mu zaplenili. Sistematično uničevanje naših gozdov. Z visoke Gorenjske se nam poroča, tla tamkaj razni le-sotržci in špekulsntje — po večini vojni dobičkarji — poljubno izsekavajo gozde, brez ozira na doraslost lesa in na strme lege gozdov; mnogo se izsekava kar na golo. Ako bode tako izaekava-nje naših gozdov trajalo še nekaj let, nastale bodejo mesto njih le goljave. Kje so nsši gozdni orga ni. da ne ščitijo gozdov f Potrebno je, da se za to zavzamejo in preprečijo sistematično urrfčeva nje gozdov; baje so še poprejšnji tozadevni zakoni v veljavi. Nesreče v Majdičavem mlinu v Kranju. Ko je hotel 12. jan. 17 letni mlinarski delavec P'rane Košnjek pretakniti jermen na drugo kolo, ga je po neprevidnosti jermen potegnil k sebi s tako močjo, da ga je vrglo kviško pri čemur mu je zlomilo levo roko zraven pa ga še poškodovalo po hrbtu in glavi. Zdravi se v ljub Ijanski bol nisi. - Kaj vse kradejo? Neki -vojaki so v gostilni pri. LavriČu na 8v. Jakobu trgu odnesli 1 rdeč namizni prt, dva kuhinjska noža In nekaj kozarcev v skupni vrednosti 150K. Iz Postojna: Iz Postojne je v slovenskih listih tako malo' poročil, kakor da ne bi bila več del našega naroda. Po dnevih vojaš-ške vlade, ko je vojna uprava posegala z teško roko v vse pahoge narodovega življenja, ter se pričela v Julijski Benečiji zopet ci- vil na uprava, smo se nekoliko oddahnili, ter pričeli oživljati na ša društva. Pričelo se je s telova* dbo, ustanovila se je dramatična gola, ter pričeli amo zopet neu-straseno braniti — z pridnim in organiziranim dopisovanjem v Kdinost" — naše narodne pravice. Začetkom decembra so nenadoma in brez vsakega vzroka internirali trgovca g. Mirka Pi-kla. Laški civilni komisar Cgva-lli se je eelo pobahal: "Zdaj ko smo Pikla spravili nevarno, so prenehala i delovanjem vsa društva in izostali so tudi napadi "Kdinost". Res prvj trenotek smo prenehali z dramatično šolo, to po le, Iker je bil g. Pikel duša te šole. V narodnem oziru se Post ojčani držimo vzorno — razen par izjem s katerimi pa bomo že obračunali, če ne bodo prej odnesli pete. Upamo, da bomo Vel. praznike otofoejali že zdrjiženl z mnjko Jugoslavijo. Bratski pozdrav celokupnemu troimenemu narodu. — laderjs in si je mfaHII, ds nem t ml i jaz njegov •ovraŽnik. kekor so drufi. Kvo, ta plemič mi je obljubil, da odrine ra bogato nagrado v Sle*ijo ter pograbi Jana Kazimira, bodisi živegs sli mrtvega, ter ga odda ftvedom.' ' Vsi so ostrmeli od groze. 9 "Ko sem pa odklon« t nevoljo to ponudbo/ konča kuea Bogoslav, mi rnče oni človek s bakrenim CeUmt "f^sjdein k Redilejevskemu: ta sprejme ponudim ter plača z zlatom." "Dasi nisem prijatelj našemu rsekralju." rele knei vojvoda, "vendar bi ukazal vsakogar, ki bi meni stavil takšno poattdho. kar brec and t* poeta vit i k zidu, preden j pe ieet vojakov s pu "V prvem hipu sem tudi jaz hotel tako storiti", odvrne Bogoslav. "toda bil sem brez priče ter sera se zbal, da ne bi dotžili Radzivilov tiran-stva. Omenil pa aem mu, tla bi ga kaznovali tudi ' Ratlzijevski, krnAj švedirfki da, celo sam Hmel-nlcJii, /.a to a smrtjo. Skratka, pripravil sem tega lopova ta/ko. daleč, da je opustil svoj namen. "To je premalo! Takšnega bi ne smeli spu-Ktiti živegs. ker zasluži vislice!" za kliče Krof. Knez Bogoslsv se nakrat obrne k hetmann ter reče: "Nadejam se, da ge kazen ne mine, toda lc vi sami, evetli dnez, ga lahko kaznujete, ker je vaš dvemik in polkovnik. . 'Moj dvornlk?. . . Polkovnik T Kdo pa je. , Govorite, svetli knez!* "Kmltiel" reče Bogoslav. "Kmitlct" ponove vsi oaapncll. "To ni res!'? zakriči naenkrat Bilevičeva ter vstane s naišnnjatfa s iskrenimi očmi Nastalo je muično molčanje. Nekateri se še niso otresli otrpnelosti po oni erozni Bogoslavovi novici, drugi ztipet strmeli nad drznostjo te gospodične, ki se je drznila povedati mlademu knezu v oči, da laže. Mečnik rneenski jgme jecljati: "Alenka! Alenka!" Bogoslsv ps nsredi otožen obraz ter reče hrt* jese: 'čs je bil ts plemič vsš sorodnik sil ženin, ml Je selo žsl, da sem povedsl to novieo. . Tods svetujem vam, tetrgajte si ga k srca, ker on vaa ni vreden." Ona jš še štela nekaj čaaa kakor da bi jo ze dela strela, samo oči so ae jI iskrile. Polagoma pa jI je lice jelo bledeti. 9edls je nszsj v naslonjač ter rekla: "Odpustite, svetil knez. Zmotile sem sff ko sem sc potegnila ssnj. tJ Ts človek j* priprav-I jen na vee." "Naj me Bog kasneje, ako čutim-k njemu kaj drugega nego sočntje in pomilovanje," odvr% ne nežno kner. Bogoslav. . "Ta človek je bil šenin gospodične Aleksan-dre In jat sam sem bi! njegov svat", reče knez vojvoda, "On je ndad in redi tega vročekrven človek. . . Jsa sem ga branil pred zakonom, ker i. bfl vojak. . . Razume ei, da aem vede), kak pr««»irljivec je. . . Toda, da M bil zmožen kaj tekege. tega ne hi pjričskoval od njega." < 'On je zlefeen Človek, še davno aem vedel I o," reče Ganehof. '(>mn me nisi svari! pred njim, čemet'? vpraša hetmea a očitajoči« glasom. A _ Potrbujemo ženske za Ivkanje belih jopičev. Delo od kosa in stalno vse leto. Oglasite se pri: UNION LOTEN SUPPLT 00., 4131 E. Ravenswood Ave., Chicago, IU. POTREBUJEMO Izkušenost nepotrelbna. Oglasite sc prj: D0W8T BROS. 20 N. Ann Street, Chicago, HI. Oglasite se ^ri: ployment Divison THE OOODTEAR TIRE Si RUBBER 00, AKRON, OHIO. POTSBVJBMO dekleta 15 do 10 let st«rs ss navadno labko delo t nafti novi tovarni. Ugodna prilika s poulUno karo od v»eh »trum, vss moderno ngodnoMti, de je delo pri jaxn«jfte sa vas. Hrano damo za kupno ceno. Damo izvrstno dobro plata U bonua. Stalno delo ia prilika ss iv predek. Oglaaits so ns: 1616 S. WstMMfc Ave., Srd Ploor Oticago. POTREBUJEMO dekle za navadno hišno d^lo. Pls-(r-ii $10.00 na teden, oglasite se pri 6425 Barlett Ht., blizo Shady Ave., Ilazel 2475, Pittsburgh, Pa. 80 DELAVCEV POTREBUJEMO za delo v livarni; dobro delovno stanje, 50 urno tedensko delo. V sobotah le pol dneva. Dobra plača ; delavci ocf koaa zaslužijo mnogo več. 10 DBLA,V0EV za tlelo zunaj na skladišču, delo od koaa. Dobri defavci zaslužijo od |5e do $1.00 na uro. < , ženske za čistiti in ribati, delo po dnevu. Vprašajte hišnika pri »>. ■ S' V-Sff'"-'" CHICAGO BEAOH HOTEL ftlst Cornell ave., Chicago. OPOMIN! Ako kdo iz med cenjenih rojakov pozna nekega George Vrhov-ca, kateri je zmuznil hitrih nog iz te naselbine in vsled nečednega govoričenja, omeni in mojem soprogu nsj se ga vsak čuva. Jaz in moj soprog odločno zahtevava, da vse kar je govoriči), prekliče, ako pa tega etoriti noče, se bode moral zagovarjati na sodniji Fran-ees Jeglič, P. O. Box 213, Adam son, Okln. (Av. Feb. 9-10-11) SVOJE ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBIT« V AMERIKO. Priseljeniike postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred toJ-no. Svojo rodbino lahko ddbite v Ameriko. Podpiseni vam bo dal navodila, kako dobita v kraja potne liste. Pišite, ali se ps oeeb-j no obrnite ne znanega rojaka ttje Skeader, Javnega Notarja, 5227 Buftler Street, Pitteburgh, Pe. On Vsm Im stvsr uredil in pojasnil. (Adv.) 1 > ' UČEM SVOJEOA BRA Antona BrageRl po donmče Ko-ščev is Gornjega Pred dvemi leti hil je pri meni, ter odšel potem v Miehigan v šnrao delati, phml mi je enkrat .od ker je "Flu" pe niš ne piše. Imem mu poročati eelo važne atvsri k starega kraja, očp So kn umrl! !a me prosijo sorodniki, naj izvem t* njega. Cenjene rojake prosiaa. Če kdo ve sa njega, naj mi to sporoči ,ali 4 BRUSAČE, delo od kosa. 6 SAMOKOLNIČARJEV, 48o na uro. Oglasite se od 10 dop. do 5 pop. Pri*. _ EMPLOYMENT OFFICE OF ILLINOIS MALLEABLE IRON OOMPANT, 1809 Diversejr Parkway, Chicago, 111. POTREBUJEMO delavce. Oglasite se na: Vogalu Polk St. Viaduct, Polk k ^ana St. Chicago. POTREBUJEMO RAZNOVR8TNE delavke ženske za delo v pralnici Dobra plača, prijazno tlelavno stanje in dobra brana. Oglasite se pri: LAUNDRT MANAOBR EMPLOVMBNT ENTRANCE CONGRESS HOTEL Chicago, II. POTEBUJEMO delavke za deI,o v pralnici. NORTH SIDK LAUNDRY CO., 4723 N. Western Ave., in Ravens-tvood 738, Chicago, 111. , • POTREB UEJEMO delavce pri punčpresi. Oglasite se pri: v. TT. G. SAAL CO., 4410 Ravenswood Ave., Chicago, BI. -s_l___ DELAVCE POTREBUJEMO 70c na uro. I 1 5 •'. ' <*. i V;-. pri 1 GERHARDT F. MEYNE 1 Wrightwood and Hermitage ave. Chicago, 111. 7 Z A*REBUJ EMO navadne delavce za delo, plača je po 70 na uro. Oglasite se pri: GERHARDT F. METNE, , 4621 E. Ravensfrdod Avs., Chicago, 111. POfTREBUJEMO dekleta za delo v knjigoveznici; izučene in tudi mlade za učenje se sprejmejo. Dobra plače. 0. O. OWEN * 00. 1066 W. Van Buren st. 3rd Flocr Chicago, I1L MOŽKE DELAVCE potrebujemo za delo v pralnici, kuhinji In na yardu. Dobra plača. Oglaaite se pri: Mr. Petcrs .A ■ • A», * ,'jl ■ r ,, EMPLOVMBNT ENTRANCE CONORBSS HOTEL Chieago, III. — -» eglasi ne moj naslov: v , John Rapert, P. 0. Box 395, Ele- ^ ^PLOTMEST DČPT- veth. Mina. ^^ TI iS W, Harrisou St Chkego. SO LIVARJEV ■i^ — hn sivo telo, na Hoor in benč. Dober zaslužek. Nobene delavske nerednosti. Prostn pošiljn-ter. stalno delo. Plača vsako soboto Oglasile ae pri LIVARJE. Potrebujem večje število izu<>-nih livarjev za delo na ben* iti strojno delo. Delo je plsčsno cd kosa, na sivo železo in ne mslle-sble. Oglaaite se ob 7 uri dop. do 4 pop EMPLOTMSNT OFFICE OF: ILLOrOIS M"T"iTi JMOJf /lk i OOMPANT 1809 Diversej Parkiraj JU (Adv.) za delo pri pnnlprcaa)i, In pri srizi , BOVK ffEEDLE CO. \ j 4343 Ravensireod Ave.. V Montrose. Gbieege MALI OGLASI ClaMlfM Ako sle se naveličali selili se. naokrog, iz enega na drugo delo in zgubljali ste čas in denar. TMlJ | mamico • \0* W ihOULffVT tft that eorsfa voo»